List 38 Tečaj XXXI podarske j obrtniške m narodn Izh&j&jo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol 4 gold., za pol leta 2 gold » četrt leta I gold.; pošiljane 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr — - - ^ '■ "»TT V-- - Ljubljani v sredo 17. septembra 1873. O b s e g : Predivstvo Naše razmere. Naši dopisi. Kranjskem. enkrat > poskodovani. Gribeljsko polje Volitve državnih poslancev so pred durrai! Novi car. Očitno vprašanje Podbrežje Slovensko slovstvo Gospodarske stvari mogla odtekati, če bi bili kraji nekoliko širj To je Predivstvo na Kranjskem Spisal Piskár. (Dalje.) samo predsodek in stara navada. Videl sem zemljo veliko bolj močvirno, ki je mokroto še teže skozi se pu- seženj širokimi kraji, in rastlinstvo ščala z najmanj se je na njej dobro obnašalo in voda se je lahko odte an ne more na takih ozkih krajih nikdar ena- kala komerno rasti, ker po razorih je plitva emlja, v Vod jvuiiiciliti itiau , ivci iJU laaviiu ) ■SV!CJL pni/*«* ^viuij«, Letos je bilo naročenega Ruskega lanénega semena ostane majhen, med tem, ko po sredi, kjer je vsa ro- ¥ ▼ wui^v; okoli 30 mernikov. Poglejmo, kmu se je uuviuj«* zunjija »ivup vitcu» m uaau^iucua^ cuaau pridelek obnaša!, koliko je prirastlo lami in se izdelalo sici ali krompirju, kedar ju osipamo, bahotno raste prediva, koliko je bilo semena itd., da vidimo, pri čem pa je velika napaka, ker dolga in kratka, debela in kako dovitna mlj skup vržena in nakop enako tur To smo Tuk ^^««j naj ne govoré gole idej e, marveč stevilke. drobná stebia B&up ^mccaua , oc no ^vuo iu tuu« Na njivi 476 štirjaških sežnjev, to je, nekoliko čez seme je različno, nekaj lepega in popolnega, nekaj pa drobnega in nedozorelega. Taki lan bi mogli potem pri toda to je silno zamudno kup zmesana se ne godé enako in tudi četrt orala velik nika. semena t bilo je vsejanega 1 vagan ali mer Prirastlo je na tem prostoru 1140 funtov ruvanjr in izdelovanj» iuuu, iwua iv onuu zelenih, na zraku suhih, omlatenih stebel. Iz teh stebel delo in bi vzročilo veliko stroškov po nepotrebnem ločiti e bilo potem 852 funtov v vodi godnega in suhega anu. Pri zdelovanji prediva se je napravilo iz 100 orje in obdeluj Tudi je napačno, da se komaj do mlj tukaj preplitvo palce globoko Taka funtov godnih in suhih stebel 20 do 24 funtov otrepa- zemlja, kakor je tukaj, bi se dala prav s pridom nega prediva, kakor so bila namreč stebia bolj ali boko obdelovati slabša in kakor se je bolj ali manj skrbno ravnalo pri tretjegornih, Xi CIV c VJ pa iiaoi^uiu iai# jltcavi ^ ^ * iivuuo^ izdelovanju. Po tej primeri bi se iz 1 mernika vseja- Savsko in Bistriško porečje, ima tukaj jako močno plast Vsa okolica, kjer raste lan, ima nekaj ekaj pa pnih tal Nasip izvzemši nega m Sem přidělalo 85 funtov pred se je přidělalo več ali manj ilovnate Na liuvucitc *emljc, XVI I cj uarnuuv ^ uuti vu ^imtijv« ome- bi bila, se vé da, v ravninah in dolinah bolj močirna, ki jej navadno puh! pravijo Ta njeni njivi ne. morem povedati, koliko je prirastlo se- toda tla so večidel vegasta, da se voda lahko odteka mena ker t v se ob času mojega odhoda ni bilo očiščeno, in to ilovnato plast spremlja pogosto mlajši Savski na- AJJCIJC*, nu DO \JU taou uuujcgi* uuuoua UI U11U uuisueiju, lil IU J toda po drugih njivah je prirastlo semena precej raz- sip, in lično iz mernika poldrugi do poltretji mernik. V srednj med je to v pravi primeri, se more taka mlj jboljše šteti Da mlj ni preveč močvirna, se primeri se mora toraj iz 1 mernika vsejanega semena iz tega vidi, ker travnikov precej pomanjkuj Kar je mernika pridelka računati Toda je bila let pa tretjegornih tal, prevlada večidel drobán pešč omeniti moram, in vsi kmetovalci pravijo, da ki bi v ravninah in dolinah tudi ne spuščal vode skoz se, toda ta svet je, kakor navadno, zeló valovit in zemlja ploh prav slaba letina za lan in da se je druga leta veliko boljše obnašal. To sem tudi videl jaz f ker domači lan je bil tukaj popolnoma slab, in tudi lože obstojí tukaj iz mnogo kremenine, ki se lože obdeluj osuši 9 ko sama ilovica komaj po pedi visok, med tem, ko je bil Ruski vendar vlada Savski in Bistriški nasip, onaša kraj ih ; pre """'"I "«v/«, Uitu t^lAJ, IW W11 ilUBM VCUUttl po 30 do 33 palcev velik; videl sem pa tudi Ruski lan nata od lanskeg leta wu xauoivc^a icia , koji J*3 IL pridelka, in kakor so kmetj 1871. bií še lenši. mlj se pa lan ne " J *4VIV» inu UWIXIiJMI , UV ------- / —--- -------- je bil dosta lepši od letošnjega ne drzé mokrotě, lan pa zahteva bolj močvirno zemljo tako imenovana prod dobro . ker taka tla rekli 1871 bil . un ae lepsi. ian ugoano, so sejaii v prejaujiu u»»iu muugu i»uu., Po takem smemo letošnji pridelek prav gotovo na sploh se računi, da vsako leto okoli 1200 mernikov se- } je pridelek od leta lan ugodno celi okolici tukaj, kjer je zemlja in podnebj za so jali v prejšnjih časih mnogo lanů srednjo mero vzeti in tudi trditi, da pridelek v tej srednji primeri ne bo nobenkrat slabši, marveč po gotovih pogojih bolj ' mena, in so přidělali na leto okoli 6 do 700 centov pre ) kajt iz domačega blaga se je přidělalo iz mer diva# nika semena v dobrih "letih 7>0 do'60 funtov prediva Zraven moram pa še omeniti in posebno povdariti, Zdaj je přidělovanje iz znanih vzrokov dosto manjše da kmetovalci tukaj ne obdeljujejo zemlj auiciuvttiw tutvaj u g uuueijujeju zcuiije tako, na&or JLOua vsi Kineiovaici praviju, ut», w mi Avuoai morala biti obdělána za izvrsten pridelek. Posebno tako dobro obnašal, kot se zdaj vidi, in da bi stvar kakor Toda vsi kmetovalci pravijo da če bi Ruaki lan se napačnoje, da imajo tukaj v navadi tište o z k po razori do » da čevlje široke kraj na 'jv oaivxw Ainjo ua njivah , » giuuuiviuii nivu Dcuicuaj xvub au u^uu»)« » emlj a ni tako močvirna, da bi se voda ne lovico večj imamo 1800 do 2000 mernikov komaj *u vil * Ui umu UCIUJIVUVTWIM, wvj«.. «« ------ z globokimi liko semena, kot so ga nekdaj. Vzemimo le dobro po tudi v druzih ozirih napredovala, bi sejali še enkrat to óe bi po 304 —ÍT tem pridelek merili po letoŠnjih skusnjah, bi přidělali moro dalje prvi pogled pregledati i videti celo planoto. i» 2000 mernikov semena blizo 1700 centov prediva in Malo drevj * ' ~ * nahajaš tu, le lepe njive z rumenim i tu i tam dviga kaka njiva svojo debeljačo iz manjsia okoli 4000 mernikov semena Toda še enkrat moram povdariti to, da ta pridelek bi se dobil pri sedanjem slabém obdelovanju zemlje, od Kupinih sap vsaj nekoliko potrebne mokrotě prosom ni ív Če pa bi se enkrat predivstvo bolj povzdignilo in raz- suši, kakor bila je letos pri Širilo x in bi se kmetovalci podučili in prepričali i da Poljé je tu plodno, i kako ne bi bilo, ker dobiva v takej prosa t Žito (pri umnise in boljše obdelovanj mlj daj pravijo žito) je tu jako lepo, i to je prav tudi boljši tukajšnjega kmetovalca pridelek, bila bi stvar koj vsa še drugačna. In tega se njegovo polje ž njim obsej ; zivi, ker SmemO iiauiau , Avii ju «uauj uuuvgv luui iji » iu željnih kmetovalcev, od katerih smemo pričakovati s© poprimejo tega, kar jih skušnje druzih dežel učijo djati ker je tukaj mnogo marljivih in uka da (Dalje prihodnjič.) Se enkrat trti * po toči poškodovanL Spisal A. Ogulin. (Konec.) viti. Nesreči je treba srčnost in umnost nasproti posta-Zato srčno na delo! Vsaki dan smo bliže jesen- skemu času, in vsak zanemarjen dan naše upanje na prihodnji pridelek bolj podira. Jaz pa nikakor ne za-htevam, da bi se ravnanje moje moralo brez skušnje potrditi. Kakor je nespametno posnemanje tujih izgledov mnogokrat krivo slabih nasledkov, tako nesrečno je tudi tisto ravnanje nogradov, ki se trdovratno drži starega kopita in vsak napredek zametuje. Preddedov naših vsaj se to še nikdar slišalo ni — ni tako grozovita Skoda po toči zadela, kakor nas letos > tedaj ni mogel od njih do nas še noben poduk o ravnanji trt se po-dedovati. Naši vincarji sploh trdijo, da nikakoršnega druzega pripomooka za popravo naših Vinogradov ni, kakor da se spomladi trte tik tal ali pri tleh posekajo, in to trdijo zato, ker jim to nasvetujejo možje, ki vendar sami tako ne ravnajo. Tudi jaz to přiznávám; vendar pa je velik razlo- ček, ako se trte na tako hudo delo pripravljajo ali ne. Res ni veliko umetnosti in učenosti treba, da se iz trte strcelj 6 palcev dolgosti naredi * to še lepe otroci znajo Skušnja nam nedvomljivo spričuje, da trte vselej v preteklem letu po pripomočku dobrega vremena rodo-vitne postanejo. — Ako mi tedaj letos trt na to hudo delo ne pripravljamo, tudi gotovo za prihodnje leto grozdja pričakovati ne smemo, ker razen lipnje vsaka trta iz starega lesa samo nerodovitne mladike poganja, in ravno zato se trudim, vže letos, kolikor je mogoče, mladik iz starega lesa izrediti, in Če le na vsaki trti samo eno zrelo oko pridobim, bo vendar tisto, kakor trdno upam rodovitno. Ugovarjati mi utegne kdo: kaj ** lepe rastline hasnijo, vsaj jih gotovo v prihodnji zimi nevihta in sneg pólomita! Vprašam pa: ali ni tako be-sedovanje popolnoma nespametno? ali nam ni mogoče nove rastline dobro in trdno privezati, dokler Skope imamo? v se kaj In tako je tudi privezovanje trt, katero jaz pripo-ročam, opravičeno. Brez posebne modrosti vsak lahko razume, kaki učenjaki so vinorejci, kateri zdaj svoje trte zapustijo, namesti da bi se jih usmilili in si ne nakopičili za spomladi preobilnega delà na glavo. Ozii po domovini Gribeljsko polje I grad Podbrežje. tako tako , vsaj je, kaj bi rekel Krompirja bodejo i to v80 a debelača je prilično dobra drugimi sosednimi polji. Po Beli Kranji [> imeli , v primer s jako jako v nekaterih krajih suša popalila vse tako, "da bo moral revni kmetovalec kruha stradati. To polje sem memogredé ogledoval, i ko dojdeva do kraj y . .---* — w ¥ *•» y * "v uv/j uv » • je imel moj prijatelj lov začeti, postanem. s konjem i on gre doli. Kmalu se pripeljem v Griblje* od kodar grem ogledovat Podbrežje. Podbrežje je uro oddaljeno od Gribelj. Stopal sem brzo poleg Kupe i pregledoval tudi tukajšnj katero se enači z onim, ki sem ga prej opisoval. Zemlja kolikor se bolj proti Podbrežjem pride, hribčasta gozdov se ahaj s i vica, katera je mnogo posebno hrastovih padno-južni strani i Gora nsko trto zasajena, zaoži s Kupinimi gorami Podbrežko dolino. Bregovje Kupino se vedno bolj nakupičuje, kolikor bolj se proti Podbrežjem pomakneš i je breg največi, ondi je pod njim skrit siloviti grad Podbrežje. Ko pridem po Kupinem ovinku bliže do zahodnje strani zbodlo me je > v oči to velikánsko pošlopj Stopal sem toraj kolikor mogoče hitro, samo da bi moje želje prej ukrotil. Ko dojdem do vrat, nazdravljal me je nad vratami pribiti kregulj, v znamenje, da tu mora biti do3ti takove živali. Zdaj stopim v notranje ozidje, i glej ! kaj se pred stavlja mojim očém? Zid za zidom je oddaljen drug od druzega i vrata za vratami se vrste čez ono zidovje, dokler se ne pride v notranji grad. Ko pridem čez no- tranja vrata, zagledam na širokém okroglem turnu znamenje (grb) slavne rodo vine Burgsthalerjeve. Zapisana s toj i na njem letnica 1457. Menda je bil tega leta ta grad zidan. Po visocih okroženih stopnicah se pride v grad. Notranja veža grada je s samimi Kupinimi okrog-limi kamenčki vložena. Sel sem v zgornje nadstropje misleč, da dobim kje oskrbnika, da mi vse pokaže i ^.»iv/vs, ™ «JV, V.m isu»«.*«, mi » * res ga dobim. Valje mu naznanim, kaj jo namen mo- 1'ega prihoda; on mi prijazno reče, da mi bode vse po-Lazal, kar je znamenitega v tem gradu. Pelje me v svojo sobo, kamor je sel ključe iskat» Videl sem celo vrsto starih ključe v vsaki s tablico za-znamvano z ono sobano, katero ključ odpira. Prosil sem ga, naj me prvo v orožarnico pelje, i to se je mahom zgodilo. On koraka naprej, a jaz za njim. Ko dojdeva do malih pa debelih železnih vrat, mi pové, da to je ono, kar sem želel videti. Zdaj stopava globoko po stopnicah, katere so le male linice razsvetljevale. Kmalu prideva do druzih vrat i ko jih odpre, sem strastno noter pogledal, čes, da najdem mnogo takovih reci. I res nisem se motiL Malo bolj velike line kot une nad stopnicami razsvet- ljevale so mi še precej velik pa okrogel prostor y kjer so ležale one starine. Po kotih je bilo nametano polno oklepov jako težkih, tako, da, ki sem si enega na prai pomirjal, sem se moral dobro napenjati. Tako sem po mirjal to železnino, kot nekdanji David. Celai sem Peljal sem se 31 dobil naj več, - vjkjl vsav/ojc* vu. cwij a o «uu«. * avgusta z nekim prijateljem v ravno zato je tako malo orožja, ker ga je Kirchhof, od orožja en sam kij s sulico. Griblje, ko je šel na lov. Šla sva zarano od doma i Krupski oskrbnik, na oni grad odpeljal. Možaarjev prišla sva ravno, ko je solnce vzhajalo, ven iz loze Ijk } od kodar se razvidi ovo krasno polj Člověk starih je ležalo kakih deset, precej velicih. Nekako težkega srca se člověk čuti v takovih starih 305 prostorib» Ko sem si predstavlja! vse one zlobne čase, ristni in spoštovanja vređni duhovski stan z blatom, huj skajo en del ljudstva proti drugemu, stan proti stanu oni napadajo vero narodovo ter izrekavajo javno, da so se brzo po stopnicah pripravljeni vsak hip združiti se z ustavoverno stranko vidělo se mi je tako, kot da čujem rožlanje, šum i tek starih oboroženih vojakov Ko vse to ogledam, pod n i memogredé mi dopoveduje oskrbnik da Sih bukva h bral (gotovo v Valvazorji), da so se tù naposled borili, ko je bila trdnjava rokah. je v ne- za borbo proti cerkvi. že v sovražnikovih oni na dan samo zato Vsa sredstva, ki jih ponuja laži-liberaiizem (Kon. prih.) svojih voditeljev 9 ti raj o Sedaj motijo narod inga odvračajo od jim podtikajo, da hočejo oživiti Politične »tvari Naše razmere. zopet desetino in tlako, sedaj jih predstavljajo ko$ nazadnjaške mračnjake in sebične izdaj alce. Na kak neizgovorljiv način si oni z narodom igrajo, temu bodi v dokaz, da postavljaj o vsem od izvi me prave stranke postavljenim kandidatom druge kandidate na s pro ti, iz sicer navadno le ničle, in tudi A V W ' v vv* VVIJJ VU1 VUUillU )) vi J V prinesel v štev. 240. „iz Slovenije 29. avgusta Za narod kot tak, kot celoto ni že davno nič mar našim neučakalcem; oni ga imajo le še za sredstvo, da Ogledalo, v katerem naj Mladoslovenci ogledaju svoje majo nikakega upanja, da zmagajo početje. Po svetu mnogocenjeni Češki časnik „Politik" je 1 P°4 napisom „naše razmere" dopis, kateri se blizo tako-le glasi po převodu „Glasovem* : tam, kjer m bi svoje namene dosegli. „Bili smo neKaaj zeamjeno nratovsKO ljuastvo. j1"1 UAt F""« 6,auu UCUJD1V1 uvo- Kakor punčico svojega očeša varovali so naši voditelji ralizem in jim delà olajšal, in ko ne bi drugi, od tuje narodni biser, in, če si tudi nismo priborili vidnih poli- strani, v ogenj pihali. zedinjeno bratovsko ljudstvo. Vendar pa se ne more trditi, da bi bili ti ljudje sami mogli požar zanetiti na vseh štirih voglih Slovenije, ako ne bi jim bil pred pota gladil nemški libe tiških vspehov? zabilježiti smo mogli vendar vsled slož nega delovanja moralno ojačenje našega ljudstva, okrepenji zavednosti rastle so nam moči in nade Vse, kar želi prevrata Po in vse vse } , kar nima jasnih pojmov kar je politisko nezrelo, vname se ob frazah, — kar vidi v tem, da bi se narod ojačil, da bi se 9 9 vaivuvuji laouc ou uaui uiuu m uauc, iu ■ ; ---- ----- * * — 7--— ---- J----7 --- celó posamesni poboji, ne da bi bili v nas rodili obup, bremena ljudstvu zlajšala, da bi se utrdila nravnost, bili so nam v spodbudo, da smo si iskali novih sred- spodobnost in red (vse, kar vidi v tem pravimo) stev za vpor pur. varnost za svoj način življenja in pridobivanja, — v ©u «1, po noči přišel je sovražnik in posejal Iju* to teka in kriči in pomaga širiti „omiko" in „svobodo", liko med pjenico. Přišel je (vulgarni) laži-libe- Evo! takaje mladoslovenska Hberalna kri pri * , , zagri- 9 ne- vse ralizem. Čeravno je postal sam sebi v posmeh, tako da se že sramuje svojega imena, povzdiguje se pri nas na enkrat njegov prapor , in se pod njim bojuje boj nas, h kateri se šteje zeni sovražniki! veliko tacih , ki so narodu Pravična jeza poštenih rodoljubov je splošna in u<* cuMtti ijjrguv jprapur, iu se Pou "J1IXI uujuje uuj *■ « ^ug^m« > proti všemu, kar je ljudstvu sveto, in kar ono čisla in razkačenost v narodnem razdvojenem taboru prišla je spoštuje. Storjen je nemir in vrinil se je razpor. Kedo pri nas oni liberalizem posebno na debelo prodaja, to vemo vsi. Nekteri mladi možje, pa ne da bi imeli za to po- do stopinje, da se je resno bati še huj ega razpora Poravnava je nemogoča, pišejo od une strani; boj mora nehati z vničenjem ene ali druge stranke." -Licjucn uiiaui ujuzje, pa ne ua ui jmen za to po- „Prvega menjenja — piše Goriški „Glas"smo tudi trebno politično, rečno in moralno sposobnost, zajahali mi z razdirajočo liberalno vrtoglavnostjo je pogajanje so konja visoke politike, oziroma agitovanja in intrige, nemogoče. Sla je konservativna stranka do s kraj ne češ, da so oni predboritelji za „svobodo" in „napredek" meje zatajenja same sebe gledé jako resnega trenutka, a v resnici zato, da si dušo hla- in prišla je slednjič do prepričanja, da bi bilo vsako proti „črním močem", 9 ob mo- Ali tistih > dijo ob zavidanih resničnih (realnih) zaslugah ralni neomadeževanosti in duševni prednosti druzih. Da bi zgotovili konfuzijo (zmešnjavo), naredili so svojevlastno poseben, iz golih liberalnih fraz obstoječ materijalni raavoj !" navidezno národen program, s katerim letajo prav po šarlatansko po kmetih in nasprotnike tega početja pri malomislečih za sovražnike „omike" in „svobodě" ' pomirjenje s tak i mi ljudmí le gnjilo pomirje , přišel bo dan, da bo tirjal narod račun od kateri imajo odgovor dati za njegov moralni in i wyi ■ ipi Slovensko slovstvo. denuncujejo (ovajajo). Na ta način sè silo pritirani (provocirani) prepir zastran programa ima nekako principno podlogo. Ker Iz družbe sv. Mohora. Odbor družbin v 14 listu Besednika* i gi ^«.sličili pjugiduja juict uctvatiu piiuuipuu puuiugu i lier k/uijui uiuauiu v at. uaiu jjucocuuma i«agioo<» nameravajo oni z novim programom nasproti pravému sledeče vabilo: Da ustreza družbin odbor živi potrebi 1 -»•«.•• t • . • w . « 1 • « « • «v !•• 1 • II • narodnemu programu povzdigniti in proglasiti sovraštvo in od raznih strani ponovi] proti cerkvi za novo politisko vero. Ker pa ves zalog teh slovenskih „liberalcev", seji dne 26. avgusta enogla bil je v odboroví 11 u" » ^ sprejet predlog naj kateri družba sv. Mohora že prihodnje leto izdá „Domačeg imajo o pravi nalogi časnikarstva komaj nekako pred- zdravnik a", ako se posreči pridobiti sposobnega stro Čut je > skoraj v nekterih dobro glasečih se besedah kovnjaka, ki bi ob pravém času rokopis dovršil Bi (frazah) obstoji, poslužujejo se ti predboritelji za „omiko" 9 in „svobodo" sploh ljubom opiKjLif sosebno pa nasproti odličnim rodo- ^«uigu «^i — — — diktatornega in zaničljivega govorjenja, katerega tične navode, kako se ravnati v početkih bolezni, predno stveni pogoji so ti-le Namen „domačega zdravnika" bi bil, dajati die je těžko v druzih listih najti. Celó telesne slabosti upotrebavajo za napadno orožje dojd zdravnik. Nikakor ne bi pa knjiga razkladala Vsem u se delà vpor samo zato, da se voirai o, ozdravljanja bolezni brez pomoči zdravnikove po ma zaškem potu. Omejila bi se na dietiko v boleznib, ka raešnjave delajo in izrazujejo osebne antipatije. Kar so tero, dasiravno je prva podlaga zdravljenju, ljudje zlasti izmislili najodličniši in razsvetljeni rodoljubi za blagor na kmetih vedno še najbolje zanemarjajo. „Domači naroda, to postavi jajo „mladi" tje kot obče škodljivo, zdravnik" bi podučeval, kaj storiti pri naglih boleznih, Ti patentirani rodoljubi, ki sami preskrbljujejo blagostanje domovini, ometavajo vsaki dan skoraj ves ko ljenja pri kugab, pri raznovrstnih nesrečah, na pr. uto 9 zmrznjenja 9 pri ožganih, obešenih itd ♦ 306 Knjiga naj bi obsegala kakih 5—6 tiskanih pôl. Rokopis naj se posije vsaj do 1. januarija leta. * 1874 Opazke spisu: „Spomini na Notranje-Kranjsko11 iiaj se pusijo vsa ) u u a. j a u u <* r ij a ion. V j u, i* i ou. «iwtwf i« c/c/ov lyi^í. — aer Tiskana póla se pisatelju nagradi s 40 gold, in v zgodovinskih stvaréh tudi ena napačna črka del* Koledarjuu družbe sv. Mohora za leto 1874. Ker nagrada se izplača takoj po dovršenem natisu. pumu»*/, ^^iu p^gico»^ o Pisatelj, ki ga je volja pod temi pogoji knjigo spi- posebno oštrim očesom, Tako se je vrinila tudi v zgorej pomoto zato naj bi stavci pazili na take pogreške s spisati ) oktobra. naj to družbenemu tajniku naznani do Nov slovensk političen časnik. navedeni spis na 199. strani debela pomota , kjer se bere, da „ko sa ste avstrijska vojskina krdela generala barona Csivič-a in polkovnika grofa Stahrenberga v jutro 27. septembra 1813. leta pri Rakek-u zedinila, je zgrabil en oddelek Francoze pri Cerkuici ene kompa Nov slovensk političen časnik z imenom „Slovenija • Y * 11* • • v Tt 1*i// • * se snuje v ljublj ani pise Beseduik" v gori imeno- vani številki. „Tudi mi Koroški Slovenci pozdravljamo s srčno radostjo ta času primerni in skrajno po- Atâ^UiA« m 19 s /v ŽlóllIHO ^ ^ 4-/v /l a C! 1 ^v w m m i C £ X A ťMf A/1 nije pa so jih prijele od straní". Tu delà ena sama be seda veliko zraoto ; zakaj ne pri Rakek-u, ampak pri Radlek-u blizo Blok (Oblok) sta se bila zedinila imenovana poveljnika s svojima krdeloma. Pogled na zem trebni sklep. to t da » Slovenij a pred novim letom začne izhajati, in sicer ne po trikrat na teden, ampak takoj kot dnevnik. Zakaj? ni težko uganiti. „Naroda" in njegovih nepresta nib psovk so siti vsi! ljovid kaže veliko razliko med položajem Rakek-a ia Radie k-a, in s tem tudi tolsto zgodovinâko pomoto ako se Radlek zamění z Rakekom. Stari ljudjé Cerk se še spominjajo vojskinega niske in Bloške okolice, ki t tt časa, se morajo smejati takemu sporočilu; ne morem si toraj kaj , da ne bi pojasnil te reči. Dalje v ime novanem spisuomenjeni franeoski general (str. 198) se ni „Danica" je v poslednjem listu razglasila vabilo, pisal Pijombini, ampak Pilom bini; vrli gradiškanski ki seje razposlalo po vsej deželi slovenski in katero nadlajtenant (str. 199.) tudi ne Rabič, ampak Babič* tudi „Novice" rade natisnejo zato, ker novi politični list bode „naše gore list". Glasi se tako-le: Vabilo. Enako se na 196. strani bivši kartuzijanski samostan Bistra v potopisu dvakrat določno spremiaja v „Bistrico", kar je tudi pomota, ki naj bo s tem popravljena. Jos. Levičnik. cu tili Morebiti še nikdar Slovenci niso tolikanj , kako živo jim je potreben katolisk političen list, po starem priljubljenem geslu „za vero, dom cesarja", - . - . i kolikor ćutimo sedanji čas, kadar nam pretijo od ene strani nemški ustavovêrci, od ene pa domaći slovenski liberalci. Eni in drugi pa čijo zdrave pojme o vsem tem, kar razvoj našega naroda i kakor vse Avstrije je za pravi i neo Kjibno potreba. Iz teh vzrokov so se bili sešli ne-kteri domoljubi v Ljubljani, in ustanovil se je odbor y kteri naj v ta namen delà priprave ter obrača tako, da izhaja političen list „Slovenija" t kot glasilo pravne stranke slovenske, pričenši s pri hodnjim mesecem po trikrat na teden od novega Volttvene zadeve. Volitve državnih poslancev so pred durrai! Odprto pismo našim. par dni popred ali par dni po Še mesec dni zneje — in začel se bo volilni boj po vseh deželah i ki imajo poslati zastopnike svoje v državni zbor Dunajski. Menda tako hudega boja ni še bilo, kakor bode ta, in sicer zato, ker ne le to, da greste v boj, kakor dosihmal, nasprotni si stranki: centralistična in federalistična, ampak povsod so se izlegli zdaj „mladi" » ki nasprotujejo „starim". Žalibog, da tako je zdaj tudi pri nas Slovencih! Če vprašamo : no, zakaj pa zdaj ne gremo edini in složni na volišče kakor vsa prej- leta 1874 pa vsaki dan. Radostni povemo, da so šnja leta? kaj pa se je zgodilo nekteri kot prvi pomoček že podpisali in eni tudi sloge in edinosti stopil je prepir iň razpor? tacega, da že darovali precej zdatno podporo. Joda slaba je z listom, kteri se ne vzdržuje sam po svojih na mesto če vam naročnikih ! Ker je vsa ta reč znana že po vicahu in po vZgodnji Daniciu, Vas toraj No za vprašate tako imenovane „mladoslovence", ne vedo kar nič povedati: kaj so o ni za narod slovenski storili, kar ni bilo že popred storjeno brez njih ali ž njimi skupaj. Njih edino načelo e po dirati; podirali so na Stajarskem in so podrli res čitalnice itd. po- časni odbor prijazno vabi, blagovolite to-le vabilo dirajo na Goriškem isto tako, in tudi na Kranj kakor je podoba, po svojem okrogu razposlati duhovskim, pa tudi svetovnim domoljubom, in Število podpornikov y skem so začeli; le na Koroškem se med pšenico ni še vsej ala ljulika. z dotičnimi zneski, pa tudi naročnikov sedaj 20 še m brez naročnine poslati odboru vsaj do lišče. takem položaji stopimo čez mesec dni na vo Naj bode! Naj se pokaže: kdor ni zatajil našega starodavnega gesla: „za vero, dom, cesarja Prve tri mesece utegne list stati dva goldi- Je nemški liberalec v slovenski surki. Zgodovina nar ja Pozneje se bode cena ravnala po naročbi Komur je mar geslo: „Vse za vero cesarja", ta naj se versko-narodnega delà! koj m dom pravična sodnica. Ker se za vse okraje niso možje gotovi, ^ bodo volili za poslance v državni zbor, zato vseh ki se yj «iu U.UUX, bodo volili za poslance v državni zbor, zato vseh krepko poprime im en razglasiti danes še ne moremo; večidel pa so ro- ^ft i • 1 w V w • 1 1 t 1 . • Ljubljani 4. septembra 1873. O db or doljubom naše stranke naši kandidatje znani, kateri se bodo volili v mestih in trgih in za katere naj vsak dan delajo na vse strani, da se njihova volitev zagotovi. : * Kmečke občine pa bodo še popred izbirale možé, ki bodo na dan volitve šli poslanca volit; 307 s a to danes pred vsem drugim našim prijateljem živo pokladamo na srce, naj delajo zdaj pred vsem na to, da se izvolijo pravi volilni možje po kmetih. „Politični katekizem" piše o tej zadevi tako-le: Vkmečkih občinah jenajimenitnejsa in pogla-vitna reč ta, kakošni volilni možje se izberejo. ,i Volilni možje odločujejo, ali bode zmaga naša ne > kajti če imamo zanes lj ive, zvedene in ali Po- štene volilne može, je voiitev poslanca potem malenkost in igrača. Ti se ne dajo ne premotiti, ne podku-piti , ne prestrašiti nikomur; stojijo trdno kot skale in ostanejo mož-beseda. Zatoraj preiščite in prerešetujte vse volilce cele občine ali fare, in zberite si tište za volilne može, ki so že pri poprejšajih volitvah se držali kot pošten j aki in korenjaki; une pa 9 ki vam že zvili in se skazali kot so očitno drugih misel figa može, ali take so jo ; k 9 ali ki nimajo pri sosedih spo- sto vonja, ljubezni in zaupanja, take pa le pustite pri miru in jih ne jemljite za volilne možé! Ko je vse pre rešetano in sklenjeno, potem naj se zapišejo vsake m u volilcu imena tistih mož. ki so se izbrali za volilne 9 možé. Tak listić se dá vsakemu volilcu naše stranke. Slednjič si volilci v roke sežejo in zaobljubijo, da při- dej o na dan ko se bojo volili volilni možje 9 VSÍ od konca do kraja ob pravem času in na odločeno mesto. Verjemite, Slovenci mili! da od nasprotnikov ne bode manjkal nobeden; pomislite, da so te volitve prva stopinja, da zmagamo. Opominjajte in pokličite svoje prijatle in pojdite vkup na volilno ▼èjskofl" Na Stajarskem je državnopravna stranka že razglasila svoje kandidate; za slovenske okraje sta M. Herman in dekan Kosar. Dr. Vošnjak — pise „Slov. Gosp." — baje si ne upa za Celjski volilni okrog za poslanca ponujati se. Nestánovitni mož cem za Trstom šel ponujat se za kandidata, mu želimo srečen pot!" je Istrijan- A 9 mi Na Stajarskem so volitve kmečkih občin 20. oktobra, mest in trgov 23. tobra, vélikega posestva 28. ok- Istri volitve kmečkih občin oktobra, mest in trgov 15., vélikega posestva 19. oktobra kor oktobra. Na Goriške m in Gradiški ravno te dneve ka- Istri Trstu volijo trije volilni razredi 10., 13. in 16. v 9 \ Očitno vprašanje Rake 15. sept Naši dopisi. Sedaj, ko kandidat gosp jem Pfeifer na mojo odločno in adnj besedo sem jo nedavno ž njim govoril v „Novicah", molčí očitno znamenje, da ou je in hoče ostati „Narodov' i Vil- ki j« ta sa i \ i 9 je, mladoslovensk kandidat. Volilci kmečke skup bodo sedaj, ko so volitve že pred durmi, gotovo vedeli in znali zbirati okolo kandidata, kateri je odločno za geslo: „vse za vero, dom, cesarj Pri nas ki nas je mili Bog letos obvaroval pred točo in kako drugo , nadjamo se prav d )bre vinske ledne , če je tudi ne bode veliko ali nič več od lani. uimo Iz Dolenskega 13. sept. (i o berite! Popisuj ejo se novo s eg n i misijoni Vosnjakovega maziljenca „patra jema Pfeiferja in njegovega sodruga „fratra" von Vil Pil paha\ sole se zlorabijo za volilne agitacije; postavljaju se kandidatje za državni zbor. listu „Novic" kaže dopisnik Volilci, pozor!) 37. iz Topliške okolice" vo «OUW U, /piouiiv ))lct JLVJpilOtVC lilcem kmečke skupine g. Viljema Pfeiferja 9 v kau-cisti lidata tako zvanih brezverskih Mladoslovencev nagoti. Res, nesramno3t Mladoslovencev presega že vse meje ! Ni ga sredstva še tako nesramnega, da ne ga posluževali v dosego svojih nakaaov. „Topliške okolice" nam je tako krasno naslikal novo- bi se Dopisnik patra Vilj em v „črnjuško" obleko, Pfeiferj a, ki sa da bi se ž erskega misijonarja je sleduji Čas vrgel njo pospel na kuruliçni stol, in tako lepo ga nam je je kar sreé smijalo. Dopisnik nam namalal, da se nam pravi, kako se je vrgel Viljem z romarsko palico, se otovoril s v „kuto" ; 99 pildki' £ 9 se oborožil molitvenim! knjižicami in enako suho robo, ter začel potovaje okolo staroturških volilcev kmečke skupine oznanovati edino-zveličavno brezverstvo mladoslovenskega kraljestva. Da bi na svojih misijonih ne omagal pod težo mašnih buk- vic 9 privzel si je nosača m „herolda* von P i I p a h a, ki ima nalog ljudi bobnati k misijonskim pridigam ma ziljenca Vošnjakovega, Viljema Pfeiferja, in verne duše obdarovati : male otrociče s cukerčkom, dekliče z mo-litvenimi knjižicami, starce pa z zlatobleskečim se se- V l'û Ar, Ci û ri ni Zïi&ïiO, Íl21ól * a mičem. Kakor nam je do sedaj Viljem Pfeifer s svojim Pilpahom že pri vseh volilcih misijonske pridige. je „pater sodrugom „fratrom" vou Ni dolgo od tega, kar sta ta dva bradata, novoerna patra, Z cuanu iajuu, twa&ui v tnuiisivcui uaiajt, une» uci Raki in menda tudi v Metliško-Crnomaljskem okraji* enako robo, kakor v topliškem okraji bila na Mi se moramo čudoma čuditi, da se iz Rake Crnomlja in Metlike živa dusa ne gane, ki bi v 99 Novicah" popisala misijone patra a 9 m „fratra". zvedó Ker se vendar-le taki misijoni po govorici hitro pose danes iz našega mesta nadaljuje popis «»ouu j naj oc uauca tu uaooga muoic* uc*u«hjuju j/v/^n ^ Mnogo po se st nic, vdov (samic), za državni zbor Pfeiferjevih misijonov. Za oba misijona, Raski in Met volilnih pravic prikrajšanih, nosi breme enako bremenu liško-črnomaljski, izbral si je „pater" Pfeifer prav pri- drugih avstrijskih državljanov z volilnimi pravicami ob- ličue dneve: za Raški misijon dan šolske preskušnje, darjenih ŠUiLl y - ali bi ne bilo nasledno, prinesti davkarju namesti Metliško - Črnomaljski neko cerkveno 20, 30, 40 itd. goldinarjev gold. ? îlâDj Q • JAC»j UU VJLO» y IV/ OVi IWU uuui ij vw se more polna torba mašnih bukvić in take robe spe u Kaj ne da »žeg- to so kot nalašč dnevi, ob kterih in na poziv davkarja: „ plačaj 20, 30, 40 itd. gld. u ne bilo pravo, da se one odrežejo tako-le : ker bi nam navadne državljanske pravice kratite, prizanesite nam tudi z davki? 9 čati g 1 a sJ sosebno še, če se prav cenó oddaja za en Čujte, častiti bralci, naj pred 9 o misijonu na Raki. Nikdar bi nas ne bila zanimala Raška šolska Ali bi ne bila zato prilična pritožba pri vladi z na- preskušnja, ko bi ne bili v „moniteur-ju" Mladosloven branimi podpisi omenjenih posestnic?*) 9 cev, v „Narodu", preskušnje, pri kateri naj demo čitali popis te prečudne novošegue .:__:a___ —t.».,u \7 i K o m n uico&uoujc, pu aabcn uajucmv/ „patra w nj vuu ferja z njegovim adjutantom von Pilpahom. — Dopisnik dalje hvalisa Raški šolski svèt, češ, ves svet naj Viljema Pfei Prošnja taka bila bi bob v steno kaj ti sama ne more predrugaciti, kar je vkrenil d Že ko lad : b o ga posnema, graja gosp. fajmoštra in gosp. kaplana, da smo dotično volilno postavo v 16. in 17. listu „Novic" ništa hotela pajaeeljna „lpil at" pri Raški misijonski pre *, smo dostavili opazko: zakaj za ženske volilke skušnji — pravem novošegnem humbugu; pozabil je pa c . vendar odkriti svetu, kdo ga je pooblastil (g. učenika) : naznanilí dvojna mera? « 308 ali si. c. k. okrajno glavarstvo, ali kaplan sam, pred nepoklicanima misijonarjema, „patrom" Viljem Pfeiferjem fratrom" von Pilpanom, izpraševati otroke še celó bi se ne bilo 8 1000 gold* že storilo za olepšavo krasna ► Pfeifer imel srce za cer- iz krsčanskega nauka. Raške farDe cerkve, če bi kev » premijumfertajlengo se je še vzdignil yy pater « Pred Viljem s svojega kuruličnega nam } na s v. »tola ter je z veliko težavo nekaj besed skupaj stlačil šolarčekom in šolarcam, kar je se ve da zraven stoječemu skrbnega pokazali učeniku bila „jedernata pridiga". Gospod učenik do cerkve. Še se boste aolz ginjen od te misijonske pridige, zahvali se z vso Kaj? ali Vam vest kedaj skličuje v spomin 10. v gusta 1870. leta? Dcbro je še v spomina ki Vas imamo v svoji sredi, kako ste se ravno Baške farne cerkve L dan 1870., patrona za _ y zgovornostjo v imenu „maltraitirane" Čez blag spomin ravno omenjene farne • ov* uuotv efjuixiiji jau, kaj Uc ua i - iictJ JC « ™ v. let je že preteklo, odkar je Vaš stric oči zatisnil, šolske mladeži a ta čas vendar še ni zbrisal z njegovo lastno roko ne da? Res je I blagodušnemu šolskemu prijatelju patru Viljemu za tolika in tako bogata darila? ! Vivat kandidat Pfeifer! Prav „Narod" nam je dal povod , da smo se na tanko informirali o tej „unicum-preskušnji", da dobodo tako čitatelji „Novic" zopet eno za kratek čas. pisane oporoke Glejt > volilci! to je ona „precartana" Ijub L/JIUIVIJI jj*w I JV VUV .».».»V« - — ~ • "«"J f ~ "" * » "'»'V VUUMI JV Narod" pravi, da je šolski svèt na Raki sklenil, fer še najbujši sovražnik Raškega učitelja Pfeifer ja do Šolske mladine, đo cerkve in do ubozih RaŠke fare ! Pfei- vedel Zdaj pa se nekaj. Pred malo časa je bil m ni uu ^ utv jv ouioni o » vi ui* ui^ * v « uv uujjjujoi ovM»/biiin xiocAcga ui/uvija ^ iu ui v tuc naj se letos šolsko leto končá s preskušnjo. Vsak vrabec lepšega priimka za nj memo tacega, ki tirja pred sod ^ « « É « ^t \ 1 i 1 • • u • • W • ^ « i 1 • m » i i « % % . . na strehi pa vé. da na Raki, odkar se je tamošnji preč. nijo dni zapora in 5 gold, globe; za volitvene na gosp. župnik, zarad surovega obnašanja grofa Chorinsky a mene bil je „der leiter der schule" vendar-le tako OA r^L^i.i A i 1 A/]«r%AttA/]f%l MjmA 4IIA^ fii«« X rv I o lr rk Ain ntînf A j| Q jq ^ i i /J n «v\ li -i X ^v S /v «%% am« X ArvV! « JC - - * - * * 20. februarija t. 1. odpovedal predsedstvu šolskega sveta > y da nobenega pravega šolskega sveta ni, ker nobenega pred- lilni izročil. mu je šo)o, meni ,. . . »Sani Č, tebi nič, za misijon vo- sednika vkljub vsemu napenjanju najti niso kos. Za trdno nam je tudi znano, da odtistihmal krajni šolski hotel Kœalu po tem šolskem misijonu, pri kterem je pater" Pfeifer očetom in materam pokazati n m /> i ^ Il 11 K rk n n /I i 1 L /\ «t /I /\ w /I ^ A UUIJU uaiu jc luui z-naiiu , ua uuuonuuiai niajui ouiobi uuici ^^aici x itjici u u c i u i_u ili ujatci ikll svèt nobene seje imel ni, pri kateri bi bil sklenil pre- svojo „neizmerno" ljubezen do njihove dece, podá se m K X «A ^ /v cl £1X1 ^ ^ ^ ^ i^/l i v\ n ^ A 1m fntviADYni ďlň vt n a m AITI r\n 5 A n^n A £ ^ A AÍ4 vtuI A skušnjo, župnik , njen itd. y inače bi bil moral tamošnji nas novi yy kot uď šolskega sveta, tudi povabilo dobiti pater bil se v „Narodu" dotični seji, a to se ni zgodilo, kakor nam je za gotovo oglasil nek Pfeiferijanec, najbrže nalezen misijonskega Metličane in Crnomaljce. In že je 30. avgusta na žegnanje med vrle znano. Viljem Preskušnjo so napravili , učenik in 2 uda šolskega sveta, pater gaj sta s kakim navdušenjem aa je bil nas m telesom vneta za kandidata Menda yy patra u možje: „pater" „gajsta", s kakim navdušenjem oa je bil naš „pater" ki sta z dušo od tamošnjih volilcev sprejet. Vrli Metličanje in Ćrno- pater Viljema. v zraku sklenjeni sklep šolskega sveta na- znani se „službeno" sl. c. kr. okrajnemu gla^arstvu s maljci! ali res hočete koga za poslanca na Dunaj po , ki ga celó niste poznali? Ali po takem res mi slati slite „mačka v žaklji4 « kupiti? Ali more kdo prošnjo, naj blagovoli k preskušnji poslati kak ega ko- slanec biti s takim značajem, da je slovensk «v% i n mi a À a^ 1 a «r t ár\ %% r% 4* tt a n a i a wm a r% a V\ ha ri Ir li X v^ i a H il V A T-v ! a a TT n a 4* $ 4 a ^ a \T n m a a a ^t /v lil aa v> n a v? a misarja glavarstvo se je za vso preskušnjo ravno blattovec* nas po »Tag 9 to je y Narodovec, volilcem pa se vendar z toliko změnilo, kakor mi za lanski sneg. Pripeljala sta se delitvijo molitvenih bukvić za izglednega „klerikalca" pa misarja preskušnji na Rako iz Krškega vendar-le dva prav bradata moža ko- a ne c. sice i* misi ]onsr|8j ^^»«.vj, ? * * j v uj * * ^ i * v ^ * ^ ^««mw«. a a ^ & ^ «« ^ w» j ^ » ^ « ^uv ^ ^vw^un von Pil pah. V torbici svoji misijonski imela sta bojda nami, da zarad naše nesloge ne zmaga y yy kr. pater y m Vilj em Pfeifer in „frater" delà!! Gledé na vse to, in pa na to, da naša Dolenjska stran voli za zastopnika svojega skušenega moža gosp IrkiČa, notarja v Krškem, potegnite jo tudi Vi a - nemcur. kake Čveteri polgoldinarske molitvene knjižice in kakih Katoliško politično društvo v Ljubljani je sicer pri sto pisnih rekvizitov. Taka preskušnja je bila očividná poročilo tudi moža prav poštenega značaja, gosp. Fr. komisija za lov kandidaških glasov! Ko bi se Potočnika, zemljemerca v Ljubljani y ki pre- Čujemo, dober govornik in vri narodnjak Je y y a mi Irkiča, in kakor sedaj nas eden „teh starih" hotel danes potegovati za skušnje in oČitna šolska darila, katera eo naravnost v nočemo odstopiti od šolskem zakonu prepovedana, in katera se ne zlagajo z čar v Novem mestu za zdravja voljo ne hotel prevzeti bi, ako bi dr. Bu duhom sedanjega časa(!), raztrgal bi ga „Narod" po svoji navadi y ,farji u preskušnje saj je pisal, da danes napravljajo y al mladoslovenski kandidat „pater se u kandidature, za Dolenjska mesta priporočali gosp Potočnika. Vipavskcga 12. sept Vedeli smo sicer y da Pfeifer, ki je ves zavzet za brezversko šolstvo Šolske mladeži! y v „Narodu" y on še hvalo za zlorabo in „maltraitiranje u Ako y govi men in modi vrezani, šole ; ako „Slov. Narod" ne gleda nič na osebe in značaj svojih dopisnikov, ampak da sprejema dopise, ki so po nje- al ki naj jih piše ta ali uni Pfeifer imel v resnici kaj ljubezni do v resnici najbolj zanimivega dopisnika njegovega y y bi mu bilo v resnici kaj mar za cerkev in pisari iz Vipavskega, smo po naključbi zasačili v ubozega Dolecca, bil bi on ze v dar spolnil voljo svojega rajncega strica preteklih 8 letih ven- osebici ex-učitel ja. Ta možicelj, sicer ne brez zmož y Mati ja nosti, ima oni „delirium", v katerega Bachus zamakne Pfeiferja y ki je v svoji oporoki, lastnoročno y vsaki podružnici 200, farni cerkvi 1000 in ubogim Raške fare, katerih je veliko, 2C00 gld. da „velikodušni" in podpisani, svoje privržence, in v tem deliriumu divjá zoper du- hovstvo, se nazivlje „preroka 19. stoletja" in je strah i volil Raški šoli 500, w vsaki pošteni krčmi in družbi. Ker se mu je očitalo Ali niso to vnebovpijoči grehi, da „velikodušni" in da očitno napada verske svetinje in dogme ter celó pri „rahločutni pater" Viljem Pfeifer, ki po svojih misijonih otrocih v šoli delà pohujsanje z brezverskim govorjen pridigova, kako da bije njegovo srce in gori za ubogo jem y gaje okrajni šolski svèt odstavil od službe zarad mladež, za revnega in z davki obloženega Dolenjca, motenja vere in ravnokar je mož v disciplinarni pre male le- iskavi. Bil je ta revež prej sila pobožen , dopisoval je za te v primiru z njegovo obilno dedšino gate da še to žiti se! Koliko ubozih je že umrlo v letih, ki bi bili lahko zdatné podpore dobivali od volila rajncega fajmoštra, ako bi bil njegov glavni dedič, g. Viljem Pfeifer, brž spolnil voljo svojega strica! Koliko bi se že ne bilo v šoli s 500 gold, preskrbelo Danici" in skladal svete pesmi zašel kar čez noč pa je v skrajno nasprotnost in rogovili zdaj najraji zoper duhovne, pri katerih je hinavec vedno iskal in V _ se za uboge otroke, katere «a uwvgo uii un Cj ivaici u „pater x icjici &uaj ic o pat LUlIi ujaouju ujcu icjju, au uju puoi uiuauujcju i - molitvenim i knjižicami za to odškodovati hoče! Koliko so duhovni pač še premalo trobili post na ušesa a Pfeifer zdaj 8 par išče pomoči. Gosp. ex učitelj pravi v dopisu od 28. avgusta, da duhovniki ljudstvo odirajo in se ž njegovimi žulji mastio med tem, ko mu post oznanujejof — Njemu , vsaj 309 je revež večkrat prav kakor ôép; s tem, za kar so njega ođrli dnhovniki, bi gotovo nobeden pol ure ne živel. Obžalujemo ga pa in mu priporočamo „šolo zdrave treznosti", da si popolnoma ne pokoplje sreče in zdravja. „Slov. Narod" pa, ki „Novicam" očita, da si dajejo od samih duhovnikov dopisovati, čestitamo zarad lepih njegovih dopisnikov brez kolarja in privo-ščimo mu še marsikako tako akvizicijo. Sodi naj potem svet dopise, ki jih pišejo norci! — Drug dopisnik „Narodov „popisuje svečanost, ki so jo mogočni svobodomi-selni Gočani na komando Stajarskega rotnarja in veČ-nega predsednika Vošnjaka praznovali v spomin na odpravo desetine in tlake. Kako se nekteri ljudje vendar smešne delajo! Slovenski liberalci pisarijo, da kle-rikalcem je zapoved Bleiweis-Costov glas; al tega, kako oni sami verno in zvesto brez prevdarka švedrajo za irójico Vošnjak-Zarnik-Jurčičevo, kakor čreda drobnice za žvenkljajočim velikim kozlom? pa skrivati me morejo. Desetine in zlasti tlake si gotovo nihče ne želi nazaj ; al želei bi si desetino prej kmet kakor bivši desetinski gospod. Kmet je dajal desetino od tega, kar je tisto leto přidělal in dajal je po navadi svoj najslabeji pridelek (odtod na Dolenjskem znani pregovor: „suh kakor desetinsko tele" itd.) ? al sedaj mora kmet na-mesti desetine v blagu plačevati davek v denarjih, přiděláš kaj ali nič. Kakor smo rekli, naj počiva desetina in tlaka na vekomaj tam, kjer je; — al da tudi „Narodovci" kakor nemčurski liberaluhi vnanji so hoteli z desetinskimi svečanostmi nekako demonstrirati zoper duhovne, veste, gospoda! to ni samo „imper- tinentno". to je budalasto. Iz Ljubljane. — Dnevi za volitve državnih poslancev so na Kranjskem že odločeni. C. kr. deželna vlada razglaša v svojem listu, da bode: volitev poslancev kmečkih občin 16. dne prihodniega meseca oktobra, volitev poslancev mest in trgov 23. dne oktobra, (kupčijska in obrtnijska zbornica voli 24. oktobra), volitev poslanca vélikega posestva 30. dne oktobra. Natančneje določbe zastran prostora, ure začetka, kakor tudi ure, kedaj bo konec glasovanja, naznanijo izkaznice, ki se bode izročile volilcem. — Gori odločeni volitveni dnevi so četrtki, tako, da med vsako volitvijo je en teden vmes. Rodoljubi! zdaj pa le na delo. Imenika vseh kandidatov Vam danes še ne moremo naznaniti, ker niso še iz vseh krajev, ki so bili zato pozvani, došli glasovi volilnemu odooru, da bi že mogel svoje nasvete javno oklicati. Za danes vam pa vendar že to prav živo priporočamo, kar bode prvo in kar bode še pred 16. oktobrom, — in to je, da po vseh kmečkih ob-činah se bodo izbirali voliini možje, ki bodo 16. dne oktobra šli poslanca volit. Na te prve volitve, rodoljubi, ki vživate zaupanje na deželi, obrniti kar brž zdaj vso svojo skrb in pozornost: gledite, kar pišejo današnje ,,No vice" na 303. strani. — (Iz seje deželnega odbora 12. septembra.) Vsled odpovědi Prauca Starihe in Maksa CotiČa, da ne mo-reta priti v deželno sadje- in vinorejsko šolo na Slapu, je deželni odbor njima namenjeneni štipendiji Jožefu Sk ali iz Setniča ia Jožefu O sa ni iz Razdrtega podělil. - Z a svojega zastopnika v cestnem odboru v Velikih Lascah je deželni odbor postavil g. Matija Ho* čevarja, poštar ja v "Velikih Laščah. — (Deliteo konjskih premij), ki je 11. dne t. m. bila v Cerknici, 12. dne t. m. pa v Rib ni ci, je danes (17.) v Ljubljani, 19. dne t. m. je v Mokro-nogu, v Kranji (prihodaji pondeljek) 22. in v Ra- doli ci 24. dne t. m. Po novi uredbi se premije žebiS- kom in žebcem in sicer težkega (Pincgavskega) plemena delijo vKranjiin v Rado li ci. — VCerknico in v Rib nic o je bilo le malo žebic in kobil z žebetom pripeljanih; vzrok temu je pa v prvi vrsti gotovo ta, da v oběh krajih je bila delitev premij prvikrat; vrh tega pa tudi brž ko ne to, da je bila delitev premalo razglašena, da tedaj veliko gospodarjev ni vedelo, kdaj bo premiranje. Nadejati se pa je in mi smo tudi prepričani tega, da bode vdeležba prihodnje leto gotovo zeló obilna, ker je v teh krajih mnogo gospodarjev, kateri se s konjerejo pridno pečajo. V Cerknici bode pa v prihodnje k temu posebno še to pripomogle, ako se dovoli marljivim Cerkničanom in okoličanom štacija žebcarjev, za katero nameravajo prositi.— V Cerknici je bilo videti 10 žebic; med temi očitno najlepša je bila ta g. Antona Jeršana iz Unca. Dobii je on za njo premijo 8 cekinov z medalijo? gosp. Adolf O brez a iz Cerknice 6 cekinov z medalijo, g. Leopold Dekle va in g. Tomaž Mekinda pa po 4 cekine z medaljo. Samo sreberno medaljo sta dobila gosp. Ignacij Stefin iz Zaloga in g. Jurij Kreiger iz Po3tojne. — Kobil z žebetom je pa bilo 9 pripeljanih, od katerih je brez ugovora najlepša bila ta g. Adolfa O breze. On je dobil premijo 8 cekinov z medaljo , — g. France Remškar iz Žerovnice 4 cekine s medaljo in g. Josip Garzaroli iz Senožeč tudi 4 cekine s medaljo. Samo sreberno medaljo je dobil g. Matija Ambrožič iz Nove Žice. — V Ribnici smo videli 3 žebice. Dobi! pa je g. Janez Pa user iz Rib-nice premijo 8 cekinov z medaljo in g. Janez Pelc 4 cekine z medaljo. Kobil z žebetom pa bilo je tù 14. Premijo 4 cekinov z medaljo sta dobila g. Janez Pelc in g. Jakob Arko iz Ribnice; samo sreberne medalje so pa dobili gg. Janez Lesar iz Sodražice, Jurij Rangl iz Slovenske Vasi in Janez Lavrič is Ribnice. Obžalovati je bilo tu tudi to, da se na neka-tero lepo živino ni moglo ozir jemati zato, ker gospo-darji niso imeli predpisanih spričeval. — (Grof Barbo) je tudi od ministerstva kmetijstva povabljen v kmetijski shod, ki se prične 19. dne t. m. na Dunaji. Po tiskarni pomoti je bilo imé gosp» grofa v zadnjem našem listu izpuščeno. — (Na pr edvčer ajšni veliki sejm) niso prignali veliko goveje živine; kar je je bilo pitane, in posebno krave s teleti, našle so po visoki ceni vnanjega kupca* — Kónj je bilo mnogo; prodajala in kupovala so se pa zarad obilo pridelane klaje le bolj žebeta. — V obče sejm ni bil živahen. Župane pa moramo opomniti, da je živini zdaj zmirom treba potnega lista, ali je bolezen v deželi ali ne, sicer se mora, kakor se je pred-včerajnjem mnogim gospodarjem zgodilo, že na mitnicah (šrangah) domu zavracati. In kar za Ljubljano veljá, veljá tudi za vse druge živinske sejme. — Mnogozasluženi g. pater Benvenut Krobat je po poročilu „Danice" 10. dne t. m. obhajal petde-setletnico, odkar je stopil v samostan o. Fračiškanov. — Danes teden, to je, 24. dne t. m. zjutraj ob 9. uri ima vdovsko učiteljsko društvo svoj redni občni zbor v reduti 1. nadstropji. — (Poročilu našemu o oporoki gosp. prof. Lesar j em) dodamo, da po želji njegovi so njegovi stariši in dediči čez 3003 gold, razdelili v dobrotne namene, tako na pr.: Za eno dijasko ustanovo 1001 gold.; za Ribnico 600 gold.; za afrikanski misijon 200 gld. ; za mil. škofa Mraka 203 gold.; za stolno cerkev 200 gold.; za So-deršico 300 gold.; za slov. Matico 400 gold. ; za uboge v Susji 200 gold. ^ * ; — (Za glavnega kasirja k Idrijski rul niski direkciji) pride bivši oskrbaik v Kitzbihlu vitez Sigmund Lasser. 310 J. 6. iz prodal po ilz Bistrice Ilirske) se nam piše, da je posestnik podpirati narodne zavode unidan na Reki cent zelja na drobno jv u gold., u<* ucuci\j jju v» guiu. uijo vse, Kjer so Potovajočega „Sokola" v nedeljo, čeravno ga ni se očitati drugim na debelo po gold. tiki čij o vse } ki taki ljudje, kateri, drugi Atile niso s „cvenkom" v do* so bili 7 , razrusyo m vni-so in kamor pridejo, drznejo bilo obilo, so povsod, kamor je přišel, sprejemali z veliko čast jo. 77 daj t m ču diranje, ako zahtevaj in povejte Vabilo k slovesnosti v praznovanje 900letnice ustanovljenja Pražke nadskojije)7 katero napravi katoliško društvo za Kranjsko v nedeljo 28. dne t. m zveČer v svoji dvorani minek? d od ojega gospodarst za Tomšičev jih ob Slovesnost se začenj mernim nagovorom do zbranih, potem je tombola tere čisti znesek je namenjen Dolencem no toč uri s pri Novičar iz domaćih in ptujib dežel. ka na Iz Dunaj Dunaj, da Danes pričakujejo kralja Laškega gleda razstavo. Sliši se 7 kar pa ne mo škodovanim. Odbor vabi uljudno v obilno vdeleže- remo po vse verjeti, da tudi njega bodo sprejeli z ve vanje te slovesnosti, katera utegne biti pomenljiva v liko častjo; kajti Viktor Emanvel si je odebelil svoje » W4JJV iV uiv » vuii'juti y oatUAM UtV^IJVy UI ti \J ULJ11J 1J 1 V Ck V J ^J f , w* jv vvai* ^ ' ^J ^ dvoj tem obziru udom katoliške družbe, pa tudi kato- kraljestvo na stroške naše Avstrije in dežel papeževih liško-političnega društva. Vabilo veljá tudi za vstopnico. Nad ta spomin pa pride zdaj še brošura Laškega ge- , ki je odkritosrčno razodel, kako Starišem je na dano pripeljati svoje otroke. Vnanji nerala Lam arm družabniki naj oddajo svoje navadne vstopnice Od db (No katol Kranj sk družb za potuhnjeno sta Prus in Lab pred vojsko 1866. leta trn za hrbtom zveze del ijhuja protivnika Avstrij ter se tako kazala 7 krilom birokracij no! Vošnjakov „Tednik") je res ves pod Ceski časniki in tudi Dunajski „Vaterland" so okrajni gl okraj deli Ce ga celó Kočevsk c. kr 12. dne t. m. nati 1 Fladung iskreno priporoča v svojem Sa Je pod pismo (reskript), ki ministerstvom Hohenwartom presvitli kar smo iz popolnoma sljivega vira izve- cesar poslal Českemu deželnemu zboru 12. septembra mora pač velika sila biti temu listu, da se ga 1871 leta 7 in ki je toliko izbudil ne na Će usmilijo celó nemški gospodje v kancelijah ali taka dobrodej voda na drag jibov mlin da pa je -uuu xijiuuv JXHIX1, kjl