na tej poti. Voz je šel počasi in škripajoče naprej, ustaviti se ni smel, ker narodni bič — ponos bi zažvižgal. Tako je bila rodoljubivna vožnja veselje in dopada-jenje vseh. Iz zgodovine našega oranja vemo tudi, da je še vsak zadel na odpor, kdor je zasadil plug globoko. Desetletja so morala mimo naše zakrknjenosti, da je bila sodba enoglasna: Dobro je oral! Za Dom in Svet velja isto sedaj. On je zdrav in močan in dokler je na tem, mu ne išči receptov!« Klopotec. Slovenski klopotec je lahko ponosen, Prvi je, ki je pri Bartschu stopil med nemško prozo v romanu »Das deutsche Leid«. Pogermanil se je seveda in porenegatil v nemških ustih in postal .Klapotez'. Odprla se mu je pot tudi v nemško poezijo in v njej se je zopet izpremenil. Moderni mladi poet Julius Franz Schiitz ga je v zbirki ,Erbe, Eigen und Liebe' (Im Xenien-Verlag zu Leipzig 1914) vpeljal v nemško literaturo str. 47. takole: ¦ Becher du vom Heimatsegen, Hast mich selig schon betort, Wenn wir durch den Sommerregen Die Klapoteza gehort. (In der Fremde.) Str. 50. v pesmi Weinlese je pa prišel do te časti: is.imge, Klapoteza, klinge, Funkle, du goldiger Wein, Windisches Madel und singe in deine Sonne hinein! Dežela Wastianov, Dobernigov in drugih nemških kul-turnobojnih pijonirjev se ti klanja v poetu, klopotec! Ti pa brezčuten klepaš, klepaš v vetru, v solncu, v temi, kakor v dnevih davnih naših dedov. In si in ostaneš klopotec. Ali si simbol vsega, kar se potuj-čiti ne da? L R. Nekaj iz časnikov. Slovenec: »Domača pravilno kletarjena vina se dajo meriti z najbolj renomi-ranimi vini dežel, ki so na glasu vinskih proizvodov.« Slov. Narod: »Treba se je podvreči kuri osamljenja.« — »Izvrševati moram kuro v vsi njeni strogosti,« — »Razmerje se presoja po policijskih merah s strani ogrskih organov.« — »Policijske mere na meji škodujejo v gospodarskem oziru,« Dan: »Klerikalci zaspavajo narod,« — »Pijanci so za državo molzni koštruni, da jih z davki na pijačo laže dere.« j). ,-H:^*l9R.efč*)ft; OiaS&S3Bffi «sp> 280 <®=