239. številka.
Ljubljana, v četrtek 18. oktobra. XXVII. leto, 1894.
lahaja vsak dao rvećer, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman ta avstr o-ogerske deželo aa vbo leto lf> gld., aa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jedea 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni 1 a plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce m oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi m ne vračajo. — Uredništvo in upravni itvo je na Kongresnem trga st. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Celjsko vprašanje.
i.
V proračunu, ki gs je predvčerajšnjim vlada predložila državnemu zboru, nabaja bo tudi ustanovitev nižje gimnazije z uemško-sl o ven-Bkim učnim jezikom v Cel j i. Kak slovenski entuzijast je znabiti že vzkliknil: glejte, naša pravična stvar je vender zmagala, b pomočjo koalicije bo slovenski Hobenv/artovci vender dosegli lep narodno• politični uspeh! Takemu navdušenju urno ialibog v atanu in primorani krepko ugovarjati. Najprvo bo ne sme prezreti, da vlada z omenjeno proračunsko postavko ni nam koncedirala tistega, kar smo v resnici zahtevali. V našem narodnem programu ni stala samostojna utrskvistična nižja gimnazija, nego potezati bo aam je bilo za slovenske vzporednice na že obstoječi veliki gimnaziji Celjski. To je izrecno določil program slovenskih in istrsko-hrvatskih poslancev v L ubijani dne 2. oktobra 1890. I , o slovenskih vzporednicah je bil pozneje tudi večkrat govor od naše strani v državnem zboru, kateri jib je celo v posebnih resolucijah sklenil. Celo minister Qauč sam jih je obljubil, brž ko se slovenske paralelke v Mariboru dobro obnesejo. Nihče ni smatral kaj drugega za dobro in jedino pametno, kakor slovenske vzporednice. Javna tajnost je tudi, da je minister Madevski „koaliramm" poslancem obljubil vzporednice, kakeršne ■o tudi zahtevali. In v budgetnem odseku se je isti minister skliceval na to, da je slovenska zahteva zastran slovenskih vzporednic v Celji stara ter da slovenske vzporednice v Mariboru dobro uspevajo. Sploh se je ta „koncesija" vlade razumevala vedno le tako. Ko pa je koalicija šla na parlamentarne počitnice, tedaj kar najedenkrat juuija meseca stopi na površje samostojna utrskvistična nižja gimnazija! Graški Nemci so jo na shodu vsprožili in koalicijski Časopisi so jo pozdravljali kot manjše zlo, kot nekaj takega, kar bi prav lahko prenesel tudi nemški čut. Gospod Šuklje se je potem izjavil, da je treba ozirati se na nenš-to občutljivost, žrtvovati torej njej na liubo slovenske vzporednice in zadovoljiti se z nižjo gimnazijo. Tedaj se je pričelo mej slovenskimi „ koali ranci" sploh omahovanje. Po-
pustiti se je imela prvotna progrsmatična zahteva, vzlic temu, da jo je osobito štajerski narod le naprej vzdrževal na zaupoib in javnih shodih. Mozirski shod dać 11. julija je celo izrekel pričakovanje, da bode vlada odpravila očitno krivico šo letos s tem, da ukaže uvesti na štirih prvih razredih Celjske gimnazije slovenske paralelke. Zakaj nikakor ni bilo smeti odjenjati od slovenskih vzporednic, to vedo BpodnjeStajerski Sloveici sami najbolje. Upirali so se samostojni nižji gimnaziji iz pedsgogičnih in aarodnopolitičnib ozirov, bali so se po vsej pravici za svojo slovensko mladino, katera bi morala iz odgoje nižjegimaazijskih slovenskih učiteljev prestopati na popolnem aemško višjo gimnazijo. Danes pa imajo — hvala popustljivosti koaliraaih naših poslancev 1 — v proračunu isto .koncesijo" problematične vrednosti, zoper katero so se borili 1 Ia mi moramo na svojo žalost konstatovati, da nafta pravična stvar, naša zahteva sloveaakih vzporednic, katere smo dosegli celo v Mariboru, za Celje ni zmagala, da se ni uresničilo siti tisto malo, a Čemer so se koaliranci mej nami ponašali, ampak da ae je tu zatajila neka prav jasna točka našega jasnega narodnega programa. Namesto kruha ponuja se nam sedaj skoraj kamen I Nižja gimpaiija v Celji ne bodi 8 slovanskim, ampak z nemško-sto venski m učnim jezikom ! Spodnještajerski Slovenci naj torej niti nedaj, ko se jim je odbila pravična uredba velike gimnazije v smislu slovenskih vzporedsic, in niti s«mi za-se ne dobe slovenske samostojne gimnazije? V Ljubljaai imamo nižjo gimnazijo s .slovenskim učnim jezikom", a tudi ta ni Čisto slovenska, kajti grščina, nemščina, francoščina, lafičina, risanje, telovadba ia le-popisje poučujejo se z nemškim jezikom. Če se torej sedaj v Celji ustanovi nižja gimnazija izrecao ,z nemSko-slovenskim učnim jezikom", potem si lahko mislimo, koliko bode na tem zavodu res slovenskega poučevanja! Pogled na najnovejšo akoncesijo" nam more torej prej obujati sarkastične čute, nego li kaj navdušenja. In sedaj niti gotovo ni, da bi le-ta vladna namera mogla uresničiti se. Vsa stvar visi še v zraku in o teh velepoučnih okolnoatih hctemo govoriti v drugem članku.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 18. oktobra. Celjsko vjtrašanje in državne finance* BNeue Freue Presse" je včeraj napisala dolg članek, v katerem popisuje ugodno stanje našib državnih financ. Izven sebe je občudovanja, da je država imela laui 237a milijona goldinarjev, vrb tega pa še izvršila razne operacije: nakupila salinskih obveznic za deBet milijonov goldinarjev, nakupila zlata itd. Nttša monarhija je po sodbi rečenega lista v finančnem oziru najsrečnejša na svetu, ker je na pravem potu, nabrati v svoiib blagajnah velikanske svote, kakeršnih ne premore nobena druga država. Da pn se to omogoči, treba je, da ostane koalicija na krmilu. Ta pa ne more ostati, če se — Slovenci ne podvržemo nemški prevladi, če se ne odrečemo nsjvitalnejšim svojim zahtevam. Ali je vredno, da pride koalicija zaradi šestih slovenskih koalirancev v nevarnost, vprašuie ,Neue Freie Presse", nameBto da bi rekla: Brez Slovencev propade koalicija, storimo vse kar zahtevajo, da nas ne zapuste.
Gospodska zbornicu Včeraj se je sešla gospodska zbornica na kratko sejo, ki pa je bila posvet ena skoro izključno tekom poletja umrlim članom: nadvojvodi Viljemu, kardinalu Dunaiew«kemu, knezom Cl*ry.iu, Aldrin-genu, grofu Wodsickemu, grotu Kinskemu, profesorju Emerju in grofu Cboteku. Pravosodni minister je zbornici predložil načrt zakona o mirovuih sodnikih in načrt, s katerim se preminja zakon z dne 21 septembra 1861. Koncem seje so se vršile oadumestue volitve v razne odseke.
Volilna reforma. V ministerskem predsedstvu so se včeraj po-poludne sešii ministri in načelniki ter zaupni možje koaliranih strank na pogovor o volilni reformi. Zadnji pogovor o tej »prvi in najvažnejši nalogi" koalicijskega ministarstva se je vršil meseca marca. Takrat ao se koalirani gospodie posvetovali o vladnem načrtu, ki nasvetuje, naj se v posebno volilno kurijo združijo vsi, ki sploh kak direkten davek plačujejo ali pa so člani okrajnih bolniških blagajnic in naj se jim da 43 zastopnikov, za katero Število poslancev bi se poslanska zbornica pomnožila Ta načrt pa je grof Hohenw*rt odklonil in izdelal svoj poaebni načrt, s katerim se pa zopet levičarji niso hoteli sprijazniti. Ker ni bilo doseči jedinstva, so ae posvetovanja odložila. Čedalje bol] rastoče gibanje v delavskih krogih pa je napotilo vlado, da je zopet
LISTEK.
Lady Hilda.
(Roman, angleiki spisala Ouida.)
X (Dalje)
N«-ki poseben umirajoči, sanjarski čar je bil V tej samoti sredi zelenih oljk; bala se je, da se pomakne, Ua se utopi va*u, v svojo dušo. On ni iz-pngovoril ni besedice o ljubezni, oba sta se izogibala besede, ki bi — jedeokrat izgovorjena — mogla uničiti čar sedanjega bajnega miru ter ju razdvojiti, — ali vsak čaa je upiral svoje oči v njene, iz teh njegovih očij bb je pretakala cela bujica požrtvovalne prisrčne ljubezui, da ji je vbo srce zatrepetalo od veselja, od neke sladke slutnje. Dokler je mladeneč popeval svoje strastne in otožne ljubavne pesme, oblila ji je lico rdečica in zatvorila je na lahno svoje oči — ta jezik ji ni bil več nepoznat.
čemu misliti na prihodu [ost? Podala se je vsa čaru te jedine in nepozabne ure.
On stori isto tako. Še sinoči je trdno sklenil, nje se ogibati, ds je noče več videti, in da jo hoče
I pozabiti. Razžalila ga je v njegovem čuvstvu in on je uverjal samega sebe, da je najbolje, da jo prepusti njenemu svetu, njeni usodi z dušo in telesom. Slučaj mu je zdaj napravil črto akosi njegove račune ; čemu da se bari proti svoji usodi ? Naj stvar teče kakor hoče. Zdaj je našel način, kako jo je vladati ; zdaj je vedel, da se je njemu podala bolj nego prej komu — in vender se je obotavljal, izreči usodne besede, ki bi ju imela na vse veke sjediniti ali pa za veduo razdružiti.
Poleg tega, ker se je v to ženo zaljubil s strastjo, ki je imela svoj izvor v njeni fizični lepoti in v misli, da jo popolnoma osvoji ter v prepričanju o izvrstnih sposobnostih njene narave, hladne refleksije in misli, ki so ga obhajale, ko ae je z njo prvič seznanil, so mu se pozneje zdele preproste in nedostojne. Da je ni ljubil, bil bi za njo odšel, ne da bi ga vest pekla; ali odkar je čez vse ljubil njeno dražest, njeno nestalnost, njen ponos, njen neizmerni čar, njen« brezobzirne pogreške, odkar je z jedno besedo zaljubil se vanjo ter hrepenel, dajo iz gnuauega in kužnega zraka uživanja is zabav društva in sveta izvede v čistejši ia višji duševni vzduh, rgrozil se je pred mislijo, da poseže za njo kot za sredstvom svoje sreče, bal se je čedalje bolj,
da ji odkrije svoja čuvstva, ki bi jih jedva mogla tolmačiti drugače, nego da imajo svoj izvor v najnižjih in najnedostojoejših razlogih. Ljubil jo je, tega ni tajil niti samemu sebi, niti njej; ali on Be je obotavljal, da stori odo, b čimer bi mogel vse dobiti ali pa vse izgubiti — ne zaabiti zategadelj, ker se je bal svoje sreče, ampak zato, ker Be ni mogel odločiti, da porabi priliko, ko se mu sreča ponuja.
— Zapojte mi vender nekaj, pravi mu ona, a on vzovši pastirjevo mandolino in naslouivši se na mostovž prebiral je strune in pel, kar je hotela, dokler se je srebro oljk lesketalo o solncu in so se popoldanje sence polagoma spuščale ua strmine hribov.
Potem je sedel k njenim nogam na nizko klopico in ji začel pripovedovati o svojih kmetih, o svojih posestvih, o svojih otroških Iet<h in o svoji mladosti sploh.
— Jaz sem jako mnogo živel v velikem svetu, pristavi — v svetu, ki je po Vsšem mnenji jedini pravi, ki ga je možno prenašati, — a nikoli nisem tako srečeu, kakor tedaj, kadar počivam pod temi oljkami. Meni se zli, da Vi ne morete prav tega čuvstva razumeti.
jela o volilni reformi premišljati in je naposled sklicala včerajšnjo konferenco, kateri je zopet predložila svoj rečeni načrt. Najbrž sodi, da si je gr« f Hohenwart čez poletje stvar premislil in d« bo zdaj odobril, kar je meseca marca odklonil. Včeraj Še ni prišlo do meritorne razprave; ta ne je na prošnjo dra. Rubss odložila, dokler nemška levica ne voli novega načelstva.
Mirovni sodniki. Z\konski načrt o mirovnih sodnikih, kateri je vlada včeraj predložila gospodski zbornici, določa: Mirovni sodniki ne imenujejo v kaki deželi ali občini, če to predlaga dotični deželni zbor. V kompetenco mirovn.h sodnikov spadajo pravdni spori do 40 kron, ne vštevši troške in obresti in dovoljevanje mobili-jarnih eksekucij na podlagi sodb mirovnih sodnikov, vrh tega pa vsa opravila občinskih posredovalnih uradov. Mirovni sodniki bodo državni, a brezplačni uradniki; imenoval jih bo pravosodni minister na predlog višjesodmh predsedstev in sicer za dobo treh let M rovni sodnik zamore postati vsakdo, ki je star 30 let, 2na pisati in čitati ter more biti voljen v občinski zaatop. Ničnostna pritožba zoper sodbo mirovnega sodnika je nedopustna, pač pa more s sodbo nezadovoljna stranka tekom osmih dnij zahtevati, da se spor odstopi rednemu sodišču v raasojeoje.
Offerska zbornica je včeraj začela razpravo o cerkveoo-političnih predlogah, katere je magnataka zbornica odklonila. Večina je vladi zagotovljena. Predloge se bodo brez dvoma nespremenjene odobrile in vrnile magnatBki zbornici, naj bo novic o njih posvetuje.
V ii»nje tfržave.
Srbska kriza* Srbski kralj je smuči dospel v Đerolin. V tem pa, ko bodi od dvora na dvur ponujat svoje prijateljstvo, seveda preti dobri odškodnini, nastala je v Belem grad u nova ministerska kriza. »Ma'e Novine" pravijo, da se bo po kraljevem povratku vršila ali popolna ali parcijelna prememba v ministerstvu. Liberalci trde, da pride,o sedaj oni na krmilo, ra-dikalci pa trde to isto o Bebi. Napredoiaki sicer niso povsem zadovoljni z N kolajević ;ro, a vender jim je ljubši, kakor vsak liberalec, lttzmere pa so take, da se vladni sistem ne bo načeloma nič premeni!, bodi ministerstvo kakeršnokoli. O radikalcib sploh ni govoriti, liberalci pa imajo zato malo upanja, ker je dvor uverjen, da bi strankarski regme sedaj v Srbiji ne bil umesten. Če odstopi torej Nikolajev č, pride na krmilo zopet kako .nevtralno" ministerstvo. „Neue Fr. Presse" trdi, da je to poročilo „Malih Novio" inapiriral sam N.kolaievć in da je popolnoma resnično. Krizo je prouzročila liberalna stranka, ker je pozvala svoja zastopnika v ministerstvu, Andono-vićti in Jovanovičs, naj izstopita. Mej njima in Nikolajev ('m so nastala nanprotstva in zato je Nikolajev ć ponudit ostavko. Morda pride na njegovo mesto Btari Nikola Kristić a sistem notranje in ununje politike se ne ho kar nič premenil.
Volitve v Belgiji, Sedaj šele imamo jasno sliko o belgijskih volitvah in priznati moramo, da je utis, kateri napravi, žalosten. Skoro vse korifeje starega parlamenta pridejo v ožio volitev tako klerikalni vodja in bivši minister VVoeste, vodja liberalnih doktriuarjev Frere-Orban, klerikalni mimsterski predsednik de Burlet, vodji progresistov Pavel Jauson in FeVon. Odločilno besedo imajo sedaj socijalisti. Svojo podporo, od katere je zavisen izid vseh ožjih volitev, ponujajo vsem tistim, ki pismeno obljubijo, da se bodo potegovali in da bodo glasovali za splošno volilno pravico pur et simple tako za parlament, kakor za generalne in provincijalne sovete Osrednji odbor liberalne stranke je to zahtevo odklonil, sklical pa je  shod   društva „ Association   hi orale"  naj odluči
glede zahteve socijalistov. Društvo se izreče najbrž z veliko večino za kompromis in za zahteve socija-listov, zlasti ker no liberalci po deželi sklenili podpirati socijaliste povsod, kjer je potrebna mej njihovimi in mej klerikalnimi kandidati ožja volitev. Progresisti Bruseljski so bres odpora pripravljeni, ugoditi zahtevi socijalistov. Ako bi doktrinami liberalci odklonili zahtevo socijalistov, prišlo bi pri vo-litvi v Bruselju do velikega bola, pri katerem utegne biti voljenih 11 progresistov in 7 klerikalcev. Socijalisti so silno razburjeni, ker se je pokazalo, da so se pri volitvi klerikalnegn vodje Woesteja zgodila nečuvesa sleparstva. Nad 2000 glasov je klerikalni vladni aparat Woesteju prialeparil. Mmiaterski predsednik, dasi sam klerikalec, je ustavil za nedeljo določeno ožjo volitev, govori se pa tudi o sodni preiskavi v tej zadevi.
Dopisi.
Is IJa, 17. oktobra. [Izv. dop.] (Čitalnica. — Odlikovan rojak.) V soboto 13. t. m. imela je naša „Č taonica" svc j občni zbor. Prisotnih je bilo ne ravno premalo članov, ali vender se je želelo, da bi se bilo udeležilo več udov tega zbora, ker bi se bilo s tem pokazalo večje zanimanje za to jedino slovansko društvo v Pulju. Zborovanje je bilo zanimivo tuli zategadelj, ker se je razpravljalo o novih pravilih, katera je poseben za to sestavljen odbor izdelal in predlagal. Pravila so vestno sestavljena, bodi priznanje, zahvala odboru za njegov trud. Novi odbor se je volil v smislu novih pravil, in sicer predsednik posebej in ostali odbor posebej. Z vzklikom in jednoglasno je bil voljen za pred sednika naš vrli državni in deželni poslanec gosp dr. Matko Laginja, drugimi odborniki pa sledeči gospodje: Anton Tentor (podpredsednik), dr. Ivan Zuccon (tajnik), Andrej Mihaljjević (blagajnik), Jože Tomazin, Lacko Križ, Fran Hlača, Kajetan Po gsčnik (knjižničar); namestaiki gospodje: Ivan Špik, Bohumil Svarc, Ivan Bait, Fran Plištil. — Odbor je dobro sestavljen in nada je občna, da se bo letos naše družbinsko življenje ponebno razvijalo. — Kakor se je že jedeokrat poročalo v vaš-m cenjenem listu, se je bila to poletje v Pulju pri kopanju nekega vodnjaka nesreča zgodila. Ko se je namreč skala razstreljevala, je delavec Strobl v jami za-duhnil, ko je hotel pogledat, kakšen uspeh je imel strel. Pri tej priliki se je naš rojak gosp- Špik pokazal pravega junaka in je neustrašeno zastavil svoje življenje, da bi je rešil svojemu bližojiku. Te dni je bil radi tega odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem, za kar mu iz vsega srca Čestitamo.
Domače stvari.
— (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.) Včeraj bo zmagali naši možje ne Bamo v Dol. Logatci, kjer je bilo gotovo, nego tudi z bojem v Gor. Logatci, kjer je bil lani slab izid. — Včerajšnjo notico o Rov ta h nam je z veaeljem tako popraviti, da bodeta izmej Štirih volilnih mož za našega kandidata glasovala gotovo dva. Volitev v S t. Petru, kjer bo zmag tli štirje naši, nasprotna pa dva, in v Senožečah, kjer sta oba volilna moža naša, bo uradoma ovržene. Isto utegne zsdeti tudi volitev v Planini vsled protestov naše stranke. — Dmes je posebno vroč volilni boj v Cerknici, kjer je  voliti jed na j s t
mož. Do sklepa lista še nismo dobili poročila o izidu, znamenje, da je udeležba velikanska, ali pa,
da je prišlo do ožjih volitev.
— (Peanik Simon Gregorčič) je dobil, kakor nam poroča prijatelj iz Gorice, veliko pismenih in 18 brzojavnih častitk, mej temi iz Ljubljane 9, a od teh pet iz krogov ženske in moške mladine, kar je pesnika ganilo do solz. Častitalo je tudi pevsko društvo „Slavec" svojemu Častnemu Članu; druge so od zasebnikov z veliko podpisi. V celoti objavi te brzojavke .Slovanska knjižnica", ki bo tako viden znak tega narodnega praznika. — Opozarjamo vsled tega na notico v tem pogledu na drugem mestu.
— (V Tržiču) na Gorenjskem bodo doć 30. t. m. nove občinske volitve. Kakor znano, zmagala je pri zadojih volitvah julija meseca stranka, ki hoče imeti red v občinskem gospodarstvu in bi tudi rada občiuo oprostila od Mallvieve ter njegovih slepih privržencev vlade. Volitve pa je deželna vlada is formalnih razlogov razveljavila. Dolgo je trajalo, da so zopet razpisane. Volilni boj bode hud, a omenjena stranka ima upanje da zmaga, ker stoji za-njo ogromna večina poštenega ljudstva.
— (Koncert Broaialave VVolsko.) Prijateljem slovanske pesni se ponuja za nedeljo iz« reden užitek. Gdčna. VVolska se je poslednja leta, odkar je prvič nastopila v Ljubljani, z vso marljivostjo posvetila študiju slovanske pesni in je znamenito napredovala v vsakem oziru, tako da smejo obiskovalci koncerta pričakovati zares umetniško dovršeno predavanje skladb raznih slovanskih glasbenikov, katere nahajamo v zanimivem in obsežnem vzporedu Prijavimo ga jutri. Iz prijaznosti sodelujeta gg. K. Holfmeister in K. Je raj. Listki se dobivajo v stari čitalnifiki trafiki gosp. Čefiarka v Šeleuburgovih ulicah.
— (Prepovedan list) Deželna vlada kranjska je prepovedala izdavanje lista .Delavec", ker bi se tiskal v neki srbski tiskarni v Zagrebu, izdajalpav Ljubljani. Tiskovni zakon namreč nepri-pušča tega, da bi se list tiskal v jedni državni polovici ali v inozemstvu, izdajal pa v drugi polovici.
— (Ljubljanski kaznjenci na Koroškem) Te dni se je vrnil v Ljubljano oddelek kaznjencev, ki je delat od početka maja meseca pri zagradbi hudournikov ob Kabelskem jezeru. Delalo je 35 kaznjencev in 30 delavcev z južnega Tirolskega. Izvedena dela bo veljala nad 11 000 goldinarjev. Tirolski delavci ostanejo Se do konca meseca v Itiblu, da dokončajo dela.
— (Sprememba v firmi.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je izbrisalo pri firmi „Carl C. Holzer", trgovini s špecerijskim blagom in Železnino v Ljubljeni prokuro, ki jo je imel do-zdaj g. Leopold litlger ter je vpisalo to firmo kot zadružno v dotični zapisek. Zadružnika sta dosedanja lastnica te firme gospa Friderika Btlrger in njen sin Leopold BUrger.
— (K popravku K os t a n j e v i š k ega ) cstoega mojstra Nace Čnrova, prijavljenem v Štev. 231 .Slov. Naroda", s katerim je ou hotel popravljati notico v našem listu štev. 228 razpravljajočo Bomenj, kateri bi se moral vršiti dne 1. oktobra v Kostanjevici, pa se ni  vršil, p še se nam iz Kosta-
— To je malo brezobzirno, kajti oni, ki slu-Šajo, spominjajo se tega ves čas svojega življenja. Vaše besedo so bile tudi krive, da nisem došel tjakaj, kjer ste »inoč bili.
— Ni vredno ozirati se na to, kar sem jedeu-krat rekla. Bojim se, da me precenjujete, reče ona obvzeta nekim nenadnim čuvstvom ponižnosti in krotkosti, pa ji niti ni bilo do tegu, kako ta krot-kost uničuje nje ponos in vamoljubje, s katerim je doslej tako oborožena bila.
Della U »cea pritisne nje obleko nežno dobri-kaje ne na svojo ustnice.
— Ne, odgovori mirno, vi bi pač mogli človeka zaslepiti, kakor solnce o poludnevu, toda jaz nisem slep. Jaz vidim, kako vi v marsičem grešite, a bolj proti sebi nego drugim ljudem nasproti; vidim to vaše nezadovoljstvo, ki ni druzega nego posledica vaš h neizpolnjenih želja in vaše kaprice, ki niso drugo, nego sledovi predolgega obzira s minulimi čuvstvi — ali kaj za to? — V»š značaj iu njega plemenitost leži pod temi napakami kakor neodkrita zlata ž da. Vam so se doslej vsi preveč laskali — jaz tega ne storim, jaz vam odkritosrčno povem, kar mi je na srcu.
(Dalje prih.j
— Jaz ne vem, — da, morebiti, — ali človek | se  vsega   na  svetu   naveliča,   odgovori  8 tihim vzdihom.
— Samo prisiljeno življenje utruja in se ga naposled naveličamo, a življenja v svobodni naravi nikoli. Svet misli, da je Hiractjeva ljubav do življenja na kmetih sama af-ktacija; — jaz mislim, da je iskrena in prava. Vslio temu, da bo vladale na dvoru Avgustovem spone konvei:cijonalizma, klečeplazenje in hlinljivost, moralo mu je vender omiliti naravno življenje na deželi. Vem, navadno se pravi, da hhiuo mi novodobni ljudje poznamo ljubezen do prirode, ali jaz mislim, da temu ni tako; v Pin-darji, Teokritu, Meleagru so bili ti čuti brez dvoma globoko ukoreninjeni; moderni so samo oni povsem objektivni, povsem fantastični čuti, ki smatrajo prirodo za odmevnik, da se od njega odbija jeka jadi-kovk ljudskega roda.
— Taki čuti so zlasti dobro znam ljudem, ki prebivajo v bolj severnih krajih, kajneda?
— Da, tako je Nam, ki prebivamo na jugu, 8e priroda preveč smeje in kaže le veselo lice, tako, da ne more v nas vzbujati Žalostnih občutkov. Žarki solnca, ki nas devet mesecev v letu obsevajo, pridelki na polji, ki zorijo malone brez našega naj-
manjšega truda; cvetje, katero živini pokladamo v jasli, ta kamen, ki ga je mirta obrasla, to morsko obrežje, toli skladno in muztkalično, ker se tu razlega brenčanje čebelic, sredi rožmarinovega gaja, v taki divni okolici vzraščamo, vse to ljubimo Že od mladih nog, vse to nam vliva ljubezen do prirode, in ta ljubezen ni drugo nego neko priprosto veselje, — tudi najpriprostejši kmet je čuti, to se v obilni meri izraža v pesnih dečkov, ki ne znajo ni čitati ni pisati. Kadar pri nas kmet poje svoji ljubici, poje ji o narcisu in jednakih stvareh, kakor je pred dvajsetimi vekovi pel Melesger svoji Heliodori . . .
— Pa je li vaš divji narcis tudi pravi grški narcis, ki ima po več zvončkov na jednem stebelci ?
— Da. Marca in aprila meseca ga je dobiti povsod, v gozdu in na polji. Nekdaj sem mislil, da ljubite cvetlice, kakor ljubite umetnost — samo kot nakit sobe, a sem se zmotil; — cvetlice so mnogo bližje vašemu srcu. čemu skrivate svoja prava čuvstva? Čemu jih zagrinjate z onimi hladnimi frazami, kakeršne bo bile one, ki sem jih včeraj od vas sli-šati moral?
Oua se malce nasmehne,
— Kako bi se mogla spominjati beaedij, ki sem jih tako davno izrekla, kakor včeraj?
njevice sledeče: „Nas je ta popravek cestnega mojstra popolnoma presenetil, ker je po našem mnenji bil popolnoma nepotreben. Mi ostanemo pri tem, kar se je o cestnem mojstru pisalo, ker vstreza ▼ dotični notici prijavljena kritika njegovega postopanja samo le resnici. Naj se naš cestni mojster ne utikuje v stvari, ne v sejmenske, ne v druge, ki ne ■padajo v delokrog njegov, potem se mu ne bode bal*, da bode se kdo § pod tikal ob njegovem posto panji in potem mu tudi ne bode treba pošiljati v Vaš list takih popravkov."
— (Razstava prasce v v Novem mestu) bode dne 23. t m. to je v torek na dan Lukeže-vega semnja, ne pa v ponedeljek dne 22. t. m. kakor je bilo pomotoma natisneno v naznanilih kmetijske družbe. Izbral se je sejmski dan, da je raz stava združena s prašičjim trgom in se tako privabi kolikor moči večje Število kupcev in razatavljalcev.
— (Vodnjak v Garčarevcu)v Logaškem okraju, ki ga je napravila občma z državno podporo, se je te dni tehniško pregledal. Komisija je našla vse v redu in se je torej popolnoma dosegel nameravani uspeh.
— (Veselica v Idriji.) Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Idriji priredi s sodelovanjem Idrijske narodne čitalnice in bralnega društva v nedeljo dne 21. oktobra zvečer ob 7. uii v pivarni „Pri črnem orlu" veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Na jako srečno sestavljenem vzporedu je mimo petja tudi tamburao je in deklamacija ter slavnosten govor. Vstopnina 10 kr.
— (Premovanje goveje živine) bo na Razdrtem dne 24. oktobra, v Moravčah pa dne 29. oktobra.
— (Predilnica v Ajdovščini,) katero je popolnoma uničil požar, je zopet dozidana. Meseca maja bodočega leta bode zopet popolnoma dodelana tudi v notranjih prostorih, da bo bode lahko pričelo delati. Razsvetljena bode z električno lučjo in je prenovljena po najnovejših zabtevab. Zavarovalnice so plačale odškodnine 370.000 gld.
— (Strela je ubila) v Lipah v okraju komeaskem na Krasu dnć 15. t. m. posestniku Jožefu Lozetu dva vola v hlevu. Tudi poslopje goup. Prana Kavčiča je nevihta hudo poškodovala.
— (,Slovanske knjižnice") v proslavo oOletnice našega narodovega ljubljenca Simona Gregorčiča izide prihodnjo sredo pomnožem 28. snopič, obsegajoč 6 do 7 pol, a bo Btal le za naročnike 10 kr, kakor Brno omenjali po pomoti, za druge odiemnike pa bo stal 15 kr. To je tudi naravno, kajti pri nas Slovencih je tvžuo, nemogoče, razprodati toliko izvodov kake knjige, da bi toliko pol mogli dati za ubornih 10 novčičev s poštnioo vred. — Ta snopič bo obsegal razun člankov tudi prekrasno Funtkovo pesem, katero smo objavili mi v soboto; objavi tudi brzojavne častitke, katere je dobil pesnik in katere si je uredništvo izprosilo. — Slovenski mecen g. Josip Gor up na Reki ter knjigotržnica Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani so pa dovolili, da ame ponatisniti iz prvih dveh zvezkov Gregorčičevih poezij izbirko domoljubnih pesmi j. To je bila prav srečna misel, ker dosedanja zvezka sta izšla v elegantni izdaji in sta zato draga, da ubožnejše ljudstvo ne more do njih. Vsled tega Gregorčičeve poezije se niso tako razširile v vse ljudske \rste, kakor bi to bilo želeti. Z laj bo pa mogla kupiti izbirko najlepših Gregorčičevih poezij vsaka slovenska hiša. — Kdor vzame 100 iztisov in jih plača naprej, jih dobi za navadno ceno po 12 kr., torej za 12 gld. In priliko lahko porabijo dijaki, da si skupno naročć. Denar in naročilo je poslati .Gorički tiskarni" A. Gabršček v Gorici.
— (Prepoved.) Ker se je v sodnem okraju Podgrad v litri pojavila kutna bolezen na gobcu in na parkljih, je deželna vlada kranjska prepovedala prignati goveo živino iz tega okraja na semeuj, ki bode dne 19 t. m. v Trnovem pri litrski Batrici. Istotako je prepovedano pošiljati iz pustojlnakega okraja govejo živino na živinske semnje v podgraj skem sodnem okraju.
— (Zaprt poštni urad.) Poletni poštni in brzojavni urad v Porto Rise pri Piranu se je zaprl z dnem 15. oktobra.
— (Uvažanje živine.) Ker ni več kužnih živinskih bolezni na Hrvatskem in v Slavoniji, je nainestaištvo v Trstu razveljavilo prepoved vvaževanja živine iz teh dežel. Veljavne pa ostanejo odredbe iz 1. 1892, da se po železnici smejo uvažati
.•emaafoiT fc»nfnn«VL frm at ui*.>>i"A\l
goveja živina in prasci iz Ogenkega, Hrvatskega in is Slavonije le na živino oglednih postajah v Trstu in v Pulji, na drugih postajah pa s posebnim dovoljenjem političnih oblasti j, ako se živina poprej pregleda.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaju) pričelo je 34. leto svojega obstanka s 1. okt. t. I. Ker prvi društveni pevuvodia gosp. A. Buchta že več časa boleha, in ker Bta podpevo-vodii Jahoda in J f k bolna, prevzel je vodstvo društva g. Teobald Krečman, v muzikalnem občinstvu znameniti pevovodja in skladatelj. V društvu se je pričelo v novem letu zelo živahno delovanje. 5. nov. t. I. bode „zum grtlnen Thor", v VIII. okraju prva zabava, za prve dni decembra meseca prirejuje se prvi koncert v dvorani Bmendorferjevi — dvajset letnica Forchtgott-Tuvačovskega, prvega društvenega pevovodje. — V ponedeljek 22. oktobra t. I. sodeluje društvo pri slavnosti v epom n Palestrine in Orlanda di Lasso, v veliki dvorani glasbene družbe. 23 t. m. pa je občni zbor. Slovenski pevci na Dunaju! Pristopite obilno k temu društvu! Vaje za pevce bo vsak petek od 7.—9. ure v akad. gimnaziji I. Chri-Btineng. 6.
— (Najden naočnik) Kdor je izgubil te dni blizu pošte naočnik, naj bo oglasi pri hišniku v reduti.
1				
	J	,                                                                                            , i		
		Slovenol in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda 1		
				
				
Darila 9
Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju poBlal je g. Se Bek, pravnik na Dunaju, dvainšeatdeset goldinarjev 50 novč , katero svoto so darovali Novomeški rodoljubi: Gosp. Matija Avsenik, posestnik, 50 n.; g. Avgust Dtde, poštni opravitelj, 50 n ; vč. g. Beokovič, mestni vikari), 1 gld.; g. Bergtnann, lekarnar in posestnik 1 gld.; gospa Brunner Fani, posestnica, 1 gld.; g. N. C ndro, farmacevt, 50 n.; g. dr. Peter D<lran-ceschi, primarij bolnice uemiljeoih bratov, 3 gld.; g. dr. Franc Dftela, gimn. ravnatelj, 1 gld.; g. Itii-muud Doležalek, sodni pristav, 50 n ; g. Ivan Fon, gimn. prc fesor, 1 gld ; vč. g. R bard Frank, kanonik, 1 gld.; g Hrnrik Franltovič, sodni pristav, 2 gld.; dr. Karti Gestrin, sodni svetovslec, 1 gld.; dr. Gerdešič, okrožno sodnije predsednik, 5 gld,; dr. GroBsmann, odvet. koncipijent, 50 n.; dr. Silvin Hrašovec, sodni avskultant, 50 n.; vč. g Ladislav Hrovath, umirov. gimn. pni. 50 n.; g. Anton J*rc, trgovec in posestnik, 1 gld.; g. Franc Jeraj, gimn. pr< fesor, 1 gld ; g. Anton Kastelic star, posestnik, 50 n.; g. Anton Kos, posestnik in gostilničar, 1 gld.; g. Kovač Fran, 1 gld ; gospdč. Majar Ana, upraviteljica, 50 n.; g. Majzelj, posestnik in gostilničar (Bela crkev), 50 n.; vč. g. dr. Josip Marinko, gimn. prof. in katehet, 2 gld.; g. Mohar Martin, poHeatnik, 1 gld.; Neimenovan goBpod 1 gld.; g Alfonz Oblak mlajši, trgovec, 50 n.; g. Pausar Adolf mlašij trgo vec, 1 gld.; g. Pausar Adolf Btarejši, trgovec, 1 gld.; g. Pavček, posestnik, 1 gld.; g. Perso Franc, župan in trgovec, 1 gld.; g. Poljan* c Ivan, gimn. pri f.mor, 1 gld ; g. dr. Albin Poznik, notar, 1 gld.; vč. g Povše Franc, kanonik, 1 gld.; g. M. Poljak, župni upravitelj (Št. M beli), 50 n.; gospa Marija Rozina, posestnica, 1 gld ; g- Karol Rozman, gostilničar in posestnik, 1 gld. ; gospa Rupreht, lekarnarja soprog« (Treboo), 50 n. ; g. Se i del, posestnik i u trgovec 1 gld.; g. Otmar Skale, živinozdravnik, 1 gld.; gospa St fiia Siedl, odvetnikova vdova, 2 gld.; g. Simon pl. Sladojevicki, lekarnar, 1 gld.; dr. Schegula, odvetnik, 5 gld.; dr. Karol Slane, odvetnik, 5 gld.; g. Tomažič, poštni upravitelj, 1 gld.; g. Trdina Ivan, umir. gimn. pri f., 50 n ; g. Vaclav Tuček, posestnik in gostilničar, 1 gld.; g. Umek Okiški, posestnik, 1 gld ; vč. g. Peter Urh, inful. proSt, 1 gld.; g. Vrtačič, načelnik mestne garde, 1 gld.; g. Zavrl, šolski voditelj (Stopiče), 1 gld.; vč. g. Žgur Anton, Župnik (Bela crkev), 50 n. Bog plati! Daljne darove sprejema vč. g. dr. Fran Sede j, c. kr dvorni kapelan in ravnatelj v Avguštineju na Duuaju I. Augusti uerstrasae 7.
Zahvala. Po prizadevanji c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko je deželni odbor za ustanovitev družbene drevesnice dovolil podporo, za kar se lepo zahvaljuje Kmetijska podružnica v Loškem potoku.
Zahvala. C. kr. kmetijska družba blagovolila je izposiovati od deželnega odbora 75 gld. podpore v nakup trijera, za kar ee ji najprisrčneje zahvaljuje Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Kovorji
Književnost.
— .Kmetovalec", llustrovan gospodarski list ima v št. 19. naslednjo vsebino: Kako se delajo napisi; — Ravnanje z guojnico; — Pretakanje vina; — Gospodarsko orodje; — Skrbimo za zdrava stanovanja! — Gospodari li barjan umno, ako uničuje zgornjo šotoo plast? — Naprava ameriških matičnjakov; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Tržne cene.
— „Vatrogasac" ima v št. 20 naslednjo vsebino: Pritiskalne cevi; — Zapovjedničtvo u tehničnih 8jednicab; — Prva retrospektivna izložba i jubilarna vatrogasna svečanost u Klatovima; — Temeljne domaći vatrogasne škole; — Andrija PleSić; — Iz vatrogasnih družtava; — Naši dopisi; — Blaž Marus^ig; — Domeće i različite viesti.
Razne vesti.
* (Cehi v Ameriki.) N* veliki < tnogra-fi*ni razstavi v Pragi bodo imeli Č hi iz Amerke svoj posebni oddelek, ki bode predstavljal češko naselbino v A mer ki. Mej posamičnimi druStvi se v to svrho že marljivo nabira in se je nabralo že 1000 dolarjev.
* (Preveč dobrot.) V Brnu živi reven čevljar, ki je ob jednem biljeter tumošnjega gledalska. Temu v jako skromnih razraeiah živečemu možu je te dni povila ojegova žena dvajsetega otroka!
* (Aurova plinova luč v Parizu) Te dni se je razsvetlilo v Parizu nekoliko velikih javnih trgov z Aurovo plinovo lučio. Poleg električne luči se ie ta poskus obnemel prav dobro in se Pariški listi izrt-kaio prav povoljno bodisi glede ČistoBti in moči luči, kakor tudi glede stroškov te razsvetljav«.
* (Nove vrste pijanke.) Na Angleškem so začele gospe, posebno iz višjih krogov, opijati se b znano dišečo vodo „E»u de Cologoe", ki ima ne-kai alkohola v sebi. Pravijo, da po tej pijači dobe lepe svetle oči. Užvanje kolonjske vode pa je zdravju mnogo bolj Škodljivo n*-go kak konjak ali pa „pr'Btoo" žganje, ker ima polt g nečiatega sp rita v sebi še mnogo d niz h škodljivih tvann.
Cerknica 18. oktobra ob 2. uri 15 minut. Pri volitvi volilnih mož borba velikanska. Dosedaj ima naša stranka 10 glasov večine. Volitev traja naj manj še jedno uro. Upanje je, da zmagamo.
Cerknica 18. oktobra ob 3. uri 7 min. Narodna stranka ima sedaj 20 glasov večine; upanje dobro !
Cerknica 18. oktobra ob 4 uri 15 min. Sedaj ima narodna stranka 31 glasov večine. Volitev se nadaljuje. Živeli narodni volilci!
Cerknica 18. oktobra ob 4. uri 40 min. Kljubu strastni nečuveni agitaciji nasprotnikov je naša stranka z veliko večino glasov vseskozi zmagala.
Dunaj 18. oktobra. Pri jutrišnji generalni razpravi o proračunu je pričakovati velike debate glede Celjskega vprašanja. Začeli bodo nemški nacijonalci, katerim bodo odgovarjali dr. FerjanČič, dr. Gregorec in V oš n jak.
Dunaj 18. oktobra. Koroški konserva-tivno-slovenski poslanec P e i 11 e r je pristopil Hohemvartovemu klubu. Namesto Bukljeja je Hohenvvartov klub volil Kluna v proračunski odsek.
Dunaj 18. oktobra. V poljskem klubu je posl. Kopvczinski predlagal, naj se naroči predsedstvu, da začne pogajanje s konservativci in Mladočehi zaradi ustanovljenja parlamentarne večine. Predsednik Zaleski je razpravo o tem predlogu odložil.
Trst 18. oktobra. Koperski občinski svet je sklenil protest zoper napravo dvojezičnih napisov, kateri protest pa je okrajni glavar in-hibiral, ker je skrajno žaljiv za vlado in ker se v njem očitno hujska na odpor s silo.
Maribor 18. oktobra. Župan v St. Lenartu v Slov. goricah, Mravlag, je bil zaradi razžaljenja dež. inžeuerja Heideja obsojen na globo 25 gld.
1*99
„LJUBLJANSKI IW
«a vse leto 4 gld. SO kr.; sa pol leta S gld. 30 kr.; m četrt leta 1 gld. 15 kr.
I ujel:
17. oktobra.
Pri Nlonm VVnisa, Hauidik, Gttnther, Strasser z Dn-TiHJa. — IJi-iMUT iz Gradca. — Noiimann iz Budimpeite. — \VHsellc», Neiiman, Pesai iz Rekt*. — Dogheri. Peruti iz Trsta.   —  Schiidifiger iz Kočevja.   — Flerin i« Kamnika.
— Graf iz Brna. — Jeloschek iz Ilirke Bistrice. — Vieton
IZ   1'llSf njilK!.
Pri Tinti*! : ILifmann, Felle, Klein, Piesen, Rictaner, Hontnig, Beilk z Dunaja. — Elsnar i* Lipskega. — Gustin iz Rudnlfovoga. — Krone iz Prage. — Jaklič, Stalzer iz Koftevja. — Egersdorfer iz Celja. — Schwara, Klinger, Ba-tistalU, Dinkelspiel iz Trsta.  — Polak, Anton iz Gradca.
— Polic iz Roke — Dr. Toncric iz Gorice. — Lončar iz Postojine. — Kroll iz Beljaka.
Meteorologično poročilo.
a	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrio« v mm.
i	7. zjutraj	735 9 en.	0HB C	brezv.	megla	
o	2. popoi.	"35 1 n*	5-4' C	nI. vzh.	d.jas.	o-oo ».
r-'	9.zvečer	3 3f> 9	1 6* C	brezv.	megla	
Srednja temperatura 2 5°, za h-h" pod nortnalom.
ZDuLD^a^slca, borza
d»4 18 oktobra t. I.
Skupni državni dolg v notah..... b9 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 99 ,
Avstrijska zlata renta....... 123 ,
Avstrijska kronska renta 4°/,..... 98 „
Odrska zlata renta 4°/....... 121 ,
Ogerska kronska renta 4u/(..... 96 „
Avntro-ogerske bančne delnice   .... 1031 a
Kreditne delnice......... 369 ,
London viBta........... 1*24 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 60 ,
20 mark............ 12 ,
20 frankov........... 9 ,
Italijanski bankovci........ 45 ,
C. kr. cekini .   . ........ 5 ,
Dne 1 7. oktobra t I.
4' „ državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 «rld.. Dunava reg. srečke 5°/# po 100 gld. . Zemlj, obč. avstr. 4'/1°/o zlati zast. listi
Kreditne arečke po 100 gld......
Ljubljanske srečko........
Rud cd love srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avetr. banke po 200 gld. . Tramtvav-druAt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj.........
148 gld
197 ,
127 .
123 ,
195 , 24
M ,
168 ,
361 ,
l .
10 10 70 10 60 70
75 20 95 19 89 iO 89
50 50 75 20 75 75 50 75
33
kr.
ae dobivajo najbolji« vrata
(1149-3)
morske ribe
v trgovini z delikatesami pri
Antonu Staculu.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem izrekam tea pot.au za izkazano sočutju o priliki bolezni in smrti moje nepozabne soproge, gospe
Eme Slabnik roj. Schrey
svojo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini in vsem onim, ki so dragi pokojnici izkazali zadnjo čast, imenoma tudi vsem p. n. darovalcem lepih vencev in gg. povcotn pod vodstvom g. nad učit olja Bernarda za prelepo nagrobno petje.
Jesenice, dnč 16. vinotoka 1894.
(1187) Andr. Slabnik.
Komi in prodajalka
bo vzprejmeta v trgovino z mešanim blagom.
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (1175—2)
Hišo št. 275 v Idriji
trioad8tropno, z 8 sobami, srrdi me »ta, na glavni cest', ki donada nad 200 gld. letnega dohodka, proda za kupnino 3000 gld. lastnik Tllllj UPetrlč. (1178—2)
Posestvo na prodaj.
Proda se jednonadstropna biga v nekom trgu na Spod. Štajerskem b 7 lepimi sobami, 2 kuhinjama, 4 kletmi, gospodarskim poslopjem, lepim vrtom, sadovnjakom. 5 orali polja. HSa je v dobrem ftanju, prikladna za trgovino vsake vr»te in tudi za penzijontste. — Ponudbe vzprejema uprav-nifttvo .Slovenskega Naroda*. (1177—2)
X Usojam si moje cenjene kupovalce naj- ♦
X uljudneje opozoriti, da sem začel s pečenjem ♦
j istrskega tropskega žganja {
(Uomovioe)
da od
♦
i
X ter sem v položaju, da od 1*5. oktobra * T naprej lahko poslužim a lavrMtiilni,  na- ♦
♦ ravnini, novim tropiiiKltlm žgiaiijciai. ♦
X Posestnik žganj ar niče £
X Jace ^KTčiIzzgt* j
♦ (preje A. Wortmaaa)      (1147-5) J
X     IBefea — SiJL&a,2c- Z
X Žganjarnica in trgovina a vinom na debelo, X
♦ izvoz pristnega francoskega konjaka, Guba- ♦ X in Jamaica-ruma in vseh vrst čaja. 2
I Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina, t
C. tr. glavne ravnateljstvo avstr. M. teleznlc.
Izvod iz voznega reda
ir9l?a.-.rn.ega  odi X. olcto"orsx 1894.
Nastopno omsnjenf   pHhn.J.1 il In  odbajalnl čm!  osnko.nl io \ *rtMii\f*x*xm>jHtH»)n num. SradnjeeTTopakl 6u je krtjstan tea« t Idah.
IJani ca 9 minuti naprej.
Odhod ls LJubljane (jot. kol.).
Ob lit. uri 8 min. po no*H osebni vlak t TrbU, Pootabel, Beljak, Oo love o, Kransenefeate, Ljubno, o«i Salathal t Iumii, Iaohl, Oman-dan, Siiliioizrad, Lend-Oastain, Z«U na jaaara, Sterr, Lin«, Budajarlo«, FlannJ, Marijina vare, Kger, KarloTa Tare, FranooT« »ara, Prago, IiipHiju,  Dtimij vl» Am.talien.
Ob ti. uri 7 min. z jutru) motani vlak r Noto moito, Kočarja.
Ob 7. Mrt 10 tfHtrnJ oaabal Tlak r TrbU,  Fontaba), Haljah, Oa>
lovea, Frannanafaita, Ljubno, Dunaj, oaa Salathal t Holnograd, Dunaj Tin. Amatnttan.
Oh 11. uri 41 min. rfopolutln* maiani vlak t Noto maato, Kočarja.
Ob 11. uri SO min. ćvpotudn« oaabul rlah t Trbla. Pontabal, Haljak, OaloTeo, Vranaanafeata, Iijiibno, Salathal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. popoludn* oaabni rlak t Trbii, Haljak, Oelore«, Ljubno, oea Salathal r Solnofrrad, Land-Oaataln, Zali na jaaara, Ino-most, Brefrnio, *'urili, Oanavo, Faria, Stayr, Idna, Omundan, Iaohl, Hinlmjnvidn, Vl/.nnj. Marijina rare, Kgar, Franoora rare, Karlura rare, Prago, I.ipako, Dunaj ria Amatattan.
Oo 0. **H 30 min. tvrrrr maiani rlak T Noto maato, Kočarja.
Prihod ▼ LJubljano (jiU. kol.).
Ob 3. uri /t!t Mtitt. *}%**rnt oaabni vlak ■ Dunaja ria Araatattan, Up-aijo, Praga, Franaovih raror, Karlorlh raror, Kgra, Marijinih raror, Plauja, Iludnjorio, Bolnograda, l.inat, Starra, Omundana, Isohla, Aut-a« o i*, Znl I a na jeaaru, Lend-Oaataina, Ljubnaga, Oaloroa, Matjaka. Frananuafnata, Trbta*.
Ob 8. tari 4 min, »Jutru) maiani Tlak ta Kočarja, Novega mesta.
Ob 11. uri 'J7 mita. dopoiuitne osebni rlak a Dunaja rta Amatetten, Iilpelje, Prano, Kranoorih raror, Karlorlh raror, Kgra, Marijinih »aren, PUnJa, Iludejerio, Bolnograda, Iiinoa, Htsrra, Pariaa, Oenare, Ourlha, Brogulce, Inomnats, Zella na jeaaru, Land-Oaatelna, fijubnega, Onloroa, Lienia, Poulabla, Trbiaa.
Ob t'J. uri 46 tnitt- popoUttitt* maiani rlak ls Kočarja, Norega m«ata>
Ob 4. uri 48 rrtin. pofmlutlnn osebni rlak a Itauaja, Ldubnega, Selathaln, Hnljitka, Oaloroa., Vranaanafeata, Pontabla, Trbiaa.
Ob 8. uri !t4 min. *vr.rrr msiani rlak ia Koeerje, Norega Mesta.
Ob y. uri U l mir*. *vr<*r osobni rlak a Dnnaja preko Amstettena te Iguiinu«*, Haljaka, Celoroa, Pontabla, Trbiaa.
Odhod la LJobijane (dri. kolj
Ob   7. uri M mir*, mjutritj       t Kamnik. a     S.   n    Ott     .     popoludnm „ . .     fl.   „   so     n     mtM^rr . ,
„ 10.   ,,   IO    „    r«'»»f(»r „       ||    (slednji vlak le oktobra me-
seca ob nedeljah in prasnlklh.)
Prihod v LJubljano (dri. kol.).
Ob   O. uri 5H mir*, mjutrnf       la Kamnika.
s  11.  „   15    B    (/«;>«/»«<*»»*• .      ,, (4—23G)
„     6.    ,,    «*0     n     s>«W«*r ,, n
,     1».   ,   Mi     „     trfcrr .        .     (slednji rlak la oktobra me-
seca ob nedeljah in prasnlklh.)
ranocelniške instrumente
zagotovljfije, da si bodem prizadeval, vnem modernim zahtevam tfledć v mojo stroko spadHJoćib stvarij v vsakem osiru zadostiti. Z velespofttovanjfin
K. Piotrowski
3 član univerzalootrH društva za tehnične pripomočke j } X    zdravilstva, znlagatelj mnogih bolnio in zavodov.    \ J
C. kr. priv. južne železnice dražba.
Razglas.
Dne 23. oktobra 1894 ob 10. uri dopoludne
prodalo  se  bode  po  očitni  dražbi v skladiščih  južne  železnice t
Ljubljani
252 žakljev posušenih češpelj
(11-3-1)
Sp. 20.928 kg.
Generalno ravnateljstvo.
IJ^Pj Najnovejfte v kožiLhovini ^
Nagrobni venci s trakovi
od najcenejših do najfinejših; dalje
3SE O m ~X3L Id. O T7" X JOL O
čepice, mufe za otroke in gospe, najnovejše v ^ai iiiUirult
po najnižjih, conah
priporoča
Karol Recknagel
Glavni trg st. 24. (in»-i)
BSB
Kaj večja izher vencev
Oznanilo.
Razpia*oa je služba
občinskega tajnika
v glavni občini Cerknici, z letno p ać-o INO gld. — Zahteva se zmožnost slovenskega io Deni&kfgn ježka v govoru in pisavi ter znaaje v rešitvi vaeh občinakth zadev.
Dotične prodaje a potrebnimi dokazili, lastnoročno spisane, vložiti je
d_o ±. noT7em"bra 1894
pri p(»dp'8anem iupanstvu.
^rfiiil>anwtvo 0*3rl#:iiioa,, do*S 4. oktobra 1894. (11-28—3. Ivan Žitnik, Kupan.
Reaistrovana vipavsta vinarska zadruga
v zvezi
z istrsko vinarsko zadrugo
jo  odprla  clii<»  1-4. olitobra 189-4. lota.
& svojo pivnico ^5
na Bregu štev. 1 v Ljubljani
kjor so bodo tofiila prav po ceni pristna lanska ln letošnja vipavska ln istrska vina.
Sklndi&ce tega vina je v Sliki, kjer se bode oddajalo na debelo. Narofiila za vsako množino sprejema gostiltii6ar oheh zadrug, gosp. Peter KrebelJ, kateri tudi posreduje vsem kupovalcera direktno vazpo&iljanje vina po vzore b.
Zadragrl lavrinjeta pa tudi naročila neposredno ter razpošiljata na zahtevanje vzorce.
Uljudno 8e vabijo Ljubljausko občinstvo in drugi kupovalci, posebno krfimarjt, na obilen obisk in intkup tega izbornoga vin«. (11G7-3)
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Molli.
Laetaiua m tisk „Narodne Tiskarno*.