Carja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina a dostavljanjem na dom ali po pošti K VSO. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—. polletna K 9*—, četrtletna K 4'50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in •	od 6.—7. zveCer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo spre-jema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslovt Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od </26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka ©^vinarjev.
Štev. 104.
V Ljubljani, v soboto dne 7. oktobra 1911.
Leto L
Kavalir Gautsch.
Presenečeni smo.
Ekscelenca Gautsch, predsednik sedanjega avstrijskega ministrstva, je govoril v zbornici poslancev kratek čas izza tistih strelov, ki so bili počili na galeriji kot značilni simboli sedanjega položaja v tej državi. Govoril je po poslancu drju. Adlerju. Imel je torej časa, da si je pomiril živce, če mu jih je tisto pokanje, ki na srečo ni zadelo nič živega, res kaj preveč razburilo. Lahko je govoril v popolnem miru, s treznim preudarkom, prost vsake sugestije presenetljivega trenotka. Lahko bi bil govoril objektivno, kakor se spodobi človeku na tako visokem in odgovornem mestu, kakršno je predsedstvo ministrskega sveta. Kakor se spodobi, in kakor bi bila dolžnost funkcionarju, ki bi moral stati nad strankami, zavedajoč se dostojanstva svojega urada — posebno v trenotku take napetosti, ko so vse oči ostrejše in vsa ušesa finejša in ko se čuje vsaka beseda vladnega šefa čez devet gora in devet voda ter vaga doma in pri sosedu in tam v deveti deželi.
Ekscelenca Gautsch, baron Frankenturn-ski,je vzgojen v onih visokih krogih, kjer velja forma za prvi pogoj družabne kvalifikacije. Baron Gautsch je bil sam vzgojevalec aristo-kratične mladine. Legenda pripoveduje, da so gentlemanske alure barona Gautscha glasovite v avstrijski aristokraciji in večkrat je pravila kritika, da zna s svojimi občevalnimi talenti prikrivati in celo nadomeščati marsikatero pomanjkljivost državnih sposobnosti. Skratka: Na hribu in v dolini je bila različna sodba o Gautschevi politiki; toda na desni in na levi je veljalo mnenje: Gautsch je kavalir.
V četrtek je govoril kavalir Gautsch. V zbornici poslancev. Ali ne samo poslancem in galeriji, temveč tako številnemu občinstvu, kakor doslej le enkrat v avojem življenju. Dne 22. novembra 1905. je napeto čakala vsa Avstrija in interesirano pazilo vse inozemstvo, kaj pove ministrski predsednik v avstrijskem državnem zhoru. četrt miliona delavcev je takrat korakalo mimo dunajskega parlamenta in nekoliko milionov jih je demonstriralo po drugih avstrijskih mestih. Nikjer ni takrat stala in-fanterija ali kavalerija na kordonih, policija je ostala povsod v svojih navadnih prostoriti; po vsej državi se ni skalil red niti toliko kolikor ob kakšnem večjem sejmu. V parlamentu pa je ministrski predsednik naznanil zbornici in milionom, da predloži meseca februarja volilno reformo, slonečo na načelu splošnosti in enakosti.
Ministrski predsednik v Avstriji se je takrat imenoval baron Gautsch pl. Frankenturn-ski. 82. november 1905. je bil najpomembnejši in največji dan njegovega političnega življenja.
MAKSIH GOliKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Prijel je materino roko, jo potresel in dejal gospodarju:
— Glej, Štefan! Barbara Nikolajema je dobra gospa! A o vsem tem pravi, da so neumnosti, sanjarije! . . . Mladi ljudje in različni študentje iz gole neumnosti bunijo ljudstvo . . • Ali ravnokar sva videla, kako so zaprli poštenega kmeta, a tu je izkušena ženska, ki ni gosposke krvi. Ne zamerite — kakšne rodbine pa ste?
Urno je govoril, živahno zadržujoč dihanje ; brada se mu je nervozno tresla in mežikajoče oči so v naglici oplazile obličje in postavo materino. Raztrgan in razcapan, zraz-kuštranimi lasmi na glavi, je izgledal, kakor da bi se bil pravkar roval s kom, premagal protivnika in da je ves iz sebe od radostnega zmagoslavja. Všeč je bil materi zaradi svojega pogumnega nastopa in ker je govoril takoj tako naravnost in preprosto. Ljubeznivo ga je pogledala in mu odgovorila na vprašanje — on pa ji je- še enkrat krepko potresel roko in se potiho in suho zasmejal s širokim sme-hom.
— Glej, ŠtefaD, stvar je jasna 1 Stvar je imenitna 1 . . . Dejal sem ti: ljudstvo začenja tako rekoč na lastno pest ... A gospa, ona ne gorori resnice, ker ji škoduje . . . Spoštu-jem jo, ker je dobra in nam dobro želi . . . prav preveč ne in brez škode zase 1 . . . Ljud-
In tega dne je imel toliko poslušalcev, kolikor jih ima le v redkih, jako redkih slučajih kak govornik.
Dne 5. oktobra 1911. se je nenadoma zopet zbral nepregleden forum, da sliši besede iz avstrijskega državnega zbora. Nepričakovan slučaj ga je sklical: Streli, ki so zadoneli z zbornične galerije. Naravno je, da povzame v takem trenotku tudi ministrski predsednik besedo ; naravno pa je tudi, da mora, ali vsaj da bi moral odtehtati vsako besedo, preden jo izreče. On nestrankar bolj kakor vsi drugi . . .
Kavalir Gautsch je govoril, ali njegov govor je bil nekavalirski. Bil je nedostojen moža, ki se je ponašal s svojo taktnostjo, nedostojen funkcije, ki jo zastopa gospod baron.
Težko bi bilo opravičiti očitno proti eni stranki, proti socialni demokraciji namerjeno tendenco govora, prihajajočega iz ust moža, ki bi moral drugim dajati zgled nepristranosti. Neopravičljiv je napad na socialno demokracijo, ker ni med stranko in tistim revolverjem, ki je pokal na galeriji, niti najmanjše zveze. Neopravičljiv je, ker ni niti sence dokaza, da bi se mogel obžalovani atentat podtakniti socialni demokraciji.
Ali baron Gaatsch je zagrešil nekaj hujšega. Napadel je socialno demokratično stranko, postavil se je na čelo tolpi demagogov, ki se je v srcu veselila atantata iu ni mogla niti skrivati veselja ob dogodku, ki se da jezuitično izrabljati. Napad na socialno demokracijo pa je podprl baron Gautsch z nekavalirskim dejanjem, ki se kvitira s prezirom, če ga zagreši kakšen krščansko socialni hinavec ali nemško radikalni kričač, ne pa, če ga je zakrivil mož, ki stoji na čelu avstrijske vlade.
Baron Gautsch je citiral nekatere stavke iz nekega govora, ki ga je imel dr. Adler dan poprej v desetem dunajskem okraju. Socialno demokratični poslanec je govoril o razploženju ljudstva in ga je opisal po ‘resnici. Gospod baron je citiral stavke, ki pravijo, da je ljudstvo obupano in da svetuje obup marsikomu tudi obupna dejanja. Čital je iz lista, ki ga je imel pred seboj, čital je:
»Kaj nam je življenje vredno? Preden poginemo lakote ..."
Krščanski farizeji in nemško nacionalni demagogi so zatulili svoj »Oujte! Čujte!“, ekscelenca Gautsch pa je dejal: »Saj pride še lepše” — in čital je dalje:
»Preden poginemo lakote, preden pocr-kamo, se hočemo vsaj maščevati nad svojim sovražnikom.”
Tukaj je gospod baron napravil piko in nehal čitati.
Ali to ni bilo brez pomena. Socialni de-mokratje so ga takoj pozivali, da naj čita dalje. Se več. Klicali so mu: »Citajte dalje, drugače ste falsifikator 1”
stvo pa gre naravnost in se ne boji škode in izgube. Ljudstvu je vse življenje izguba ; nikamor ne more — od povsod mu kriče: stoj 1
— Tako je! — je pritrdil Stefan kimaje z glavo in dodal takoj: — V skrbeh je zaradi svojega kovčega . . .
Peter je zlobno pomežiknil materi in je nadaljeval s pomirjevalno kretnjo roke:
— Ne belite si las! Vse bo v redu, mamica 1 Vaš kovčeg je shranjen pri meni . . . Prej ko mi je pravil o vas, da ste nemara zraven in da poznate tega človeka, sem mu dejal: glej, Stefan! ... V takem resnem slu-ni odpirati gobca 1 In vi, mamica, ste naju tudi koj zavohali, ko sva stala poleg vas. Poštene ljudi je lahko spoznati po obrazu, ker jih hodi
—	odkrito rečeno — prav malo po ulicah! Vaš kovčeg je pri meni . . .
Sedel je poleg nje, ji proseče pogledal v oči in nadaljeval:
— če ga hočete olajšati — vam radi pomagamo 1 . . . Takih spisov smo potrebni . ..
— Vse nam odstopi! — je pripomnil Štefan.
— Imenitno, mamica! Prostor že dobimo! .. .
Poskočil je na noge, zasmejal se in hodeč po izbi gor in dol je govoril zadovoljno:
— čuden slučaj, tako • rekoč!-. . ; Na enem koncu se je utrgalo, na drugem zve--zalo ... Ni slabo! ... A časopis/mamica, je izvrsten in opravlja stoje delo — oči odpira . . . Gospodi je neprijeten . . . Sedem
Kavalir Gautsch ni čital dalje.
Prekinjeno čitanje ravno pri tej piki pa je bila res falsifikacija. Kdor je slišal Čitati gospoda barona, je moral dobiti vtisk, da izražajo Adlerjevo mnenje. Misliti je moral celo, da je Adler naravnost pozival na maščevanje ... In približno pol ure pred Gau-tschevim govorom se je streljalo z galerije. Naravno, če je Adler na shodu ukazoval ljudem, da naj se maščujejo 1 Ali ni Adler kriv tega atentata ? Ali ni Adler — morilec? . . .
Malenkost. Nič drugega ni storil kavalir Gautsch, kakor da je zamolčal tiste stavke, s katerimi je bil Adler povedal svoje mnenje, ki je obenem tudi mnenje stranke. Zamolčal, je, da je bilo to, kar je Čital, označenje mišljenja med množicami, da pa je Adler takoj nato proti temu mišljenju postavil svoj nazor in svet: »Jaz ne mislim tako in tudi Vi ne smete tako misliti”. In da je Adler ta svet obširno, z argumenti razuma utemeljil.
Samo zamolčal je baron Gautsch nekoliko Adlerjevih stavkov . . . Znana metoda, s katero se postavlja zmisel na glavo, resnica iz-premiuja v laž in nedolžen človek lahko spravi na vešala.
Gospoda barona so opozarjali, da naj čita dalje. Povedal; so mu, kaj pomeni zanj, če ne čita do konca. Gospod baron se ni zmenil za to in je nehal tam, kjer je bila meja med resnico in lažjo. To je bojna metoda, ki je nisinp pričakovali od barona Gautscha, četudi je mbd njegovo in našo družbo, med njegovimi in našimi političnimi pojmi cel svet vmes. Presenečeni smo.
Baron Gautsch je kavalir — smo mislili nedavno. Smo mislili.
Adlerjev govor.
Na prvi seji po počitnicah je bil prvi govornik, ki je prišel do besede v razpravi po izpremenjenem dnevnem redu sodr. dr. Adler. Med njegovim govorom se je zgodil atentat, o katerem smo včeraj poročali. Adlerjev govor je že vsled tega dobil nepričakovan in nena-meravan historičen pomen. Ali tudi brez vseh takih senzacij je bil ta govor znamenit, kajti bil je beseda časa.
Najvažnejše momente podajamo v naslednjem.
— Zbornica poslancev — pravi dr. Adler gre — topot v povsem izrednih okolščinah na svoje delo. Kamor se ozremo, povsod se javljajo usodepolna, preteča vprašanja. Zunanji položaj po vsej Evropi že dolgo ni bil tako poln težkih nesramnosti kakor sedaj.
Zal, da se mora reči, tudi Avstriji žuga nevarnost bratomorne vojne. Naš gospodarski in družabni red povzroča, da je že desetletje
 t~b-	———
vrst odtod sem za mizarja pri gospe — poštena ženska, moram reči, različne knjige nam daje . . . časih zelo preproste knjige ... če jih čitaš, te kar obsenčijo! Sploh smo ji zelo hvaležni ... A pokazal sem ji številko našega lista, pa je bila skoro užaljena. Vrzite stran, Peter 1 Da 1 To, je rekla, delajo otroci brez pameti. Vaše gorje se le še pomnoži . . . ječa in Sibirija sledi temu , . .
Umolknil je, pomislil in vprašal:
— Povejte, mamica, ali je ... ta človek vaš sorodnik?
— Tujec je 1 — je odgovorila mati.
Peter se je nezvonko zasmejal, zadovoljen
z nečim, in je pokimal z glavo, a nastopno minuto se materi je zazdelo, da beseda: tujec ni primerna za nje razmerje do Bibina in da je žaljiva.
— Nisva si v sorodu, — je dejala, — a poznam ga že dolgo in spoštujem ga . . . kakor rodnega brata . . . starejšega.
Prikladne besede ni našla — to ji je bilo neprijetno in jo je bolelo in zatreti ni mogla, tihega ihtenja. Mrka, pričakujoča tišina je napolnjevala izbo : Peter je sklonil glavo na pleča in stal kakor da bi nekaj poslušal. Štefan se je naslonil s komolci na mizo in potrkaval res čas zamišljeno s' prsti po deski. Žena njegova se je nšslonila na peč; mati je v mraku čutila njen nepremični pogled in časih se je sama 'ozrla v njeno Obličje — ovalno rjavo, z ravnim nošom' in z ostro odrezanim podbradkom. Pozorno in ostro so se'svetile njene zelenkaste oči.
sem
vojna nevarnost kronična.
Ali hvala roparskemu nagnenju, gospodstva-željnosti in profitni grabežljivosti postaja vedno akutna. Tako tudi sedaj: Evropske dežele, ki se nazivajo kulturne, to se imenujejo stebre miru, zro brez moči, kakor otrple, na ta dejstva. Stanje v katerem živimo, je neprenehoma se ponavljajoč bankrot naše kulture. V teh razmerah ima naša vlada trojno težko odgovornost. Njena dolžnost je podati volji vseh delavnih slojev te dežele jasen in odločen izraz.
Nočemo vojne,
tudi ne zaradi kakšnih domišljavih balkanskih interesov. (Socialni demokratje pritrjujejo). Prav na Balkanu nam je treba marsikaj popraviti. Zakaj s tistim sunkom, ki ga je Avstrija pred kratkim žal storila na Balkanu, je postala sokriva vseh bodočih pustolovščin. Vlada se mora zavedati, da se ne sme v Avstriji žrtvovati ne eno človeško življenje, ne zaradi Tripolitanije, ne zaradi Albanije.
Tudi nam ne manjka vojnih hujskačev in takih, ki imajo interesa, da bi bila vojna. Tudi mi imamo
kartelirane železo žroče bestije,
njih posel je napeljavanje umora na debelo. Tudi tukaj imamo vojno stranko, ki uganja spletkarijo na jako vplivnih zadnjih stopnjiščih. Ti ljudje naj iščejo slave drugod, ali pa naj se za sedaj zadovolje z uspehom, ki so ga dosegli v Ottakringu ali v Drohobyczu. Naj vedo tisti, ki stoje na odgovornih ali neodgovornih mestih, ki so varovani z visokimi naslovi in ki se po pravici ali po krivici imenujejo prestolonaslednikova stranka, da je vsaka pustolovščina pod katerokoli pretvezo v največjem nasprotju s potrebami in z voljo vsega prebivalstva. Mi imamo druge skrbi. Danes so velike množine policistov zbrane okrog parlamenta. To dokazuje, da
ima vlada slabo vest.
Saj ve, da se lakota ne odpravi z ječa, s kroglami In z ubijanjem. Zato je treba korakov,
ki napravijo konec temu, kar uganjajo karteli, ki sede v njih jako visoki gospodje, n. pr. nadvojvoda Friderik, ki ni več podjetnik, ampak akcionar (Klici: Najvišji akcionarl),
Treba je, da se odpravi pomanjkanje stanovanj, treba je, da se poskrbi za zadostno množino mesa. Seveda je pri nas že malo ljudi ki si morejo dovoliti košček mesa kot delikateso. Mesno vprašanje je simbol zločinske slabosti vlade, boječe se paragrafovega strahu, ki nima nič opraviti z mesom iu trpeče, da nam postavlja Ogrska peto na tilnik in da je dr. Weisskirchner zakrivil izdajstvo dežele, hoteč obstati na svojem mestu. Verjeti ni mogoče, da je bil dr. Weisskirehner trezen, i^—» '■	Y
—■ Torej prijatelj ... —- je tiho deja Peter, — Ampak značajen . . . da 1 . .. ceni se visoko . . . kakor se spodobi ... To je človek, Tatjana, a? Kaj praviš? . . ,
— Ali je oženjen ? — mu je segla v besedo Tatjai a in stisnila tenke ustni svojih drobnih ustec.
— Vdovec je! — je dejala mati žalostno.
— Zato je tako drzen 1 — je pripomnila Tatjana z nizkim glasom. — Oženjen mož ne hodi po tej poti — boji 8e . . ,
— A jaz? Oženjen sem in vseeno . . .
— je vzkliknil Peter.
— Že dobro, kum 1 — je odgovorila ženska, ne da bi ga pogledala in zategnila ustni.
— No, kaj ti ? Le govoriš in pa' bereš nam kaj. Kaj koristi ljudem, če šepetaš s Štefanom za oglom.
— Mnogo ljudi me sliši 1 ... je odgovoril kmet užaljeno in tiho. — Kakor kvar sem tu . . . zaman . . .
Štefan se je molče ozrl na ženo in sklonil glavo ...
— Zakaj neki se kmetje ženijo? — je vprašala Tatjana.
— Delavstvo potrebujejo, pravijo , . . A dela nit
— Ali ga imaš še premalo! — ji je zamolklo segel Štefan v besedo.
— Kakšen cilj je v tem delu? ____________________________________ (Dali«.)
ko je podpisal tisto pogodbo. (Veselost). Pravni položaj je jasen. Vlada lahko uvaža meso in lahko povabi Ogrsko, da jo posnema.
Govornik se potem dotika krvavih dogodkom, ki so se vršili dne 17. septembra in pravi:
Beda, ki jo vidimo vsak dan, je neznanska. če bi verjel, da je mogoče odpraviti vso to grozo z nasilnim činom, bi me bilo sram in bi se smatral za zločinca, ako ne bi prvi storil takega čina.
Vemo, da imate na razpolago vojaščino, žandarmarijo policijo in vso birokracijo.
Posl. Schuhmeier: Ampak če bi hoteli, bi jih že lahko dobili, enega za drugim. Zakaj v kanone vendar ne morejo gospodje zlezti.
Adler: Moč imate gotovo! Veliko nesreče lahko napravite z njo. Ljudi lahko ubijate in zapirate v ječe. Kakor slepi in blazni lahko divjate. Dobro vemo, da je ljudstvo danes prisiljeno počasi hoditi svojo pot in se varovati žrtev, kolikor je le mogoče. Ali da gre vendar svojo pot, tega mu ne more nihče za-braniti.
Dne 17. septembra ni bilo nikakor treba streljati. Na Dunaju so bile že živahnajše demonstracije, pa se ni nič zgodilo, enostavno zato ne, ker ni bilo nikogar, ki bi bil mogel streljati. Dne 17. septembra se je pa gospodom zdelo potrebno nastopati z orožjem in ubijati ljudi, ker se je pobilo nekoliko šip! Kje tiči le iskra razuma v tem, da postavljate razburjeno množico pred bajonete, in puške? Mrliči, ki smo jih odnesli na ottakrinško pokopališče, pomenijo
najtežjo obtožbo
proti postopanju oblasti in vlade na dan 17. septembra. Nič ne bi bilo treba prelivanja človeške krvi, če bi bila policija porabila svoje izkušnje. Kajti vselej, kadar je nastopilo vojaštvo, se je zgodilo kaj neprijetnega. Tisti, ki so mislili, da je treba rebeličnemu Dunaju enkrat pokazati gospodarsko pest, so krivi, da se je razburjenost tako silno povečala in daje prišlo do tako žalostnih posledic.
In potem
dunajski sodniki!
Zreli možje so sposobni vtikati mlade, 17 in 18 letne fante zaradi enega kamna na osem mesecev, na celo leto v ječo 1 (Fej-klici pri socialnih demokratih.) Za te ljudi ni olajševalnih okolščin; za te ljudi ni opravičenja. Ti ljudje
—	pravijo — so ravnali in še ravnajo pod vplivom justičnega ministra. (Klici: Cujte! Čujte !) Imamo justičnega ministra, ki ima sam neke razmere do cestne laterne; imenuje se liberalca; s časopisjem daje tako ravnati, ka kor se z njim ni ravnalo v najslabših časih. Justičnega ministra imamo, ki je odgovoren za vse nezakonitosti in krivice, ki jih uganjajo njegovi državni pravdniki. Justičnega ministra imamo, ki bi moral zelo visoko prisegati, če bo hotel, da naj mu verjamemo, da ne delu jejo
izjemni senati,
ki prakticirajo naglo sodbo v manjšem obsegu pod njegovim vplivom. Dosojenih je doslej nekaj let zapor in nič manj kakor petinštirideset let ječe za delikte, ki bi bili ostali približno nekaznovani, če jih ne bi bili zagrešili proletarci, stradajoči ljudje, ampak tisti, ki so siti in presiti. (Ž'vahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Ko smo šli na ottakrinško pokopališče, pokopat popolnoma nedolžnega človeka, ki je zadet v pravičnem boju, katerega se tisti hip ni udeleževal kot aktiven vojak, ampak je padel, ker so naše sablje tako ostre in ker naše puške tako dobro streljajo, smo korakali poldrugo uro po ottakrinških ulicah. Poznam bedo proletariata v Avstriji, ne le v Ottakringu. Nič me ne more presenetiti na tem polju. Priznam pa: Že dolgo mi ni bilo tako hudo pri srcu, kakor na tem sprevodu, ko sem videl te žene z bolestnimi obrazi in s solzami ▼ očeh, otroke s prazgodaj ostarelimi glavami, prevelikimi na slabotnih telescih, vse to ed nekdaj nezadostno hranjeno prebivalstvo, ki je tako strašno zanemarjeno in — ki to izdrži 1 N« čudite se, da je enkrat izbruhnilo, ampak vsak dan se ponavljajoče čudo je to,
da prenaša vsa masa
v Avstriji to grozo in da ne plane po konci. (Živahno pritrje ve vanje pri socialnih demokratih.)
Tedaj sem si dejal . . .
Ta trenotek je počil prvi strel, nastala je silna zmeda in podpredsednik Jukel je prekinil sejo.
Ko se je pozneje seja zopet otvorila, je dr. Adler nadaljeval:
Pred vsem imam zase in za svojo stranko izreči najglobokejše obžalovanje zaradi prizora, katerega priča smo bili vsi. Komurkoli so bili namenjeni tisti streli, bili so streli, ki niso smeli doseči svojega cilja in, ki jih ni nasvetoval razum, temveč blaznost. Čestitam zbornici in čestitam tudi onim, ki so bili v kakšni nevarnosti, kdorkoli že so, da niso ti streli povzročili nesrečo. Protestiral sem v svojem govoru proti sili od zgoraj in proti sili od spodaj. Mi, ki ne odobravamo blaznosti od
zgoraj, tudi ne odobravamo in nismo krivi blaznosti, ki je njena posledica. Dobro vemo, da se bo ta blaznost izkoriščala zoper nas; vemo da bo
demagogija od zgoraj
slavila orgije in da bo hotela iz strelov človeka, ki ni vedel, kaj počenja, kovati kapital zoper stranko zoper množico, zoper milijone nesrečnih. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih; nemški nacionalci in krščanski socialci rohne.) Le agitirajte z ministrske klopi in postavljajte se na čelo te demagogije ;
nič se ne bojimo !
Želel bi, da bi imeli ta hip v tej zbornici vsi tako dobro i« Čisto vest kakor mi!
Italijansko turška vojna.
Boj med Italijo in Turčijo je navsezadnje vendar še precej človekoljuben. Vodi se namreč največ na papirju. Vse kaže, da pojde približno teko naprej, kakor se je začelo: Malo se godi, a veliko se laže. Kar pa poročajo ofi ciozusi, zlasti italijauski, bi si pa večinoma tudi labko prihranili, ker ne zanima nikogar. Kaj briga Evropejca, kaj jo čenčaiil general Vomassi ali pa kak drug gobezdač, ko se je »poslavljal" od Čet, ki so namenjene za Tri-politanijo ? In koga naj zanima, kolikokrat je tista „množica", ki bi jo ob vsaki drugi priliki imenovali „drhal" in „canaglia", kričala .Evviva", kadar se je odpeljal kak čoln? Pa ne le, da te komedije in komedijice niso prav nič zanimive. Veliko vprašanje je, če so vsaj telegrami o teh rečeh resnični. Deloma so na vsak način zlagani. Le za to gre, če je vsakršna drobtina resnice v njih. Nezavednega ljudstva je pač v vsaki državi. V Italiji ga je š« več nego v kakšni povprečni evropski državi. Tako ljudstvo upijaniti ni težko. Ali razna znamenja kažejo, da je vendar celo v teh rečeh treba previdnosti.
Ko je Italija pričela s svojo razbojniško akcijo, je njena oficiozna žica raztelegrafirala po vsem svetu: „Geueralni štrajk se je ponesrečil. “ Kaj smo hoteli? Drugih vesti ni bilo, morali smo verjeti, čeprav se nam je zdelo čudno. Zdaj seveda vemo nekaj drugega, če bo oficielna Italija tako junaška in mogočna na bojnem polju kakor pri brzojavnem aparatu, če se bo znala tako hrabro bojevati, kakor se zna nesramno lagati, tedaj kajpada mora sijajno zmagati.
Z generalnim štrajkom je namreč taka reč, da nihče ni bil sklenil generalnega štrajka, ampak štiriindvajseturen protesten štrajk v tolikem obsegu, v kolikršnem je pač mogoč po moči posameznih organizacij. Taka stavka pa se je izvršila povsod, kjer je bila organizacija dovolj močna. Najbolji dokaz je ta, da je prišlo v nekaterih krajih celo do spopadov s policijo in z vojaštvom. Preden pride resnica na dan in se dobi popolna slika, je pač treba nekaj časa, ker je za telegrame naj.->trožja cenzura uvedena. Na brzojavnih uradih se ne in-hibirajo le vse reči, ki 6e tičejo vojaštva, ampak vse, kratkomalo vse, kar ni vladi ljubo. Povrh pa je še način brezobrazen. Korespon-dent odda svojo brzojavko, počaka uro, dve, pa je prepričan, da je telegram na svojem mestu, čez štirindvajset ur mu ga pa prinesejo domu: Proibito . . .!
Mogoče, da se gode take reči tudi zato, ker potrebuje vlada vse žice zase. Kdor vzame kak italijanski list v roko, bi mislil kdove kaj se vse godi velikega, važnega, zanimivega, senzacionalnega. Ogromni naslovi, nešteti podnaslovi, debel in razprt tisk, cele strani največjega formata polne telegramov, a če preči ta te z občudovanja vredno potrpežljivostjo vse, pa se vprašate, kaj je pravzaprav novega, mora te reči: „Nič", ali pa prav po domače — ena figa.
Namesto tisočerih pripovedek, kdovse je baje izjavil Italiji svoje simpatije v Kohinkini, pri Botokudih ali pa v Koromandiji, bi zanimala kratka, ampak končno že vendar enkrat resnična vest: Kaj je s Tripolisom? Od petka sem ga že Italijani bombardirajo — v telegramih. če bi ga tako bombardirali iz kauo-nov, ne bi bilo več kamna na kamnu. In od nedelje ga zavzemtyo. Težko je že sešteti, kolikokrat so ga res že zavzeli. Ali vendar je čudno, na koliko načinov se je to zgodilo. Enkrat so zavzeli Tripolis. Kratkomalo Tripolis. Drugič so zasedli en fort. Tretjič so okupirali »vse utrdbe11. Četrtič pa „prednjeutrdbe". Enkrat so dobili mesto vsled županovega izdajstva, drugič so jo Turki natihem popihali, tretjič so prišli Turki ponujat kapitulacijo in so se na morju sklenili pogoji, potem pa je bila kapitulacija brezpogojna. In nazadnje, ko smo vse to prebavili, ne da bili poginili, pri-haja direktno iz Bima brzojav — ravno čez teden dni — da ni Tripolis ne razbombardi-ran, ne zavzet.
Ca vidimo, kako malo je resnice v poročilih o dogodkih, tedaj si lahko prihranimo neslane f i 1 o z o f i j e , ki jih raznaša brzojav. Priznati se mora, da se pozna turškim vestem pač neka razburjenost, ki je umljiva, da pa je ton turških poročil skromen. Nasprotno pa je vsak italijanski telegramček
reklama, širokoustenje in prav pobalinsko blatenje Turčije. Vsled tega so te vesti še prav posebno zoprne. V Bimu bi še zdaj, ko tudi pri Antipodih natančno vedo, kako se je razvilo tolovajstvo, radi zvrnili krivdo na — Turke. Po današnjih italijanskih listih se n. pr. razkoračuje večinoma debelo tiskan telegram s kričečimi naslovi (.Turčija tepta mednarodno prava", .Barbarska Turčija" itd ), ki pripoveduje o izgonu Italijanov iz Turčije in o umorih Italijanov na Turškem, če bi bilo to resnično, bi bilo seveda vredno obsodbe; ali bila bi posledica italijanskega razbojni-štva. V Bimu pa bi iz tega radi konstruirali
—	vzrok svojega roparskega napada. Sicer pa dementirajo tudi te vesti iz Carigrada in za enkrat je v takih rečeh Carigradu še več verjeti kakor Bimu.
*
*	Kc
Socialni demokratje so v avstrijskem drž. zburu takoj na prvi seji vložili interpelacijo, ki se v bištvu glasi :
Ali je vlada pripravljena z odkrito in in jasno izjavo pomiriti prebivalstvo o tem, da smatra Avstrijska vlada za svojo edino nalogo ohraniti narodni mir; da vztraja na tem stališču, naj bi se zgodilo karkoli na balkanskem polotoku; da zlasti nima namena storiti povodom turško italijanske vojne kakršenkoli vojaški korak ?
Utemeljitev te interpelacije, ki odločno obsoja italijanski rop in označuje socialno demokratično stališče, objavimo prihodnjič.
*
* *
Italijani na Turskem.
Carigrad, 6. okt. Ministrstvo za zunanje zadeve je že predvčeranjem izjavilo, da se bo po dosedanjih sklepih ravnalo z Italijani, živečimi na Turškem, na podlagi mednarodnega prava kakor z Osmani. O generalnem izgonu Italijanov torej ni govora.
Carigrad, 6. okt. Iz Italije razširjane, če tudi iz drugih krajev datirane vesti o umorih Italijanov na Turškem se ne vjemajo z resnico. Tendeoca teh vesti je očitna.
Pred Prevezo.
Atene, 6. okt. Pred ambraškim zalivom (to je pred preveško luko) križari italijanska križarka z dvema torpedolovcema. Druga bojna ladja z dvema torpedolovcema križari ob turškem obrežju nasproti Krfa od Santi Qua-ranta do Preveze. V ambraškem zalivu je šta-cioniran grški torpedovec. da skrbi za nevtralnost grških voda.
Na egejskem morju.
Carigrad, 6. oktobra Listi poročajo, da so pred Dedeagačem nedaleč od dardanel-skega vhoda opazili italijansko bojno ladjo.
Italijani v Solunu.
Solun, 6. okt. Vlada je ukazala, da 80 imajo vse italijanske trgovine, ki so se zaprle po napovedbi vojne na valijevo {povelje, zopet odpreti. Mnogo Italijauov se je izselilo. Nihče pa ni bil izgnan.
NOVICE.
* Težka nezgoda učenjaka. Geologa dr. Ampfererja od dunajskega geološkega zavoda, ki je v spremstvu asistenta Folgnerja in nekega inomoškega visokošolca raziskoval okolico Mutlekopfa pri Trustu, je zadel na Benet-bergu kamen, ki 8» je sprožil vrh gore. Ba-njenca, ki so se mu pretresli možgani, so z avtomobilom prepeljali v inomoško bolnico in je le malo upanja da okreva.
* Katoliška posirovelost. V Hagenu na Luksemburškem je pred kratkim umrl rudar, ki je vsled nezgode v rudniku izgubil roko. Dasi je prav redno hodil ob nedeljah v cerkev, mu je katoliški duhovnik vendar odrekel cerkveni pogreb, ker ni bil pri velikonočni spovedi in obhajilu. Ob dveh po polnoči so prišli po mrliča župan in štirje možje, pograbili so truplo, vrgli ga preko zidu na pokopališče in zagrebli v kotu pokopališča med osat in trnje. Vsled te nezaslišane surovosti katoliškega popa se je lotilo prebivalstva nepopisno razburjenje. Komisar, ki je prišel na lice mesta, je odredil, da se truplo v navzočnosti zdravstvenega nadzornika izkoplje; ob ogromni udeležbi domačega prebivalstva so nato pokopali truplo sredi drugih grobov in domača mladina je položila na grob venec iz svežega cvetja.
* Panika pri- pogreba. Ob pogrebu žrtev, ki jih je ugrabila katastrofa na vojni ladji „Liberte" je nastala vsled male nezgode velika panika. Na obeh straneh bulvara, po katerem se je pomikal mrtvaški sprevod, so bile postavljene tribune, mize in lestvice za gledalce. Naenkrat se prevrne lestev in nekaj gledalcev je padlo na tla. Nekdo je zakričal: Bomba je eksplodirala. Množiaa se je v divjem strahu razkropila na vse strani. Mnogo oseb je bilo v gneči močno poškodovanih; ena ženska je v bolnici vsled notranjih poškodb umrla.
* Velika sleparija v Pariza. V sredo je pobegnil iz Pariza višji uradnik sueške družbe L e p r e u x (izg. LeprS), ki je poneveril 1,300.000 frankov. Kot načelnik kreditnega oddelka je izpostavljal fiagirana posojila in de-val kreditne papirje v svoj žep. S temi papirji je špekulira], ampak tako nesrečno, dp je za-
špekuliral tudi vse svoje imetje. Sedaj je zapustil skesano pismo, ampak nič gotovine. Zloglasni policijski prefekt L e p i n e , ki je upravitelj omenjene družbe, je izjavil, da bo poravnal v s o škodo.
*	Krvava drama y sodni * dvorani. Krvav prizor se je odigral te dni pred peter-burškim sodiščem. Sazon, bogat rentir, je i^-peril menično tožbo zoper poročnika Bobori-kina. Med razpravo se je žaljivo izrazil o oficirju, na kar je razžaljeni častnik potegnil sabljo iz nožnice in začel mahati po svoji žrtvi. Ko sta sodnik in sodni slu'_ra posegla vmes, se je častnik v slepi togoti obrnil proti njima iu ju toliko časa obdeloval 8 sabljo, da sta se vsa krvava zgrudila po tleh. Vsi trije: tožnik, sodnik in sodni sluga so nevarno ranjeni.
Ljubljana in Kranjsko.
— Seveda so takoj zsčell, naši škofovski tintm kuliji v »Katoliški tiskarni". To smo vedeli takoj in vedel bi lahko brez pro-ročanskega daru vsak, kdor opazuje, kako pada Bonaventurov lajbžurnal od stopnje do stopnje. Pravico, da bi smel pričakovati resne polemike, je ta škofova brisača že davno zapravila. Čisto umevno je, da je tudi danes polna podlosti v vseh predalih od uvodnika do telegramov. Saj bi bilo proti njeni „katoliški“ naturi, če bi postala le za en dan zopet poštena. In čemu, ko ji ni treba? Čim več falotarij napravi,tem več žegnov ji bo dal Bonaventura. Ampak tudi .duhovit" bi bil rad odpadek .Katoliške". Njegova duhovitost je pa tako klaverna kakor moralnost škofovih brošur. Pri vsaki vrstici zija duševna impotenca v svet. Bogve kakšen dovtip misli duševna reva, da je napravila, ko pravi, da za ram^teake, roastbeafe in poularde niti ne ve. Dovtip? Avša uboga! List, ki služi škofu! Kaj je vaš škof tak umazanec, da nikdar ne povabi svojih šornslistov na svoje gostije? Drugače je v .boljši družbi" povsod taka navada, če se človek tudi ne kreče v takih visokih krogih, je vendar potrebno, da pozna tudi njihove navade. Pri škofovih slavnostnih obedih pa gotovo ne servirajo samo močnika, žgancev in leče. Torej rajši ne toliko naivnosti, da postane neumnost. Saj ima bogaboječi katoliški lažnivec neprisiljene neumnosti dovolj, če pijanec, ksdar je trezen, resno trdi, da ne ve, kaj je voda, ni duhovit; če naivka vpraša: .Mama, was ist das — ein Leutnant", ne tiči v njenem vprašanju esprit. In Bonaventurinemu trobilu ni treba šele dokazovati, da je trapasto.
— Shod železničarskih žena je bil snoči pri Favaju blizu državnega kolodvora jako dobro obiskan. Udeležilo se ga je do sto železničarskih žena. Predsedoval je sodrug U d o v 6 , govorilo pa je ob splošnem odobravanju več sodružic. Sodrug Kopač je pojasnil sedanji položaj na železnicah. Sklenila se je primerna resolucija.
— Na učiteljskem shodu, ki je bil v sredo v .Mestnem domu" izredno dobro obiskan, je bila sprejeta sledeča resolucija sogla • sno: .Na izrednem zborovanju delegacije „Za-veze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 4. oktobra 1911 v veliki dvorani .Mestnega doma“ zbrani učitelji: I. ponavljamo stare zahteve vseh organizacij avstrijskega učiteljstva, ki merijo na popolnitev, oziroma na izpremembo § 55. državnega šolskega zakonika v tem smislu, da morajo biti minimalne plače, ki se ne smejo znižati v nobeni deželi, tako odmerjene, da učitelji lahko vse svoje moči posvetijo svojemu poklicu in da tudi svojo rodbino lahko vzdrže po lokalnih razmerah. Kot take minimalne plače morajo veljati dohodki, ki gredo po vladnih določbah c. kr. državnim uradnikom štirih naj nižjih či-novnih razredov; II. da bo deželam mogoča izvedba take regulacije učiteljskih plač, opozarjajo državo na njeno dolžnost, da neodložno izvede sanacijo deželnih financ v svrho regulacije učiteljskih plač, oziroma določi v ta namen deželam prispevek iz državnih sredstev; III. poživljajo vse merodajne činitelje, to je vse deželne odbornike in deželne šolske svete onih kronovin, ki so združene v „Zavezi“, da se z vsemi sredstvi in z resno voljo poprimejo kon-čnoveljavne rešitve učiteljskega vprašanja v smislu zahtev resolucije I.; IV. posebno pa apelirajo na vse državne in deželne poslance, da se z vsemi silami zavzamejo za izpolnitev učiteljskih zahtev, ki so z ozirom na sedanje socialne razmere neodložljive."
— Trgovsko-obrtna zbornica je imela včeraj sejo. Vodil jo je predsednik g. Knez. Svetnik Ložar je predlagal protest na domobransko ministrstvo, ker se je dobava kruha za 27. domobranski pešpolk v Ljubljani oddala za dobo treh let v Celje. Predlog je bil sprejet. Iz zbornice izstopijo letos: Viktor Bohrman, Feliks Urbanc, Franc Šubelj, Pavel Velkovrh, Andrej Gassner, Ivan Bakovec, Ivan Schrej, Filip Zupančič, Josip Globelnik, Urban Hrovat, Franc Zorc in Vinko Majdič. Ostanejo pa še: Ivan Hribar, Ivan Knez, Ivan Mejač, Leopold Fdrsager, Kamilo Pammer, Josip Lenarčič, Josip Hafner, Ivan Kregar, Jernej Ložar, Tomo Pavšlar, dr. Ambrositscb in Maks Samassa. V volilno komisijo so določeni: Zorc, Ložar, Mejač, Pammer, Schrej in Supančič. Trgovskemu društvu .Merkur" je dovoljena podpora v z ne-
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
—	—	Pripravna	birmanska	darila.	—-------
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. =r Ceniki zastonj in poštnine prosto. - ...........
00
sku 500 K. V odbor deželne zveze za pospe-ševauje prometa tujcev na Kranjskem je izvoljen zbornični predsednik g. Ivan Knez. — V šolski odbor obrtno nadaljevalne šole sta imenovana za Ljubljano Franchetti in Ogrin, za Vrhniko Lenarčič, za Škofjo Loko Babič, za Kranj Pavšlar.
— Poziv. V četrtek, dne 21. septembra 1911 zjutraj ob 4. se je našel Božidar Šibenik, uslužbenec t tvrdke Bončar v Domžalah, v Dobravi pri Črnučah na kupu mrve v šupi poleg hiše št. 3 na glavi za desnim ušesom smrtno-nevarno poškodovan in brezzavesten ležeč, kjer je tekom dopoldneva umrl. Božidar Šibenik se je peljal v sredo, dne 20. septembra 1911 ob 9. uri 20 min. zvečer s kolesom iz Ljubljane v Domžale. Šibenik je bil star 21 let, srednje velik, krepko razvit in je nosil dolge, postrani česane lase. Oblečen je bil v rjavo, križasto obleko in imel na glavi belo kolesarsko čepico s črnim trakom. Na kolesu je bila pritrjena v sredi na balanci luč-acetilenka. S tem se poživljajo vse dotične osebe, ki so v noči od 20. do 21. septembra 1911 na cesti med Črnučami in Trzinom med pol 10. zvečer in 4. zjutraj videle zgoraj opisanega kolesarja, da se naj kar najhitreje in sigurno javijo pri preiskovalnem sodniku ali pri orožuištvu, ki jim je najbližje.
Državna obrtna šola v Ljubljani.
Kakor poročajo od poučene strani, se otvori nova državna obrtna šola v Ljubljani dne 6. novembra. Ravnateljstvo bo v kratkem objavilo vse potrebne podatke o organizaciji zavoda, o sprejemnih pogojih in o pričetku vpisovanja.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 17. do 24. septembra 59 volov, 6 bikov, 10 krav, 205 prašičev, 130 telet, 35 koštrunov in 2 kozliča. Vpeljanega mesa je bilo 650 kg, zaklane živine pa se je vpeljalo 11 prašičev in 27 telet.
v — Za Trnovo-Erakovo se ustanovi podružnica splošne delavske zveze »Vzajemnosti" danes zvečer ob 8. v gostilni g. M. Erbežnik (Velika čolnarska ulica štev. 17). Pridite vsi sodrugi tega okraja!
— Št. Jakobski okraj ima ustanovni sestanek za ustanovitev podružnice spl. del. zveze Vzajemnosti v soboto ob 8. zvečer v gostilni pri Poku na Starem trgu.
— Sodrugi iz šentjakobskega okraja se vabijo, da se zanesljivo vdeleže sestanka, ki bo jutri, v soboto točno ob 8. zvečer v gostilni gosp. Pocka (soba na dvorišču) v Flori-janski ulici št. 6. Dnevni red obsega med drugim predavanje o potrebi izobraževalne organizacije ter ustanovitev podružuice Vzajemnosti" za šentjakobski okraj.
7— Šolo za glasovir otvori pevski odsek Vzajemnosti" za zimsko sezono. Priglase sprejema pevovodja sodrug B a 1 o g od 1. okt. dalje vsak dan od 4. do 6. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. dopoldne v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6. v drugem nadstropju. Kdor hoče, se pa tudi lahko vsakčas pismeno priglasi odboru pevskega zbora Vzajemnosti", pod enakim naslovom. Vpisnina za ta pouk znaša enkrat za vselej 2 kroni, mesečna pristojbiua pa 5 kron. Poučuje se v slovenskem in nemškem jeziku. Opozarjamo na to šolo starše in mladino.
— Pevski odsek Vzajemnosti" P°*
tivlja vse so.druge-pevce, da se gotovo udeleže nastopa pri kovinarski vinski trgatvi v soboto ob 8. zvečer v gostilni pri Anžoku v Spodnji Šiški. Zbirališče v društvenem lokalu ob 8.
— Plesni odsek Vzajemnosti naznanja, da otvori v nedeljo 8. t. m. točno ob 3. popoldne	plesne vaje, ki	se	vrše	nadalje	vsako
nedeljo in praznik v mali dvorani Narodnega doma. Obisk je omejen le na Zvezine člane in Članice	ter povabljene	in	po	njih vpeljane
goste!
— MošČanska podružnica splošne del. zveze Vzajemnosti ima svoj občni zbor v soboto zvečer ob 8. v gostilni pri Podobniku.
— „Jutro“ in zopet „Jutro“. Pisali smo, kako se »Jutro" laže o socialnih demokratih in o socialno demokratičnih napravah. Pribili	smo, da je ta	list	na	nečeden	način
žalil železničarje, dalje	smo	konstatirali,	da je
»Jutro" lagalo o socialno demokratičnem kon-zumu v Spodnji Šiški, da noče dajati mleka liberalcem itd. Zopet pa moramo pribiti novo nečednost. V predvčerajšnji številki se zadira y sodruga O. Svetlina v Šiški, ki bojda komu izmed »Jutrovcev" ni všeč. Ne bomo branili 8odruga Svetlina, saj ga vsa Šiška pozna kot značajnega in poštenega moža. Samo naveli 8mo to dejstvo, da delavci vidijo, kaj je tisto »Jutro", ki pravi, da je neodvisen list, pa je le poslušno orodje delavskih sovražnikov.
.	— Ogenj. Ko je v sredo družina Antona
Škafarja na Karolinški zemlji št. 55 sedla k večerji, je gospodar opazil, da gori hlev in skedenj. Na pomoč prihiteli sosedji so mogli rešiti le živino in kozolec, hlev in skedenj sta pa pogorela. Ogenj je tudi uničil 10 stotov
žita in 200 stotov sena. Škafar ceni škodo na 2500 K, zavarovan je pa za 1000 K. Ker gasilci niso bili vsled megle o ognju obveščeni, niso prišli ua pogorišče. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
— Večjo množino krompirja in fižola namerava kupiti mestna občina v Idriji. Kdor bi bil voljan postaviti krompir po 10 K za 100 kg in fižol po 35 K za 100 kg v Idrijo, naj se zglasi pri županstvu svoje občine.
—	Tržič. Shod proti draginji bo v nedeljo 8. t. m. ob pol 4. popoldne v gostilni pri Pelarju. Sodrugi v Tržiču in okolici, agitirajte za obilno udeležbo.
— Požar. Iz Sore poročajo: V torek zvečer okrog 11. je začelo goreti v Pungrtu pri Tonetu Vnelo se je na podstrešju in je hiša in hlev z mrvo vred pogorela. Nesrečni posestnik	je letos že	drugič pogorel. Maja je
udarila	strela v pod,	ki	je	pogorel do tal.
Uprav je postavil nov pod, pa mu pogorita dve poslopji. Kako je ogenj nastal, se ne more dognati. Šreča je. da sta ogenj zapazila orožnika iz	Škofje Loke,	ko	sta	se vračala s patrulje.	Podstrešje je	bilo	že	vse v ognju, ko
sta sklicala domače, ki so mirno spali pod gorečim ostrešjem. Orožnika sta otela živino iz hleva in reševala, kar se je dalo, dokler nista prišli brizgalni iz Sore in Godešč. Ogenj je bil omejen samo na to poslopje.
— Kinematograf „ldeal“. Danes do pondeljka samo pri večernih predstavah ob 7., 8. in 9 »Grešna ljubezen", senzacijska drama v 3 dejanjih (dolgost filma 1000 m, mojstrsko delo kinematografske umetnosti). Velezanimivo; ni za šolsko mladino! Pri popoldanskih predstavah krasen družinski spored. Od torka dalje druga drama iz serije Asta Nielsen, (dolgost filma 1200 m).
En sum glas gre povsod o Kolinski 'kavni primesi, namreč, da je ta kavni pridatek med vsemi najboljši. Nobeu drug ga ne do-seza, še manj seveda nadkriljuje. Vsaka gospodinja, ki ji je do tega, da dobi za svoj denar najboljše blago, kupuje samo Kolinsko kavno primes.
List „Pester Medizinische Presse" piše: »Pri živčnih boleznih in težkomiseluosti, ki so nastale vsled motenja v spodnjem delu telesa, se z vporabo naravne Franc Jožef-ove grenčice dosežejo uprav presenetljivi uspehi.
—	Splošno se predpisuje pri otrocih 1 do 2 žlici, pri odraslih pol do tričetrt kozorca »Franc Jožef ove" vode.
Štajersko.
— Nepošten poštni sluga. V Ptuju so zaprli in izročili kazenskemu sodišču poštnega slugo Antona Strasserja, ki je izmikal pisma.
Umetnost in književnost.
Slovensko deželno gledališče. V soboto zvečer se igra prvič na našem odru Jaroslava Hilberta drama »Krivda* (za n e -par- abonente). V drami stoji v ospredju dekle Mina, senzitivna mlada dama, zaročenka pisatelja Hoška; tlači pa jo spomin na iz pol-otroške dobe, ko je bila še ljubica cukrarnarja Ogljarja. Psihološki razvoj drame se odigrava v zelo napetih, dramatičnih prizorih. Glavno ulogo Mine igra gdč. A. W i n t r o v a , ki nastopi v tekoči sezoni prvič; poleg uje imajo velike uloge g. Šimaček (Hošek), gosp Nučič (Ogljar), g. Skrbinšek (brat Mine) in ga. Buk-šekova (mati). Pri predstavi sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije". — V nedeljo popoldne ob 3. ljudska predstava in za mladino „0 r j a š k a i g r a č a" (za lože ne-par); — zvečer o p e r a »R i g o 1 e 11 o" (za par abonente). — P. n. gg. abonente izrecno opozarjamo na izpremembo razvrstitve predstav; v soboto n e p a r , v nedeljo par!
!f! Železničarji, pozor! !!!
Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4.
Državni zbor.
Dunaj, 6. oktobra.
Zbornica kaže navadno lice; vtisi včerajšnjega atentata so že izbrisani in pozabljeni, razburjenje se je poleglo in zborovanje teče po izvoženi kolotečini gladko naprej.
Ekspozo finančnega ministra.
Uvodoma je finančni minister dr. Meyer citiral celo kopo številk o finančnem položaju
države. Zvišanje vojaških kreditov in državnih prispevkov deželam je važna in neodložljiva naloga državne uprave, ki pa se da doseči 1 e z zvišanjem indirektnih davkov. Z ozirom na rastočo draginjo priporoča minister, da posvete svojo pozornost v prvi vrsti državnim uradnikom in uslužbencem in naglaša junktim med predlogo, ki uravnava in zvišuje prejemke uradnikov in uslužbencev, in med davčnimi predlogami, ki skrbe za pokritje povišanih izdatkov.
Novi davki
Od reforme hišnega davka si obeta finančni minister uresničenje važnih socialno političnih ciljev; protežiranje novih zgradb bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na stanovanjsko vprašanji*. Pri vsej tej varčnosti ni misliti, da bodo sedanji dohodki države zadoščali tudi vnaprej in fiuančna uprava razmišlja z vso vnemo o odkritju novih reelnih finaučnih virov. Med drugim prihaja v poštev zlasti preureditev užitninskega davka od žganja in piva v interesu deželnih financ, uvedba državnega monopola na vžigalice, davek na avtomobile in na peneča vina, končno reforma pridobnin-skega davka! če se izvedejo vse te reforme, bo država razpolagala — po ministrovih računih — ne le s potrebnimi sredstvi za pokrivanje rastočih državnih izdatkov, temveč bo država lahko izdatnejše priskočila na pomoč deželnim upravam, ki se nahajajo vse v finančnih težavah.
Naše narodno gospodarstvo kaže sumljive simptome: neugodno trgovinsko bilanco, splošno draginjo, nezdravo špekulacijo, da je umestua največja opreznost. Žetve v splošnem niso izpadle slabo, ampak letina za turščico, krmo. krompir in peso je zelo slaba. Dejstvo, da padajo v vseh državah rentni kurzi, je za nas kolikor toliko tolažilno; vočigled lepemu razvoju industrije in trgovine in vsega gospodarstva sploh smemo gledati z velikim pogumom v bodočnost.
Volitev predsedstva se je izvršila brez posebne strasti. Sicer so se nemško-radikalni kričači in krščanski socialci trudili na vso moč, da preprečijo izvolitev sodruga Pernerstorferja za predsednika, a brez vspeha. Za predsednika je bil izvoljen dr. Syl-v e s t e r s 237 glasovi. 73 (čeških) glasov je bilo praznih. Pri volitvi sedmih predsednikov je bilo oddanih 295 veljavnih glasov. Izvoljeni so: Conci, German, Romanczuk, Pogačnik, Zdarsky z 295 glasovi, kršč. soc. Z u k e 1 z 268 glasovi in sodrug Pernerstorfer s 185 glasovi. Ob izvolitvi sodr. Pernerstorferja je pocukrani Wolf iztegoval svoj jezik, a hitro obmolknil, ko so zadoneli s socialno-demokratičnih klopi klici: Cukrčekl Cukrček!
Nemško nacionalno obrekovanje.
Po govorih nemškega radikalca Krausa in češkega radikalca F r e s 1 a se je razprava o dragiujskem vprašanju prekinila. Koncem se je oglasil sodr. Hildebrand v osebni zadevi za besedo; nemško nacionalni Kraus mu je očital, da je izrazil nad včerajšnjim atentatom svoje odobravanje. Sodrug Hddebrand je postavil Krausa na laž in izjavil, da noben socialni demokrat ne more odobravati atentata.
Prihodnja seja bo v torek.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Stališče Avstro-Ogrske.
London, 7. oktobra. »Evening Times" poročajo iz zanesljivega vira: da n a-stopiAvstro-Ogrska z vso odločnostjo proti Italiji. Zaradi operacij italijanske mornarice ob albanski obali.
Spopad na albanski obali,
Rim, 6. oktobra. Včeraj so iz San Gi-ovani di Medua streljal in a italijansko ladjo, ki je plula z belo zastavo. Italijanski razdiralec torpedovk »Artiglieri" je odgovoril na napad s streli, da spravi ladjo na varno. Poveljnik italijanskega torpedolovca je na nogi ranjen.
»Osvojitev" Tripolisa.
Rim, 6. oktobra. Od včeraj je tripoliško pristanišče in mesto v italijanskih rokah. Arabska okoliška plemena so se poklonila italijanskemu kontreadmiralu Boreadolmu, ki je imenovan za guvernerja Tripolitanije. Tudi ostalo obrežje do Kirenaiiki je v italijanski oblasti.
Bombardiranje Bengasija.
Carigrad, 7. oktobra. Italijansko brodovje je včeraj začelo bombardirati Bengasi.
Boji v Rdečem morja.
London, 6 okt. 2. t. in. sta dve italijanski vojni ladji bombardirali mesto H o d e j d o ; ena granata jo zadela angleški transportni parnik in ga potopila. Dra-goman angl. konzulata se je brzojavno prito' il v Aden in zahteval, da se nemudoma odpošlje pred Hodejgo angleška vojna ladja.
Za delavce v papirnicah.
Dunaj, 7. oktobra. Državni zakonik objavlja naredbo trgovinskega ministra o predpisih za varstvo zdravja in življenja papirniških delavcev. Naredba stopi v veljavo čez šest mesecev.
Atentat v parlamentu.
Dunaj, 6. oktobra. Napadalca N j e -g u š a so izročili danes popoldne v i n k v i -žitno bolnico deželnega sodišča, uradnika Pavlina, ki je napadalcu preskrbel vstopnico v parlament, pa so izročili deželnemu sodišču.
Komisija v parlamentu.
Dunaj, 6. okt. Danes ob 6. zvečer je prišla po končani zbornični seji v parlament sodna komisija, obstoječa iz dveh drž. pravd-nikov, policijskih komisarjev in dveh artilerijskih častnikov, kot izvedencev za vprašanje, česobili streli na to daljavo
—	o.d napadalčevega sedeža do predsedniške estrade je 18 metrov — s m r t n o nevarni.
Žrtev revolversklh strelov v parlamenta.
Dunaj, 7. oktobra. Nemški nacioualec Weidenhoffer, si je pri volitvah v svojem domačem okraju žalostno pogorel in ki se je usiljeval Gradčanom za dopolnilne volitve, je odstopil od svoje kandidature v prilog pravosodnemu ministru Bohenburgerju.
Češka šola v Landstrasse ostane zaprta.
Dunaj, 6. oktobra. Stavbna deputacija pod predsedstvom cesarskega namestnika Bie-nertha ni priznala češkemu reku r z u odložilne moči; pet članov je glasovalo proti, štirje za priznanje odložilne moči. Češka šola ostane zaprta, dokler stvari ne razreši upravno sodišče.
Monarhistični puč na Portugalskem.
Berlin, 7. oktobra. »Tagblatt" poroča, da zbirajo portugalski monarhisti vse svoje sile, da se združijo z rojalisti na meji. V španskih obmejnih mestih prebiva nad 3000 rojalistov, ki so dobro oboroženi in razpolagajo z 20 topi na avtomobilih. V Oportu se je izkrcalo 500 pomorščakov, ki so poslani na mejo, da jo zastražijo proti monarhistom. Braziljanski bankirji in monarhisti so zarotnikom ustavili subvencije, ker smatrajo monarhistično stvar za izgubljeno.
Pariz, 7. oktobra. »Temps" poroča, da se je s francoskim ekspresnim vlakom odpeljalo 8 Portugalcev proti Oportu. Med njimi je bil tudi vojvoda opor-tski, stric ekskralja Manuela. Dopisnik je mnenja, da je bil v družbi ekskralj sam, vendar si svoje stvari ni gotov.
Tiskovni sklad. Sodrugi v Sv. Križu pri Trstu nabrali v veseli družbi 5 K 20 vin. — Križki sodrugi 5 K.
Odgovorni uredniK Pran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska UCitelJska tiskarna v Ljubljani.
Ceno posteljno perje!
  Najboljši češki nakupni vir. .
1 kg sivega dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega ii-40 K; prima polbelega
2 80 K, belega 4 K: belega puhastega S 10 K,\
Bonisch
vefefiiiega snežnobelegaj tega 6 40 K, 8 K; sivega 6 K, be-ega,_ finega-10 K; naj-
flnejšl prsni puh 12 Narotlfa od 5 kg naprej franko.
iz gostonitnega rde-_	čega,	modrega,	be-
lega ali rumenega nankinga, pernica 189 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zgiav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 209 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica Iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, 'od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
B. Gdtzl, Ljubljana
skladišče oblek domačega izdelka m gospode in dečke. — Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
Mestni trg st« 19« - Stan trg st« 8« Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
(T
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli?
Pri pametni glavi:
zavžij!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Lluritka kakovost
mmmammmmmmmm—mmmrnm—mmm
Kablretna kakovost Naslov za naročila:jFLORIAN^jyu^liami.
liter K 2*40. „ „ 4-80.
Postavno varovano.
Več čevljarskih pomočnikov
se sprejme v stalno delo.
Ivan Kos
čevljarski mojster v Zagorju ob Savi.
StavbenaparcelanaGlincah
na zelo ugodnem prostoru se proda.
Poizve se v Linhartovi ulici št. 7, opoldne od 12.— I. in zvečer od 6. ure naprej.
Priporočam svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici ln na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sljenita, labradorja, kraškega in beljaSkega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
Fr. Kunovar, kamnosek
LJUBLJANA, noyo pokopališče .*.
GRAMOFONE
najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana, Marije Terezije cesta it. 11 (Kollzej)
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče k K 3-50. 1000 igel K 2-—.
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarj’ev.
m
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Jernej Bahovec
naslednik
l
I
Delavcem in delavkam
priporoča se
velikanska zaloga zgoto vij enih oblek po najnovejšem kroju za jesen in
zimo ^2)
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra eesta2.
(Palača Assicurazione Generalli).
Tovarniška zaloga pisemskega papirja ln šolskih zvezkov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske itd. — Založništvo nastensklh slik za Černivčevo rafinnico. — Slikarske potrebščine-barvice, čopiče Itd. — Črnila vsake vrste. — Ve: lika zaloga kipov slovenskih literatov. — Spominske knjige.
Pošljite naročnino, če je še niste!
, Laška in dunajska j I - - kuhinja - - 0
I Šelenburgova ul. 7 g
g	nasproti	glavne	pošte.	|
H Vsak čas se dobe mrzla in gotka je- g dila, zmiraj sveže morske ribe in iz-| vrstno in ravno došlo vino „Brlonl‘‘. Q
g Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, g
8 V prenovljenih prostorih in pod novim ■ ravnateljstvom se priporoča sl. občin- * g	stvu	za obilen obisk.	g
Sprejme se tndl več gospodičen v kuharski pouk.
Konfekcijska trgovina
A. LUKIČ
Ljobjana, Pred škofijo 19.
Berite!
Berite!
Cenjenim gg. odjemalcem iz okolice Loke ln Zagorja vljudno naznanjam, da bodem od nedelje 8. oktobra naprej, vsled velikanske zaloge,
prodajal razno blago po lastni ceni!
Za obilen obisk se priporoča z velespoštovanjem
JANKO POČEK, trgovina z mešanim blagom,
===== Loke pri Zagorju ob Savi. =====
Največje podjetje konfekc, stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg štev. S
katera ima ie začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. naj finejši S oBlek za gospode „	2000	..	najfinejših	površnikov, šport-
nih in zimskih sukenj „ 3000	..	pelerin
Solidna postrežba!
nad 2000 kom. posamezn. hlač in telovnikov „ 3000 „ oBlek za deeke in otroke „ 15000 „ najmodernejše konfekcije za dame in dekliee.
Priznano nizke cene
v za slabokrvne in prebolele je
zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo, 5 kg franko K 4-50,
Br. Novakovič, Ljubljana.
FR. HOPF
sodno zaprisežen izvedenec v Ljubljani
Šelenburgova ulica 6.
Prva, največja in najstareja od leta 1892 obstoječa
trgovina s klavirji in godali ter izposojevalnica godal.
Klavirji, pianine, harmonij) (ameriški) najbolj slovečih firm ROfiler, Stelzhammer, Schandl, H o ringi in edino zastopstvo dvorne firme
FOrster.
Velika zaloga
violin, vseh drugih godal in pihal,, strun in posameznih delov.
I*o nizkih cenah In na obroke.
::	Poprave	in	uglaševanje	klavirjev	jako	cen	o,	::
#■
Modna in konfekcijska, trgovina
■%
M. KRISTOFIC-BUCAR
se je preselila v lastno hišo na
Stari trg št. 9.
Priporoča zelo pomnožeoo damsko in otročjo zimsko konfekcijo^ po znano najnižji ceni tudi po meri. Posebno krasne kostume, plaSče, pelerine, razne jopiče, krila, domače halje in
••r* bluze in otročje oblekice. *»■
Velika izbira perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke.
■I	Pošilja	na	izbero	tudi	po	pošti.	■
% ■ = ■ #
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newy ork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinlcama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače braae z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako sobot«, v južno Aneriko vsakih 14 dai.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.