"


—

/f O- O O o

'ISI


/}lt (J

*! 4 i ■






*

/.

1

Sveti Listi, Berila

in

EVANGELIJI

za

nedelje in praznike celega leta

in vse dni svetega posta.

Z navadnimi molitvami pri službi božji.

Tiskano brez premene kakor leta 1905.

Velj& 1 krono.

Na Dunaju.

V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig.

1911 .

3Tf 51rfo

397576

Šolske knjige, v e. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo
dane, se smejo prodajati samo  po ceni, ki je povedana
na čelni strani.

UV»'

tj} H

M

3

Prvi del.

Berila in Evangeliji

za nedelje celega leta in vse dni svetega posta.

Prvo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom v 13. po¬
glavju od 11. do 14. vrste.

Bratje! vemo, da je že ura, da vstanemo od spanja.
Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo
postali včrni. Noč je prešla, dan pa se je približal.
Vrzimo torej od sebe dela teme, in oblecimo orožje
svetlobe. Kakor podnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti
in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru
in nehvaležnosti, ampak oblecite Grospčda Kristusa.

Evangelij svetega Luka 21, 25 — 3B.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Znamenja bodo na solncu in luni in zvezdah, in
na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega
šumenja morj4 in valov. In ljudje bodo koprnčli
od strahu in čakanja tistega, kar ima črez ves

XI. S74. 1 * ,

4

svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale. In
tedaj bodo videli Simi človekovega priti na oblaku
z veliko oblastjo in častjo. Kadar se bo pa to
začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave,
ker vaše odrešenje se približuje. In povedal jim
je priliko: Poglejte figovo drevo in vsa drevesa;
kadar že poganjajo brst, veste, da je leto blizu.
Tako tudi vi, kadar boste videli, da se to godi,
vedite, da je blizu Božje kraljestvo. Resnično vam
pravim, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse ne
zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede
pa ne bodo prešle.

Drugo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 15, 4 — 13.

Bratje! kar koli je pisanega, je v naše podučenje
pisano, da po potrpežljivosti in poveseljenju pisem upanje
imamo. Bog potrpežljivosti in poveseljenja pa vam daj, da
boste med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da z enim
srcem, in z enimi usti čast dajete Bogi! in Očetu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zato sprejemajte se med
seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v Čast.
Pravim namreč, da je bil Kristus Jezus služabnik obreze
zavoljo resnice Božje, da bi potrdil obljube očakov, in pa,
da bi nevčrniki Boga častili zavoljo milosti, kakor je
pisano: ,,Zato te bom, Gospod, hvalil med nevčrniki, in
pel tvojemu imenu!” In zopet reče: „Veselite se, nevčr¬
niki, z njegovim ljudstvom! ' In zopet: „Hvalite Gospoda
vsi nevčrniki, in povišujte ga vsa ljudstvaIn  zopet reče
Izaija: „Bo korenina Jesejeva, in kateri bo vstal nevčr-

5

nikom kraljevat, vanj bodo upali neverniki." Bog upanja
pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju,
da obogatite v upanju in moči svetega Duha.

Evangelij svetega Matevža 11, 2—10.

Tisti čas je Janez, ko je slišal v ječi Kri¬
stusova dela, poslal dva svojih učenčev, in mu je
rekel: Ali si ti, kateri ima priti, ali naj drugega
čakamo? In Jezus je odgovoril in jima rekel:
Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in videla.
Slepi izpregledujejo, hromi hodijo, gobovi se oči-
ščajo, gluhi izpreslišujejo, mrtvi vstajajo, in ubogim
se evangelij oznanja. In blagor mu, kateri se ne
bo pohujšal nad menoj. Kadar sta pa odšla, začel
je Jezus množicam govoriti o Janezu: Koga ste
šli v puščavo gledat? trsta, katerega veter maje?
Ali koga ste šli gledat? (Jo veka v mehko oble¬
čenega? Glejte! kateri se oblačijo v mehko, so
v kraljčvih hišah. Ali koga ste šli gledat? pre¬
roka? Prav, pravim vam, več kakor preroka.
Zakaj ta je, za katerega je pisano: Glej! jaz po¬
šljem svojega angela pred tvojim obličjem, kateri
bo pred teboj pripravljal tvoj pot.

Tretjo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanom 4, 4—7.

Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem: Veselite
se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem; Gospod je
blizu. Nič naj vas ne skrbi; ampak v vsaki reči naj

6

z molitvijo in priporočanjem in zahvaljevanjem vaše prošnje
znane bodo pred Bogom. In mir Božji, kateri preseza ves
um, varuj vaša srca in vašo pamet v Kristusu Jezusu.

Evangelij svetega Janeza 1, 19—38.

Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhovnov in
levitov poslali do Janeza, da so ga vprašali: Kdo
si ti? In povedal je, in ne tajil, in je povedal:
Jaz nisem Kristus. In so ga vprašali: Kaj torej ?
Ali si ti Elija? In rekel je: Nisem. Rekli so mu
torej: Kdo si pa, da jim odgovor damo, kateri so
nas poslali? Kaj praviš sam o sebi? Reče: Jaz
sem glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Go¬
spodov, kakor je rekel Izaija prerok. In kateri so
bili poslani, bili so izmed Farizejev. In so ga vpra¬
šali, in mu rekli: Zakaj torej krščuješ, ako nisi
ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je
odgovoril, rekoč! Jaz krščujem v vodi; v sredi
med vami pa stoji, ki ga vi ne poznate. On je,
kateri pride za menoj, kateri je bil pred menoj,
kateremu jaz nisem vreden odvezati jermenov od
črevljev. To se je godilo v Betaniji na oni strani
Jordana, kjer je Janez krščeval.

Četrto nedeljo v adventu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 4,1—5.

Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike :in de¬
livce skrivnosti Božjih. Tukaj med delivci pa se išče,

7

da je Mo zvest najden. Meni pa je celo malo mari, da
sem po vas ali po drugem človeku sojen; pa tudi sam
se ne sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti; toda v tem
nisem opravičen; Gospod pa je, kateri me sodi. Ne sodite
torej pred časom, dokler Gospod ne pride, kateri bo
razsvetil, kar je v temi skritega, in bo misli src razodel,
in takrat bo vsak imel hvalo od Boga.

Evangelij svetega Luka 3, 1—6.

Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ko
je bil Poncij Pilat oblastnik v Judeji, Herod pa
četrtni oblastnik v Galileji, Filip njegov brat pa
četrtni oblastnik v Itureji in Trahoniški deželi, in
Lizanija četrtni oblastnik v Alibeni, pod velikima
duhovnoma Anom in Kajfom govoril je Gospod
Janezu, Zaharijeveniu sinu, v puščavi. In prišel je
na vso stran Jordansko, in je oznanjal krst pokore
v odpuščenje grehov, kakor je pisano v bukvah
govorov Izaija preroka: Glas vpijočege v puščavi :
Pripravite pot Gospodovo, ravne storite njegove
steze; vsaka dolina naj se napolni, in vsaka gora
in vsak grič naj se poniža; in kar je krivega, bodi
ravno, in kar ostrega, gladka pota. In vse človeštvo
bo videlo zveličanje Božje.

Predbožični dan.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 1, 1—6.

Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostol,
odločen v evangelij Božji, katerega je bil Bog prej ob¬
ljubil po svojih prerokih v svetih pismih o svojem Sinu

8

(ki mu je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda), ka¬
teri je bil Sin Božji izkazan v moči, po Duhu posveču¬
jočem, iz vstajenja od mrtvih, Jezusi! Kristusu Gospodu
našem, po katerem smo prejeli milost in apostolstvo, da
vse narode zavoljo njegovega imena pod pokorščino vere
spravimo, med katerimi ste tudi vi, poklicani Jezusa
Kristiisa Gospčda našega.

Evangelij svetega Matevža 1, 18—21.

Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu
zaročena, znašla se je, preden sta vkup prišla,
noseča od svetega Duha. Jožef pa, njen mož, ker
je bil pravičen, in je ni hotel razglasiti, jo je
hotel skrivaj zapustiti. Kadar je pa to mislil, glej!
prikazal se mu je angel Gospodov v spanju, rekoč:
Jožef, Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Marije,
svoje žene! zakaj kar je v njej l-ojeno, je od
svetega Duha. Hodila pa bo sina, in imenuj ime
njegovo Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo
njih grehov.

Sveti božični praznik.

(Pri maši o polnoči.)

Berilo iz lista s. Pavla apostola Titu 2, 11—15.

Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja
našega vsem ljudem, kateri nas uči, da se odpovejmo hu¬
dobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in boga¬
boječe živimo na tem svetu, čakajoč zveličanskega upanja
in častitljivega prihoda velicega Boga in Zveličarja
našega Jezusa Kristusa, ki je dal sebe za nas, da bi

nas rešil vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo,
vneto za dobra dela. To govori in opominjaj, v Kristusu
Jezusu Crospčdu našem.

Evangelij svetega Luka 2, 1—14.

Tisti čas je povelje prišlo od cesarja Avgusta,
da naj se popiše ves svet. (To popisovanje je bilo
prvo pod Cirinom, oblastnikom v Siriji.) In vsi so
šli, da so se popisali, vsak v svoje mesto. Sel je
pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta,
v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Bet¬
lehem, zato ker je bil iz hiše in rodovine Davi¬
dove, da bi se popisal z Marijo svojo zaročeno
ženo, ki je bila noseča. Prigodilo se je pa, ko sta
bila tam, dopolnili so se dnevi, da bi porodila.
In porodila je svojega prvorojenega Sina, in ga
je v plenice povila, in položila v jasli, ker zanje
ni bilo prostora v hiši. In pastirji so v tisti strani
čuli, in na ponočnih stražah bili pri svoji čredi.
In glej! angel Gospodov je stal pri njih, in svet¬
loba božja jih je obsvetila, in silno so se bali. In
angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj glejte!
oznanjam vam veliko veselje, katero bo vsemu
ljudstvu; ker danes vam je rojen Zveličar, kateri
je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to vam
bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito
in v jasli položeno. In zdajci jih je bilo pri angelu
množica nebeške vojske, kateri so BogA hvalili in
rekli: Čast Bogii na visokosti, in mir na zemlji
ljudem svete volje.

10

Sveti božični praznik.

(Pri zorni maši.)

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Tita 8, 4—7.

Preljubi! kadar se je prikazala dobrota in ljubezen
Zveličarja našega Boga, nas je, ne iz del pravičnosti,
katera smo mi storili, ampak po svojem usmiljenju zve¬
ličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha,
katerega je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveli¬
čarju našem; da bomo z njegovo milostjo opravičeni de¬
ležniki po upanju večnega življenja, v Kristusu Jezusu
Gospčdu našem.

Evangelij svetega Luka 2, 15 — 20.

Tisti čas so pastirji rekli med seboj: Pojdimo
do Betlehema, in poglejmo to reč, katera se je
zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje dal. In
hitč so prišli in našli Marijo in Jožefa, in dete
v jasli položeno. Ko so pa videli, spoznali so, kar
jim je bilo rečeno o tem detetu. In vsi, kateri so
slišali, so se čudili temu, kar so jim pravili pa¬
stirji. Marija pa je ohranila vse te besede, in pre¬
mišljala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili in
Boga častili in hvalili za vse, kar so slišali in vi¬
deli, kakor jim je bilo povedano.

Sveti božični praznik.

(Pri veliki maši.)

Berilu iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 1 ,  1—12.

Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬
voril očakom po prerokih, in zadnjič tiste dni nam je

11

govoril po Sinu, katerega je postavil deležnika vseh reci;
po katerem je ustvaril tudi svet; kateri, ko je svetloba
časti, in podoba bitja njegovega, in nosi vse z besedo
svoje moči, opravil je očiščenje od grehov, in sedi na
desnici veličastva na visokosti in je toliko boljši od an¬
gelov, kolikor višje ime je dobil mimo njih. Zakaj ka¬
teremu izmed angelov je kdaj rekel: Ti si moj Sin, danes
sem te rodil? In zopet: Jaz bom njemu Oče, in on bo
meni Sin? In zopet, kadar vpelje Prvorojenega na svet,
reče: In vsi angeli Božji naj ga molijo. In o angelih
sicer pravi: Duhove stori svoje angele, in plamen ognja
svoje služabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog, je od veko¬
maj do vekomaj; palica pravice je palica tvojega kra¬
ljestva; pravico ljubiš, in sovražiš krivico; zavoljo tega
je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja bolj pomazilil, ko
tvoje sodeležne. In: Ti, Gospčd, si v začetim zemljo
utrdil, in nebd je delo tvojih rok. Ona bosta prešla, ti
pa ostaneš; in kakor oblačilo se bosta postarala, in
kakor ogrinjalo ju boš premenil, in bosta premenjena;
ti pa si zmeraj ravno tisti in tvoja leta ne bodo minila.

Evangelij svetega Janeza 1 , 1 — 14 .

V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila
pri Bogu, in Bog je bila beseda. Ta je bila v za¬
četku pri Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez
nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V nji je
bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč
sveti v temi, in tema je ni razumela. Bilje človek
poslan od Bogd, kateremu je bilo ime Janez. Ta
je prišel v pričanje, da bi pričal o luči, da bi vsi
verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi

12

pričal o luči. Bila je prava luč, katera razsvet¬
ljuje vsakega človeka, kateri pride na ta svet.
Na svetu je bil, in svet je po njem storjen, in
svet ga ni spoznal. V svojo lastlno je prišel, in
njegovi ga niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa spre¬
jelo, jim je dal oblast Božjim otrokom biti, njim,
kateri verujejo v njegovo ime; kateri niso iz krvi,
ne iz volje mesa, ne iz volje možd, ampak iz
Bogd rojeni. In Beseda je meso postala, in je med
nami prebivala (in smo videli njeno čast, kakor
čast edinorojenega od Očeta), polna milosti in
resnice.

V praznik s. Štefana, prvega mučenika.
Berilo iz dejanja apostolskega 6, 8—10 in 7, 54—59.

Tiste dni je Stefan, poln milosti in moči, delal ve¬
like čudeže in znamenja med ljudmi. Vstalo pa jih je
nekaj iz shodnice, katera se imenuje Libertincev in
Cirencev in Aleksandrijcev, in tistih, ki so bili iz Ci.licije
in Azije, prepirat se s Stefanom; in niso mogli obstati
pred modrostjo in duhom, kateri je govoril. — Kadar
so pa to slišali, so se togotili v svojih srcih., in so z zobmi
škripali zoper njega. Ker je bil pa poln svetega Duha,
ozrl se je v nebo, in je videl Božje veličastvo, in Jezusa
stati na desnici Božji. In je rekel: Glejte, vidim nebesa
odprta, in Simi človekovega stati na desnici Božji.
Tedaj so zavpili z velikim glasom, in zatisnili svoja
ušesa in vsi kmalu planili nanj. In so ga pehnili iz
mesta, in s kamenjem pobijali; in priče so položile svoja
oblačila k nogam mladeniča, kateremu je bilo ime Savel.

13

In so kamenali Štefana, kateri je klical, rekčč: Gospod
Jezus, sprejmi mojo dušo! In je pokleknil in na ves
glas vpil, rek6č: Gospčd, ne prištevaj jim tega greha.
In ko je to izrekel, zaspal je v Gospodu.

Evangelij svetega Matevža 23, 34—39.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in Farize¬
jem: Glejte! jaz vam pošiljam preroke in modre
in pismarje, in izmed njih boste nekatere umorili,
m križali, in nekatereribičali v svojih shodnicah in
preganjali od mesta do mesta, da pride nad vas
vsa pravična kri, katera je prelita na zemlji, od
krvi pravičnega Abelja do krvi Zaharija, sinu
Barahijevega, katerega ste umorili med templjem
in oltarjem. Resnično vam pravim, vse to bo prišlo
nad ta rod. Jeruzalem! Jeruzalem! ki moriš pre¬
roke, in kamenaš njih, kateri so poslani k tebi;
kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor
koklja zbira svoja piščeta pod peroti, in nisi hotel.
Glejte! vaša hiša vam po pusta puščena. Zakaj
pravim vam, ne boste me videli odslej, dokler ne
porečete: Ceščen bodi, kateri gre v imenu Go¬
spodovem !

V dan svetega Janeza apostola in evangelista.

Berilo iz bukev Siraliovih 15, 1—7.

Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se drži
pravičnosti, bo jo dosegel, in mu bo prišla naproti, ko
častita mati. S kruhom življenja in razuma ga bo pasla,
in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in bo se

14

v njem utrdila, in se ne bo genila. In ohranila ga bo,
in ne bo osramoten. In bo ga povišala pri njegovih
sosedih, in v sredi zbirališča bo odprla njegova usta, in
Gospčd ga bo napolnil z duhom modrosti in razumnosti,
in ga bo oblekel s častitljivim oblačilom. Z veseljem in
dobrovoljnostjo ga bo obogatil, in mu v del dal večno
ime Gospod naš Bog.

Evangelij svetega Janeza 31, 19—34.

Tisti čas je Jezus rekel Petru: Pojdi za
menoj. Peter se je pa obrnil, in je videl tistega
učenca, katerega je Jezus ljubil, kateri je pri
večerji tudi slonel na njegovih prsih, in je bil
rekel: Gospod! kdo je, kateri te bo izdal? Ko je
torej Peter tega videl, rekel je Jezusu: Gospod,
kaj pa t&? Jezus mu reče: Hočem, da ostane
tako, dokler ne pridem; kaj tebi za to? Ti pojdi
za menoj. Razšlo se je torej to govorjenje med
brati, da tisti učenec ne umrje. Pa Jezus mu ni
rekel: Ne umrje, ampak: Hočem, da ostane tako,
dokler ne pridem; kaj tebi za to? To je tisti uče¬
nec, kateri priča o tem, in je to pisal, in vemo,
da je resnično njegovo pričanje.

V dan nedolžnih otročičev.

Berilo iz skrivnega razodenja sv. Janeza apostola 14,

1-5.

Tiste dni sem videl., in glej, Jagnje je stalo na gori
Sijonu, in ž njim njih sto štiri in štirideset tisoč, kateri
so imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano

15

na svojih čelih, in slišal sem glas z neba, kakor šum
veliko voda, in kakor glas velicega groma: in glas, ka¬
terega sem slišal, bil je kakor citrarjev, kateri na svoje
citre citrajo. In peli so nekako novo pesem pred sede¬
žem, in pred četverimi živalmi in pred staršimi in nihče
ni mogel peti pesmi razen onih sto štiri in štirideset
tisoč, kateri so bili odkupljeni z zemlje. Ti so, kateri se
niso ognusili z ženami; device namreč so. Ti hodijo za
Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so odkupljeni izmed ljudi
prvine Bogu in Jagnjetu, in v njih ustih se ni našla
laž; zakaj brez madeža so pred stolom Božjim.

Evangelij svetega Matevža 2, 13—18.

Tisti Sas se je angel Gospodov prikazal
Jožefu v spanju, rekoč: Vstani, vzemi dete in
njegovo mater, in Jb6ži v Egipt, in bodi tam,
dokler ti ne porečem; zakaj Herod bo deteta
iskal, da bi ga končal. In je vstal, in vzel dete in
njegovo mater ponoči, in se je napotil v Egipt.
In bil je ondi do Herodove smrti; da se je do¬
polnilo, kar je Gospod govoril po preroku, ki
pravi: Iz Egipta sem poklical svojega Sina. Ko
je torej Herod videl, da je po modrih zapeljan,
se je silno razsrdil, in je poslal in pomoril vse
dečke, kar jih je bilo v Betlehemu in v vseh nje¬
govih pokrajinah po dve leti in manj starih, po
času, ki ga je bil izprašal od modrih. Takrat se
je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremiji
preroku, ki pravi: Glas se je slišal v Rami, jok in
velik krik, Rahela je jokala po svojih otrocih, in
se ni dala utolažiti, ker jih ni več.

16

V nedeljo pred novim letom.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Galacanom 4, 1—7.

Bratje! dokler je naslednik majhen, ne loči se od
snžnjega, dasiravno je gospodar vsega, ampak je pod
varuhi in oskrbniki do časa, kateri je postavljen od
očeta. Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni,
sužnji pod prvim ukom sveta. Kadar je pa prišlo izpol-
njenje časa, poslal je Bog svojega Sina, rojenega iz žene,
in podvrženega postavi, da bi jih odrešil, kateri so bili
pod postavo, da prejmemo posinovljenje. Ker ste pa
sinovi, poslal je Bog Duha svojega Sina v vaša srca,
kateri vpije: Aba, Oče! Zavoljo tega zdaj ni več suženj,
ampak sin: ako je pa sin, je tudi deležnik po Bogu.

Evangelij svetega Luka 2 ,  23—40.

Tisti cas sta se Jožef in Marija, Jezusova
mati, čudila temu, kar se je govorilo o njem. In
Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, nje¬
govi materi: Glej! ta je postavljen v padec, in
v vstajenje mnogih v Izraelu; in v znamenje, zo¬
per katero se bo govorilo. In tvojo lastno dušo bo
meč presunil, da se misli razodenejo iz mnogih
src. In bila je prerokinja, Ana, Fanuelova hci, iz
Aserjevega roda; ta je bila zelo v letih, in je po
svojem dovištvu živela s svojim možem sedem let.
In ta vdova je bila pri štiri in osemdesetih letih,
katera ni šla od templja, in je s postom in molit¬
vami noc in dan Bogii služila. In ona je ravno
tisto uro tja prišla, in je Gospoda častila, in o njem

17

govorila vsem, kateri so čakali Izraelovega odre¬
šenja. In ko so vse dopolnili po zapovedi Gospo¬
dovi, vrnili so se v Galilejo v svoje mesto Nazaret.
Dete pa je rastlo, in močno prihajalo, polno mo¬
drosti, in Božja milost je bila v njem.

V dan svetega Silvestra papeža.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 4, 1—8.

Preljubi! zapričujem pred Bogom in Jezusom Kri¬
stusom, kateri bo sodil žive in mtrve o svojem prihodu
in v svojem kraljestvu: oznanjuj besedo, ne jenjaj, bodi
si priložno, ali nepriložno, prepričuj, prosi, svari z vsem
potrpljenjem in nkom. Zakaj prišel bo čas, ko zdravega
uka ne bodo trpeli, ampak si bodo po svojih željah
izbirali učenike, kakor jib bodo srbela ušesa; in bodo
od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se obračali. Ti
pa čuj, vse pretrpi, opravi delo evangelista, izpolnjuj
svojo službo, bodi trezen. Jaz namreč sem že darovan,
in čas moje razveze je blizu. Dobro vojskovanje sem
vojskoval, tek dokončal, ohranil vero. Zdaj mi je pri¬
hranjena krona pravice, katero mi bo dal Gospod, pra¬
vični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim,
kateri ljubijo njegov prihod.

Evangelij svetega Luka 12, 35—40.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše
ledje naj bo opasano, in svetila goreča v vaših
rokah; in vi bodite enaki ljudem, kateri čakajo
svojega gospoda, kdaj se bo vrnil od ženitnine,
da mu, kadar pride in potrka, zdajci odpro!

Slov. Evangel. XI. 874. 2

18

Blagor tistim hlapcem, katere gospod, kadar pride,
najde, da cujejo! Resnično vam pravim, da se bo
opasal, in jih bo posadil za mizo, in bo pristopil
ter jim stregel. In ako pride ob drugi straži in
ako ob tretji straži pride, in jih najde tako, blagor
tistim hlapcem! To pa vedite, da, ko bi hišni
gospoddr vedel, katero uro pride tat, cul bi gotovo,
in bi ne pustil podkopati svoje hiše. Tudi vi bodite
pripravljeni, ker ob uri. ko se vam ne zdi, bo
prišel Sin človekov.

Berilo in evangelij osmega dne po Kristusovem rojstvu
sta tista, kakor božični praznik pri zorni maši, str. 10.

V novega leta dan

ali v praznik obrezovanja Jezusa Krista Gospoda našega.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Tita 2, 11—15.

Preljubi! prikazala se itd. (kakor sveti božični
praznik, pri maši o polnoči, stran 8).

Evangelij svetega Luka 2, 21.

Tisti cas, ko je bilo osem dni dopolnjenih,
da je bil otrok obrezan, dano mu je bilo ime
Jezus, katero je bilo imenovano po angelu, preden
je bil spočet v materinem teldsu.

V nedeljo pred razglašenjem Gospodovim.
Berilo iz lista s. Pavla apostola Galaeanom 4, 1—7.

Bratje! dokler je naslednik majhen itd. (kakor v ne-
dčljo pred novim letom, stran 16).

— 19 —

Evangelij svetega Matevža 1, 19 — 2B.

Tisti čas, ko je bil Herod umrl, glej! se je
angel Gospodov Jožefu v spanju prikazal v Egiptu,
rekoč: Vstani, in vzemi dete in njegovo mater, in
pojdi na izraelsko zemljo; zakaj pomrli so, kateri
so detetu po življenju stregli. In vstal je, in vzel
dete in njegovo mater, in je prišel na izraelsko
zemljo. Ko je pa slišal, da Arhelaj kraljuje v Judeji
namesto Heroda, svojega očeta, bal se je tja iti;
in v spanju opomnjen je krenil na Galilejsko. In
je prišel in prebival v mestu, kateremu je ime
Nazaret, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po
prerokih, da bode Nazarečan imenovan.

V praznik častitega razglašenja Gospodovega
ali v svetih kraljev god.

Berilo iz Izaija preroka GO, 1—G.

Vstani Jeruzalem! bodi razsvetljen; ker prišla je
tvoja .luč, in čast Grospbdova vzhaja nad teboj. Zakaj
glejte, tema bo pokrivala zemljo, in noč ljudstva; nad
tebčj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo videla
v tebi. Narodi bodo hodili v tvoji luči, in kralji v svet¬
lobi tvojega vzhoda. Vzdigni svoje oči okoli sebe, in
poglej, vsi ti so se zbrali in prišli so k tebi; tvoji sinovi
bodo prišli od daleč, in tvoje hčere bodo na (tvoji) strani
vzrejene. Takrat boš videl in boš poln veselja; tvoje srce
se bo čudilo in razširilo, kadar se preobrne množica
Primorcev k tebi, in moč narodov pride k tebi. Kamele
te bodo, kakor povodenj, zagrnile, hitre kamele iz Madjana
in Efe; vsi bodo prišli iz Sabe, ter zlata in kadila pri¬
nesli, in oznanjali hvalo Gospčdovo.

2 *

— 20  —

Evangelij svetega Matevža 2, 1 — 12.

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu na Ju¬
dejskem v dnevih kralja Heroda, glej! prišli so
modri iz Jutrovega v Jeruzalem, rekoč: Kje je
kralj Judov, ki je rojen? Zakaj videli smo njegovo
zvezdo na Jutrovem, in smo ga prišli molit. Herod
kralj pa, ko je to slišal, se je prestrašil, in ves
Jeruzalem ž njim. In sklical je vse včlike duhovne
in pismarje ljudstva, in jih je izpraševal, kje bi
imel Kristus rojen biti. Oni pa so mu rekli:
V Betlehemu na Judejskem; zakaj tako je pisano
po preroku: In ti, Betlehem, zemlja Judova, nisi
nikakor najmanjši med vojvodi Judovimi: zakaj
iz tebe po prišel vojvoda, kateri bo vladal moje
ljudstvo Izrael. Tedaj je Herod modre skrivaj po¬
klical, in jih je skrbno izpraševal za čas, v katerem
se jim je prikazala zvezda. In poslal jih je v Be¬
tlehem, ter je rekel: Pojdite, in skrbno poprašujte
po detetu, in kadar ga najdete, pridite mi nazaj
povedat, da tudi jaz grem in ga molim. In ko so
bili zaslišali kralja, so šli, in glej! zvezda, katero
so videli na Jutrovem, šla je pred njimi, dokler
ni prišla in zgoraj obstala, kjer je bilo dete. Kadar
so pa ugledali zvezdo, so se silno obveselili. In šli
so v hišo, in so našli dete z Marijo, njegovo ma¬
terjo, ter so (predenj) padli in ga molili (tukaj se
poklekne ); in so odprli svoje zaklade, in mu daro¬
vali zlati,, kadila in mire. In ko so v spanju pre¬
jeli odgovor, ne vračati se k Herodu, vrnili so se
po drugem potu v svojo deželo.

21

Prvo nedeljo po razglašenju Gospodovem.
Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 12, 1—5.

Bratje! prosim vas pri usmiljenju Božjem, da svoje
telesa daste v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo
vaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu,
ampak ponovite se s ponovljenjem svojega uma, da
spoznate, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja.
Zakaj po milosti, ki mi je dana, pravim vsem, kateri
so med vami: Nikar bolj modrovati, kakor se spodobi
modrovati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je Bog
slehernemu podelil mero vere. Zakaj, kakor imamo
v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno
tistega opravila, tako nas je veliko eno telo v Kristusu,
sleherni pa smo eden druzega udje v Kristusu Jezusu
Grospddu našem.

Evangelij svetega Luka 2, 42—52.

Ko je bil Jezus dvanajst let star, šli so
njegovi starši v Jeruzalem po navadi praznika.
In ko so pretekli dnevi, in so šli nazaj, ostal je
mladenič Jezus v Jerzalemu, in njegovi starši
tega niso vedeli. Menili so pa, da je pri družini,
in so šli dan hodd, in so ga iskali med sorodniki
in znanci. In ko ga niso našli, vrnili so se v Je¬
ruzalem, in so ga iskali. In prigodilo seje, da so
ga tretji dan našli v templju sedečega v sredi
učenikov, ki jih je poslušal in popraševal. Vsi pa,
kateri so ga slišali, so se čudili njegovemu umu
in njegovim odgovorom. In ko so ga ugledali, so
se zavzeli; in njegova mati mu je rekla: Sin,

zakaj si nama tako storil? Glej! tvoj oče in jaz
sva te z žalostjo iskala. In reče jima: Kaj je, da
sta me iskala? Nista,-li vedela, da moram biti
v tem, kar je mojega Očeta? In ona nista umela
besede, katero jima je govoril. In šel je ž njima
in prišel v Nazaret, in jima je bil pokoren. In
njegova mati je ohranila vse te reči v svojem
srcu. In Jezus je rastel v modrosti in starosti, in
v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

Drago nedeljo po razglašenju Gospodovem.
Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 12, (5 — 16.

Bratje! po milosti, katera nam je dana, imamo razne
darove: ali perokovanje, po meri vere ; ali službo, v slu¬
ženju; ali kdor uči, v učenju; kdor opominja, v opomi¬
njanju; kdor podeljuje, v preprostosti; kdor je črez druge
postavljen, v skrbi; kdor usmiljenje izkazuje, v veselju.
Ljubezen bodi brez hinavščine, sovražite hudo, držite se
dobrega. Z bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite.
S spoštovanjem pridite eden drugemu naproti. Ne bodite
leni v oskrbovanju; bodite goreči v duliu; služite Gospodu;
v upanju bodite veseli, v nadldgi potrpežljivi, v moitvi
stanovitni; v potrebah svetim podeljujte; tuje radi spre¬
jemajte. Dobro jim voščite, kateri vas preganjajo; blago¬
slovite, in nikar ne kolnite. Veselite se z veselimi, in jo¬
kajte z jokajočimi. Bodite ene misli med seboj; nikar si
visokih reči ne domišljujte, ampak k nizkim se ponižajte.

Evangelij svetega Janeza 2 ,  1 — 11.

Tisti čas je bila ženitnina v Kani Galilejski
in mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus

23

povabljen in njegovi licenci na ženitnino. In,ko
je zmanjkalo vina, reče mati Jezusova njemu:
Vina nimajo. In Jezus ji reče: Zena! kaj je meni
in tebi mari? Moja ura še ni prišla. Njegova mati
reče služabnikom: Kar koli vam poreče, storite.
Bilo je pa tam šest kamenatih vrčev postavljenih
po šegi Judovskega očiščevanja, kateri so držali
po dve ali tri mere. Jezus jim reče: Napolnite
vrče z vodo. In napolnili so jih do vrha. In Jezus
jim reče: Zajmite zdaj, in nesite starejšim. In nesli
so. Ko je pa starejšina pokusil v vino izpremen-
jeno vodo, in ni vedel, odkod je (služabniki pa,
kateri so vodo zajemali, so vedeli), pokliče sta¬
rejšina ženina, in mu reče: Vsak človek d& dobro
vino najprej in kadar se napijejo, tedaj slabšega;
ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. Ta začetek
čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski, in je
razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so
verovali vanj.

Tretjo nedeljo po razglašenju Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom

12 , 16 - 21 .

Bratje! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne
vraeujte hudega za hudo; prizadevajte si za dobro ne
le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi. Ako je
mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi.
Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak dajte pro¬
stor (Božji) jezi. Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje,,
jaz bom povrnil, reče Gospod. Temne ako je tvoj
sovražnik lačen, daj mn jesti; ako je žejen, daj mu

24

piti. Zakaj če to storiš, boš mu žerjavico nosil na
glavo. Ne daj se premagati hudemu, temuč premagaj
hudo z dobrim.

Evangelij svetega Matevža 8, 1 — 13.

Tisti čas, ko je Jezus šel z gore, je veliko
množic šlo za njim. In glej! gobov je prišel, in ga
molil, rekoč: Gospod! ako hočeš, moreš me očistiti.
In Jezus je iztegnil roko, in se ga je doteknil,
rekoč: Hočem, bodi očiščen. In kar čist je bil od
svojih gob. In Jezus mu je rekel: Glej. da niko¬
mur ne poveš; temuč pojdi, in izkaži se duhovnu,
in opravi dar, katerega je zapovedal Mojzes, njim
v pričanje. Ko je pa šel v Kafarnavm, stopil je
k njemu stotnik, kateri ga je prosil, in je rekel:
Gospod! moj hlapec leži doma mrtvouden, in hudo
ga vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in
ga bom odzravil. In stotnik odgovori in reče:
Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho;
temuč reci le besedo, in moj hlapec bo ozdravljen.
Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo,
in imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi,
in gre; in onemu: Pridi, in pride, in svojemu
služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to
slišal, začudil se je, in je rekel tem, kateri so šli za
njim: Resnično vam pravim, toliko vere nisem
našel v Izraelu. Pravim vam pa, da jih bo veliko
prišlo od vzhoda in zahoda, in bodo sedeli pri
mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom v ne¬
beškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pali-

25

njeni v skrajno temo; ondi bo jok in škripanje
z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in
kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hlapec je bil
ozdravljen tisto uro.

Četrto nedeljo po razglašenju Gospodovem.
Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 13, 8 10.

Bratje 1 ne bodite nikomur nič dolžni, razen tega,
da se med seboj ljubite; kdor namreč ljubi bližnjega, je
dopolnil postavo. Zakaj to: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne
govori krivega pričanja, ne požčli in če je kaka druga
zapoved, je v teh besedah obsežena: Ljubi svojega bliž¬
njega, kakor samega sebe. Ljubezen do bližnjega ne dela
hudega. Izpolnjenje postave torej je ljubezen.

Evangelij svetega Matevža 8, 23—2L
Tisti čas je stopil Jezus v čolnič, in njegovi
učenci so šli ža njim. In glej! velik vihar je vstal
na morju, tako da so valovi čolnič pokrivali; on
je pa spal. In njegovi učenci so pristopili k njemu,
in so ga zbudili, rekoč: Gospod! otmi nas, pogi¬
njamo. In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, malo¬
verni? Tedaj je vstal, in zapovedal vetrovom in
morju, in bila je velika tihota. Ljudje pa so se
čudili, rekoč: Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi
in morje?

Peto nedeljo po razglašenju Gospodovem.
Berilo iz lista s. Pavla apostola Kolosanom 3, 12 17.

Bratje ! oblecite, kakor izvoljeni Božji sveti in ljubi,
presrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost,

26

potrpežljivost. Potrpite eden drugega, in odpuščajte si
med seboj, če ima kdo črez koga pritožbo, kakor je
Gospčd vam odpustil, tudi vi! Pred vsem tem pa imejte
ljubezen, katera je vez popolnosti, in mir Kristusov naj
gospoduje v vaših srcih, h kateremu ste tudi poklicani
v enem telčsu; in bodite hvaležni. Besčda Kristusova
naj prebiva obilno med vami, z vso modrostjo: učite in
opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duho¬
vnimi pesmimi pojte Bogu veseli v svojih srcih. Vse, kar
koli delate z besedo, ali v dejanju, vse storite v imenu
Gospoda Jezusa Kristusa, in zahvaljujte Boga in Očeta
po Jezusu Kristusu Gospčdu našem.

Evangelij svetega Matevža IS, 34—150.

Tisti čas je Jezus množicam povedal to priliko:
Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kateri je
dobro seme vsejal na svojo njivo. Ko so pa ljudje
spali, prišel je njegov sovražnik, in je prisejal
ljuljke med pšenico, in je šel proč, Ko je pa zrastlo
zelenje, in sad storilo, tedaj se je tudi ljuljka
prikazala. Pristopili so pa hlapci hišnega gospo¬
darja, in so mu rekli: Gospod! ali nisi dobrega
semena vsejal na svojo njivo? Odkod ima torej
ljuljko? In reče jim: Sovražen človek je to storil.
Hlapci pa so mu rekli: Hočeš-li, da gremo, in jo
poberemo? In reče: Nik Jr, da kje ljuljko pobi raje
ž njo vred tudi pšenice ne porujete. Pustite oboje
rasti do žetve, in ob času žetve porečem ženjcem:
Poberite najprej ljuljko, in jo povežite v snopke,
da se sežgč, pšenico pa spravite v mojo žitnico.

27

Šesto nedeljo po razglašenju Gospodovem.
Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Tesaloničanom

1 , 2 - 10 .

Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in
vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah in
pomnimo dejanja vaše vere, in truda, in ljubezni, in po¬
trpežljivosti v Tipanju v Gospoda našega Jezusa Kristusa
pred Bogom in Očetom našim; ko vemo, ljubi bratje, da
je od Boga vaše izvoljenje, ker naš evangelij ni bil le
v besedi pri vas, ampak tudi v moči, in v svetem Duhu,
in v veliki obilnosti, kakor veste, kakšni smo bili med
vami zavoljo vas. In vi ste postali posnemavci naši in
Gospodovi, ker ste sprejeli besedo v velikih nadlogah
z veseljem svetega Duha; tako ste podoba postali vsem
včrnim v Macedoniji in v Ahaji. Zakaj od vas se je
razglasila beseda Gospddova ne le po Macedoniji in po
Ahaji, ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, katero
imate v Boga, tako, da nam ni treba kaj govoriti. Saj
sami za nas oznanjujejo, kako smo bili pri vas sprejeti,
in kako ste se od malikov k Bogu obrnili, služit živemu
in pravemu Bogu, in čakat njegovega Sina z nebes
(katerega je obudil od mrtvih), Jezusa, kateri nas je
otel prihodnje jeze.

Evangelij svetega Matevža 18, 81—35.

Tisti čas je Jezus množicam povedal to priliko:
Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu,
katero je človek vzel, in vsejal na svojo njivo.
To je sicer najmanjše izmed vseh semen; kadar
pa zraste, je veče, kakor vsa zelišča, in je drevo
tako, da ptice izpod neba pridejo, in prebivajo

28

na njegovih vejah. Drugo priliko jim je govoril:
Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, katerega je
žena vzela, in vmesila med tri polovnjake moke,
da se je vse skvasilo. Vse to je Jezus množicam
govoril v prilikah, in brez prilik jim ni govoril,
da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku,
ki pravi: Odprl bom v prilikah svoja usta, in bom
izrekal skrito od začetka sveta.

Prvo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korincanom 11,
24—27; in 10, 1-5.

Bratje! ne veste h, da tisti, kateri tekč v ograji,
vsi sicer tek6, pa le eden dobi slavo? Tako tecite, da
jo dosežete! Vsak pa, kateri se na preganjanje izkuša,
se vsega zdrži, in oni sicer, da trohljivo krono prej¬
mejo, mi pa netroliljivo. Jaz torej tako tečem, ne kakor
nepremišljeno; tako se bojujem, ne kakor da bi po
vetru mahal; ampak tarem svoje telč, in v sužnost
devam, da, ko druge učim, sam ne bom zavržen. Nočem
namreč, bratje, da bi ne vedeli, da so naši očetje vsi
bili pod oblakom, in vsi šli skozi morje, in so bili vsi
v Mojzesu krščeni v oblaku in v morju, in so vsi eno
duhovno jed jedli, in vsi eno duhovno pijačo pili (pili
so pa iz duhovne skale, katera je hodila za njimi;
skala pa je bila Kristus); ali njih več ni bilo Bogu
prijetnih.

Evangelij svetega Matevža 20, 1—10.

Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to
priliko: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu

29

gospodarju, kateri je zjutraj zgodaj šel najemat
delavcev v svoj vinograd. Ko je pa delavcev najel
po denarju na dan, jih je poslal v svoj vinograd.
In ob tretji uri je šel vun, in videl druge na trgu
brez dela stoječe, ter jim je rekel: Pojdite tudi vi
v moj vinograd, in kar bo prav, vam bom dal.
In oni so šli. Spet je šel vun ob šesti in deveti
uri, in je storil ravno tako. Okoli enajstih pa je
vun šel, in našel druge postajati, in jim reče: Kaj
stojite tukaj brez dela ves dan ? Reko mu: Ker
nas ni nihče najel. Reče jim: Pojdite tudi vi v moj
vinograd. Ko se je pa zvečerilo, reče gospodar
vinograda svojemu hišniku: Pokliči delavce, in daj
jim plačilo, in začni od poslednjih do prvih. Prišli
so torej, kateri so bili okoli enajste ure najeti, in
so prejeli vsak po denarju. Ko so pa tudi prvi
prišli, menili so, da bodo več prejeli; pa tudi oni
so prejeli po denarju. In ko so ga prejeli, so
godrnjali nad hišnim gospodarjem, rekoč: Le-ti
poslednji so le eno uro delali, in si jih nam enake
storil, ki smo prenašali težo dneva in vročino. On
pa je odgovoril in rekel enemu izmed njih : Prijatelj!
ne delam ti krivice; ali se nisi za denar pogodil
z menoj! Vzemi, kar je tvojega, in pojdi; hočem
pa tudi temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali
mi ni pripuščeno storiti, kar hočem? Je-li tvoje
oko hudobno, ker sem jaz dober? Tako bodo
poslednji prvi, in prvi poslednji; zakaj veliko jih
je poklicanih, malo pa izvoljenih.

30

Drugo predpepelnieno nedeljo.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 11,
19—BB; in 12, 1-9.

Bratje! radi prenašate nespametne, ker ste sami
pametni. Pretrpite namreč, ako vas kdo stori sužnje,
ako vas kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako se kdo
povišuje, ako vas kdo bije v obraz. Po nečasti pravim,
kakor da bi bili mi slabi v tej reči. V čemur si kdo
kaj upa (po nespameti govorim), upam si tudi jaz.
Hebreji so, jaz tudi; Izraelci so, jaz tudi; zarod Abra¬
hamov so, jaz tudi; služabniki Kristusovi so (kakor
manj pameten pravim), jaz še več; bil sem v mnogih
nadlogah, večkrat v ječah, v ranah črez mero, veliko¬
krat v smrtnih navarnostih. Od Judov sem jih prejel
petkrat po štirideset, eno manj. Trikrat sem bil šiban,
enkrat kamenjan, trikrat se je z menoj barka razbila,
noč in dan sem bil v globočini morja; velikokrat na
potih, v nevarnostih na vodah, v nevarnostih med raz¬
bojniki, v nevarnostih med rojaki, v nevarnostih med
neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih na
samoti, v nevarnostili na morju, v nevarnostih med
lažnivimi brati; v trudu in trpežu, v mnogem čuvanju,
v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti.
Zraven tega, kar je zunanjega, imam svoje vsakdanje
opravke in skrb za vse cerkve. Kdo oslabi, in bi jaz
ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo?
Ako bi se hotel hvaliti, bom se hvalil svoje slabosti.
Bog in Oče Grospoda našega Jezusa Kristusa, kateri je
hvaljen vekomaj, vč, da ne lažem. Namestnik kralja
Areta v Damasku je Damaško mesto obdal s čuvaji,
da bi me ujel; ali skozi okno sem bil v košu po zidu
spuščen, in tako sem ubežal njegovim rokam. Ako bi

ai

se hotel hvaliti (lcar sicer nič ne pomaga), prišel bom
do prikazni in razodenj Gospodovih. Vem človeka v Kri¬
stusu, kateri je bil pred štirinajstimi leti (ali v telesu,
ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve) zamaknjen v tretje
nebo. In vem tacega človeka, da je bil (ali v telesu,
ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve) zamaknjen v raj, in
je slišal skrivne besede, katerih človeku ni pripušceno
govoriti. Tega se bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil,
razen svojih slabosti. Zakaj, ko bi se tudi hotel hvaliti,
bi ne bil nespameten, ker bi resnico govoril; zdržujem
se pa, da kdo več od mene ne misli, kar na meni vidi,
ali kar sliši iz mojih ust. In da se zavoljo velicega
razodenja ne prevzamem, dano mi je želo mojega mesa,
služabnik satanov, .da me bije. Za tega voljo sem tri¬
krat Gospoda prosil, da bi odstopil od mene; pa mi je
rekel: Dovolj ti je moja milost, ker moč se v slabosti
popolnoma izkaže. Rad se bom torej hvalil svojih sla¬
bosti, da prebiva v meni moč Kristusova.

Evangelij svetega Luka 8, 4—15.

Tisti čas, ko se je silno velika množica sešla
in so iz mest hiteli k Jezusu, rekel je v priliki:
Sej avec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal,
padlo ga je nekaj poleg pota, in je bilo pohojeno,
in ptice izpod neba so ga pozobale. In drugo je
padlo na skalo; in kadar je pognalo, je nsehnilo,
ker ni imelo vlage. In drugo je padlo med trnje,
in trnje, ki je ž njim vred i’astlo, ga je zadušilo.
In drugo je padlo v dobro zemljo; in je rastlo, in
storilo stoteren sad. Kadar je to rekel, je zavpil:
Kdor imd ušesa za poslušanje, naj posluša. Njegov i

ucenci pa ho ga vprašali, kaj je ta prilika. In on
jim je rekel: Vam je dano vedeti skrivnosti Bož¬
jega kraljestva, drugim pa v prilikah, da gledajoči
ne vidijo, in poslušajoči ne umejo. Prilika pa je
to: Seme je Božja beseda. Kateri so pa poleg
pota, so tisti, kateri poslušajo; potlej pride hudič,
in vzame besedo iz njih srca, da ne bodo verujoči
zveličani. Kateri so pa na skali, so tisti, kateri,
kadar slišijo, z veseljem sprejmejo besedo; in ti
nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo, in ob
času izkušnja ve odstopijo. Katero je pa padlo med
trnje, so tisti, kateri so slišali, in gredo, in so po
skrbi in bogastvu in sladnosti življenja zadušeni,
in ne obrodč sadu. Katero je pa v dobri zemlji,
so tisti, kateri besedo slišijo in jo v dobrem in
najboljšem srcu ohranijo, in sad obrodč v potrp¬
ljenju,

Tretjo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčauom 13,

1—13.

Bratje! ko bi govoril človeške in angelske jezike,
ljubezni pa bi ne imel, bil bi ko bučeč bron, ali zvoneč
zvonec. In ko bi znal prerokovati, in vedel vse skrivnosti,
in imel vso očenost, in ko bi imel vso vero, tako da bi
gorč prestavljal, ljubezni pa bi. ne imel, nič nisem. In ko bi
razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko bi svoje
telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne
pomaga. Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen
ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni časti
lakomna,, ne išče svojega, ne da, se razdražiti, ne misli

33

lmdega, ne veseli se krivice, veseli se pa resnice: vse
pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli
ne mine, ako bodo ravno prerokovanja minila, in jeziki
jenjali, in učenost prešla. Zakaj le nekoliko spoznamo,
in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo pa prišlo, kar je
popolno, bo jenjalo, kar je nekolikega. Ko sem bil otrok,
govoril sem po otročje, umel po otročje, mislil po otročje;
kar sem pa mož, sem opustil, kar je bilo otročjega.
Zdaj vidimo skozi zrcalo, kakor v megli: takrat pa
bomo videli z obličja v obličje. Zdaj spoznam le neko¬
liko; takrat pa bom spoznal, kakor sem bil sam spoznan.
Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; naj¬
večja pa med temi je ljubezen.

Evangelij svetega Luka 18, 31—43.

Tisti čas je vzel Jezus dvanajstere k sebi,
in jim je rekel: Glejte! gori gremo v Jeruzalem,
in vse se bo dopolnilo, kar je pisano o Sinu
človekovem po prerokih. Izdan bo namreč ne¬
vernikom, in bo zasramovan, in bičan in zaplju-
van; in potem, ko ga bodo bičali, bodo ga umo¬
rili ; in tretji dan bo (od mrtvih) vstal. In oni
tega niso razumeli, in ta beseda jim je bila skrita,
in niso razumeli, kar je bilo rečeno. Prigodilo se
je pa, ko se je približal Jerihu, sedel je neki
slepec poleg pota, in je vbogajme prosil. In ko
je slišal množico mimo iti, vprašal je, kaj bi to
bilo. Povedali so mu pa, da Jezus iz Nazareta
gre mimo. In vpil je rekoč: Jezus, sin Davidov!
usmili se me. In spredaj gredoči so ga svarili, da
uaj molči. On pa je še bolj vpil: Sin Davidov,

Slov. Evang. XI. 874. 3

34

usmili se me! Jezus pa je obstdl, in ga je rekel
k sebi pripeljati. In kadar se je približal, vprašal
ga je, rekoč: Kaj hočeš, da ti storim? On pa
je rekel: Gospod, da vidim. In Jezus mu je
rekel: Izpreglej, tvoja vera ti je pomagala. In
zdajci je izpregledal, ter je za njim šel in Boga
častil. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je Bogi!
dajalo hvalo.

Pepelnično sredo.

Berilo iz Joela preroka 2, 12—19.

To pravi G o sp 6 d: Izpreobrnite se k meni iz vsega
svojega srca, s postom, z jokom in žalovanjem. In pre¬
trgajte svoja srca, ne pa svojih oblačil, in izpreobrnite
se h Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostiv,
potrpežljiv in velikega usmiljenja, in zvišan nad hudobo.
Kdo vd, če se ne bo obrnil in prizanesel, in spet dal
blagoslov (da boste mogli prinesti) jddni in pitni dar
Gospddu svojemu Bogu? Trobite s trobento na Sijonu,
napovejte post, pokličite zbor, zberite ljudstvo, očiščujte
zbor, zberite stare, pripeljite otroke in sesajoče; naj gre
ženin iz svojega hrama, in nevesta iz svoje postelje.
Med vrati in oltarjem naj plakajo duhovni, služabniki
Gospodovi, in rečejo: Zanesi, Gospdd, zanesi svojemu
ljudstvu, in ne daj svojega dela v zasmehovanje, da hi
njim gospodovali neverniki. Zakaj bi se med narodi
reklo: Kje je njih Bog? Tedaj se ho Gospod vnel za svojo
deželo in ho prizanesel svojemu ljudstvu. In Gospod je
odgovoril, ter rekel svojemu ljudstva: Glejte, jaz vam
bom poslal žita, vina in olja, in boste nasiteni ž njim;
in vas ne bom več dajal nevdrnikom v sramoto, govori
Gospod vsemogočni.

35

Evangelij svetega Matevža 6, 16—21.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Kadar se postite, ne delajte se žalostnih, kakor
hinavci; grdijo namreč svoje obraze, da bi ljudje
videli, da se postijo. Resnično vam pravim, prejeli
so svoje plačilo. Ti pa, kadar se postiš, pomaži
svojo glavo, in umij svoj obraz, da ne bodo ljudje
videli, da se postiš, ampak tvoj Oče, kateri je na
skrivnem; in tvoj Oče, kateri na skrivnem vidi,
ho ti povrnil. Ne spravljajte si zakladov na
zemlji, kjer jih rjk in molj končk, in kjer jih tatje
izkopljejo in ukradejo. Temuc zbirajte si zaklade
v nebesih, kjer jih ne končk ne rja ne molj, in
kjer jih ne izkopljejo in ne ukradejo tatje. Kjer je
namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce.

V četrtek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 38, 1—6.

Tisti čas je Ezekija za smrt zbolel, in pride k njemu
prerok Izaija, Amozov sin, ter mu reče: To govori Go-
sp6d: Oskrbi svojo hišo, zakaj umrl boš, in ne več živel!
— In Ezekija obrne svoj obraz v steno, in moli h Go-
spbdu, ter reče: Prosim, Gospod! spomni se vsaj, kako
sem hodil pred tebčj, v resnici in s prav dobrim srcem,
in sem delal, kar je dobro v tvojih očeh. In Ezekija
bridko joka. Tedaj je Gospod govoril. Izaiju rekoč: Pojdi,
in reci Ezekiju: To govori Gospod, Bog tvojega očeta
Davida: Slišal sem tvojo molitev, in videl tvoje solze;

3 *

36

glej, pridal bom tvojemu življenju petnajst let, in otel
iz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in ga bom
varoval, govori Gospod vsemogočni.

Evangelij svetega Matevža 8, 5—18.

Tisti čas, ko je šel Jezus v Kafarnavm, sto¬
pil je k njemu stotnik, kateri ga je prosil, in je
rekel: Gospod! moj hlapec leži doma mrtvouden,
in hudo g a vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom
prišel in ga ozdravil. In stotnik odgovori in reče :
Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho;
temuc reci le besedo in moj hlapec bo ozdravljen.
Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo,
in imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi,
in gre, in onemu: Pridi, in pride; in svojemu
služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to
slišal se je začudil, in jim je rekel, kateri so šli za
njim: Resnično vam pravim, toliko vere nisem našel
v Izraelu! Pravim vam pa, da jih bo veliko prišlo od
vzhoda in zahoda, in bodo sedeli pri mizi z Abra¬
hamom in Izakom in Jakopom v nebeškem kra¬
ljestvu. Otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v skrajno
temo: ondi bo jok in škripanje z zobmi. In Jezus
je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako
se ti zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro.

V petek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 1—1).

To govori Gospod Bog: Vpij, ne jenjaj: kakor tro¬
benta povzdiguj svoj glas, in oznanjuj mojemu ljudstvu

37

njegove hudobije, in hiši Jakopovi njene grebe. Od dne
do dne me iščejo, in bočejo znati moja pota; kakor
ljudstvo, katero dela pravico, in zapovedi svojega Boga
ni zapustilo, iščejo pri meni pravičnih postav, in se bo¬
čejo približati Bogu. Zakaj smo se postili, in nisi pogle¬
dal; ponižali svoje duše, in ti ni bilo mari? Glejte! v dan
svojega posta delate po svoji glavi, in stiskate vse svoje
dolžnike. Glejte! v pravdali, in prepirih se postite, in
bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se kakor do zdaj,
da bi se slišalo na visokem vaše vpitje. Je mari to post,
katerega sem si izvolil, da človek črez dan svoj život
tare, da svojo glavo obeša, na ostrem leži in v pepelu?
Boš-li to imenoval post, in Gospodu prijeten dar ? Ali m
bolj to post, katerega sem si izvolil : Reši krivično zve¬
zane ; razveži bremena, katera teže; izpusti potrte, in
raztri vsako butaro. Lomi lačnemu svoj kruh, in vodi
uboge in ubežne v svojo hišo; kadar vidiš nagega, po-
krij ga, in ne zaničuj svojega mesa. Tedaj bo, kakor
zarja, tvoja luč zasvetila, in kmalu bo prišlo tvoje
zdravje; tvoja pravica pojde pred teboj in Gospodova
čast te bo obdala. Takrat boš klical, in Gospčd bo
uslišal; vpil boš, in poreče: Vidiš, tukaj sem; ker sem
usmiljen, Gospčd tvoj Bog.

Evangelij svetega Matevža 5, 43—48, in 6, 1~6.

Tisti eas je rekel Jezus svojim učencem: Sli¬
šali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bližnjega, in
sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim:
Ljubite svoje sovražnike; dobro jim storite, kateri
vas sovražijo, in molite zanje, kateri vas pre¬
ganjajo in obrekujejo; da boste otroci svojega

38

Očeta, ki je v nebesih, kateri daje svojemu solncu
sijati na dobre in hudobne, in daje deževati na
pravične in krivične. Zakkj, ako tiste ljubite, ka¬
teri vas ljubijo, kakšno plačilo boste imeli? Ali
ne delajo tega tudi cestninarji? In ako pozdrav¬
ljate le svoje brate, kaj storite več? Ali ne delajo
tega tudi. malikovavci? Bodite torej popolni,
kakor je vaš Oče nebeški popoln. Glejte, da svo¬
jih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas
videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem
Očetu, kateri je v nebesih. Kadar torej daješ
vbogajme, ne trobi pred seboj, kakor hinavci
delajo po shodnicah in po trgih, da bi jih ljudje
hvalili. Resnično vam pravim, prejeli so svoje
plačilo. Kadar pa vbogajme daješ, naj ne vč
tvoja levica, kaj dela tvoja desnica; da bo tvoja
miloščina na skrivnem, in tvoj Oce, kateri vidi
na skrivnem, bo ti povrnil. In kadar molite, ne
bodite, kakor hinavci, kateri radi v shodnicah in
na voglih potov stoj6 in molijo, da bi jih ljudje
videli. Resnično, pravim vam, prejeli so svoje
plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram,
zapri duri, in moli svojega Očeta na skrivnem; in
tvoj Oče, kateri vidi na skrivnem, bo ti povrnil.

V soboto po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 9—14.

To govori Gospod Bog: Ako vržeš železje od sebe,
in jenjaš iztezati svoj prst, in govoriti, kar je krivično;
ako izliješ pred lačnim svoje srce, in stiskanega nasitiš,

39

bo ti v temi zasvetila luč, in tvoja tema bo kakor poldan.
In. Gospod ti bo dal pokoj vselej, in bo tvojo dušo na¬
polnil s svetlobo; tvoje kosti bo okrepčal, ter boš kakor
namočen vrt, in kakor tekoč studenec, kateremu ne
zmanjka vode. In po tebi bo sezidano, kar je veliko let
pusto ležalo; podloge boš utrdil rodovini in rodovini in boš
imenovan zagrajavec vrzel in premenjavec steza v pre¬
bivališča. Ako odvrneš od sobote svojo nogo, da ne izpol¬
niš svoje volje moj sveti dan, imenuješ soboto zaželen in
Gospodu posvečen častitljiv dan; ako jo posvečuješ, dane
bodiš po svojih željah, in ne izpolniš svoje volje, da bi
(hudo) govoril; potlej se boš v Gospodu veselil, bom te
povišal črez vse visokosti na zemlji, in ti dal uživati del
Jakopa, očeta tvojega; zakaj Gospodova usta so govorila.

Evangelij svetega Marka 6, 47—56.

Tisti čas, ko se je bilo zvečerilo, je bil čoln
na sredi morja, in Jezus sam na suhem. In je
videl svoje učence truditi se z veslanjem (bil je
namreč veter nasproti). In okoli četrte straže
noči je prišel k njim gredoč po morju, in je hotel
iti mimo njih. Oni pa, ko so ga videli hoditi po
morju, menili so, da je prikazen, in so zavpili.
Zakaj vsi so ga videli, in so se prestrašili. In brž
jih je ogovoril in jim je rekel: Zaupajte! jaz
sem; nikdr se ne bojte. In stopil je v čoln k njim,
in veter je jenjal. In še bolj so strmeli. Niso
namreč umeli o kruhih; zakaj njih srce je bilo
oslepljeno. In prepeljali so se, in so prišli na
Oenezareško, in so v kraj ustavili. In, ko so
stopili iz čolna, so ga precej spoznali. In so obte-

40

kali vso tisto stran, in so začeli bolne na po¬
steljah donašati, kjer so slišali, daje  on. In kamor
koli je šel, v vasi v in trge ali v mesta, pokladali
so bolnike na ulice, in so ga prosili, da naj se vsaj
roba njegovega oblačila dotaknejo; in kolikor se
jih ga je doteknilo, bili so ozdravljeni.

Pepelnično ali prvo nedeljo v postu.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 6,1—10.

Bratje! opominjamo vas, da milosti od Boga nepri-
doma ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnem času
sem te uslišal, in v dan zveličanja sem ti pomagal. Glejte,
zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj je dan zveličanja! Niko¬
mur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba ne zani¬
čuje; ampak v vseh rečeh se izkažimo Božje služabnike
v velikem potrpljenju, v nadlogah, v potrebah, v stiskah,
vranah, v ječah, v uporih, v trudih, v čuvanju, v postih,
v čistoti, v znanju, v prizanašanju, v prijaznosti, v sve¬
tem Duhu, v ljubezni brez hinavščine, v besedi resnice,
v moči Božji, z orožjem pravice na desni in na levi, pri
časti in nečasti, pri nepoštenju in dobrem imenu, kakor
zapeljivci, pa vendar resnični, kakor neznani, pa vendar
znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor stepeni,
pa vendar ne umorjeni, kakor žalostni, vendar pa vselej
veseli, kakor ubogi, pa vendar jih veliko obogatimo,
kakor da bi nič ne imeli, in vendar vse posedamo.

Evangelij svetega Matevža 4 , 1 —11.

Tisti čas je bil Jezus od Duha peljan v pu¬
ščavo, da bi bil od hudiča izkušan. In ko se je
postil štirideset dni in štirideset noči, je bil po

41

tem lačen. In izkuŠnjavec je k njemu stopil in
rekel: Ako si Bin Božji, reci, da naj bodo ti
kameni kruh. On je pa odgovoril in rekel: Pisano
je: Človek ne živi le ob kruhu, ampak ob vsaki
besedi, katera prihaja iz ust Božjih. Tedaj ga
vzame hudič seboj v sveto mesto in ga postavi na
vrh templja, in mu reče: Ako si Sin Božji, spiisti
se doli; zakaj pisano je: Svojim angelom je za¬
voljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili,
da kje s svojo nogo ne zadeneš ob kamen. Jezus
mu je rekel: Spet je pisano: Ne izkušaj Gospoda
svojega Boga. Spet ga hudič vzame seboj na silno
visoko goro, in mu pokaže vsa kraljestva svet4 in
njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom tebi dal,
ako (pred-me) padeš in me moliš. Tedaj mu reče
Jezus: Poberi se, satan! zakaj pisano je: Gospoda
svojega Bog4 moli, in njemu samemu služi. Tedaj
ga je hudič popustil; in glej! angeli so pristopili
in mu stregli.

V ponedeljek po 1. nedelji v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 34, 11—16.

To govori Gospčd Bog: Glejte, jaz sam bom

poiskal svoje ovce, in jih obiskal. Kakor obišče pastir
svojo čredo, kadar je v sredi svojih razkropljenih ovac,
tako bom obiskal svoje ovce, in jih rešil od vseh strani,
kamor so se razgubile oblačni in temni dan. Izpeljal
jih bom izmed ljudstev, in iz dežel jih zbral in jih pri¬
peljal v njih deželo, in jih pasel na izraelskih gorah
pri potokih in v vseh selih dežele. Po najboljših

— 42

pašah jih bom pasel, na visocih gorah izraelskih bodo
njih pašniki. Tam bodo počivale po zelenih tratah, in
po tolstih pašah se bodo pasle v gorah izraelskih. Jaz
bom pasel svoje ovce, in jaz jih bom vodil počivat, go¬
vori Gospčd Bog. Izgubljeno bom poiskal, izbegano
zavrnil, ranjeno obvezal, slabo pokrepčal, debelo in
močno varoval, in jih pasel po pravici, govori Gospod
vsemogočni.

Evangelij svetega Matevža 25, 31—46.

Tisti čas je Jezus rekel svojim ucencem:
Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu, in
vsi angeli ž njim, thkrat bo sedel na sedežu svo¬
jega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi
narodi, in ločil jih bo, kakor pastir loči ovce od
kozlov. In ovce bo postavil na svojo desnico,
kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim,
kateri bodo na njegovi desnici: Pridite, blago-
darjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, katero
vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj la¬
čen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil,
in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me
pod streho; nag sem bil, in oblekli ste me; bolan
sem bil, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in
prišli ste k meni. Tedaj mu bodo pravični odgo¬
vorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te videli lačnega,
in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?
Kdaj smo te pa videli tujega, in smo te vzeli
pod streho, ali nagega, in smo te oblekli? Ali
kdaj smo te videli bolnega, ali v ječi, in smo
prišli k tebi? In kralj bo odgovoril in jim rekel:

43

Resnico vam pravim, kar ste storili kateremu
teh mojih najmanjših bratov, storili ste meni!
Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na levici:
Poberite se izpred mene, prekleti! v večni ogenj,
kateri je pripravljen hudiču in njegovim angelom!
Zakaj lačen sem bil, pa mi niste dali jesti; žejen
sem bil, pa mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me
niste vzeli pod streho; nag sem bil, pa me niste
oblekli; bol&n in v ječi, pa me niste obiskali.
Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč:
Gospod! kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega,
ali tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, pa
ti nismo postregli? Takrat jim bo odgovoril,
rekoč: Resnično vam pravim, česar niste storili
kateremu teh najmanjših, tudi meni niste storili.
In ti pojdejo v večno trpljenje; pravični pa
v večno življenje.

V vtorek po 1. nedelji v postu.

Herilo iz Izaija preroka 55, 1—6.

Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Iščite
Gospoda, dokler se more najti; kličite k njemu, dokler
je blizu. Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje
naklepe, in naj se vrne h Gospodu, in usmilil se ga bo,
in k našemil Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj
moje misli niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja
pota, pravi Gospčd; ampak kolikor je nebč višje od
zemlje, toliko višja so moja pota od vaših potov, in
moje misli od vaših misli. In kakor pada dež in sneg
z neba, in se več ne vrne gori, ampak napoji zemljo, in

44

jo namoči, in stori, da rodi, in da seme sejavcn, in kruli,
jedcu: tako bo moja beseda, katera prihaja iz mojih
ust, ne bo se vrnila prazna k meni, ampak bo storila,
kar koli hočem, in bo teknila v to, za kar jo pošiljam;
govori Gospčd vsemogočni.

Evangelij svetega Matevža 21, 10—17.

Tisti čas, ko je Jezus šel v Jeruzalem, bilo
je vse mesto pokonci, rekoč: Kdo je ta? Množice
pa so rekle: Ta je Jezus, prerok iz Nazareta
na Galilejskem. In Jezus je šel v tempelj Božji,
in je izgnal vse, kateri so v templju prodajali in
kupovali, in je zvrnil mize menjavcem, in stole
tistim, kateri so prodajali golobe. In rekel jim
je: Pisano je: Moja hiša se imenuje hiša molitve,
vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. In pristo¬
pili so k njemu v templju slepi in kraljevi, in
jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in
pismarji videli čudeže, katere je delal, in otroke,
kateri so v templju vpili, rekčč: Hozana sinu
Davidovemu! razjezili so se, in so mu rekli: Ali
slišiš, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Kaj pa
dk; ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajočih
si napravil si hvalo? In jih je popustil, in je šel
iz mesta v Betanijo, in je tam ostal.

V sredo po 1. nedelji ali kvatrno sredo v postu.

Berilo iz 3. knjige kraljev 1!), 3—8.

Tiste dni pride Elija v Berzabejo Judovo, in pusti
tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In

45

kadar tja pride in sede pod brin, želi si umreti, in reče :
Dosti mi je, Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisem boljši,
kakor moji očetje. In leže in zaspi v senci brinovi. In
glej! angel Gospčdov se ga dotakne, in mu reče: Vstani
in jej! In se je ozrl, in glej pri njegovi glavi je pod
pepelom pečen kruli in posoda vode. Tedaj jč in pije,
in spet zaspi. In angel Gospčdov se spet vrne, in se ga
dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot
imaš pred seboj. Ko je vstal, jč in pije, in v moči te
jedi Kodi štirideset dni in štirideset noči do Horeba,
Božje gore.

Evangelij svetega Matevža 12, 38—50.

Tisti čas so eni izmed pismoukov in farizejev
odgovorili Jezusu, rekoč: Učenik! znamenje bi
radi videli od tebe. On je odgovoril in jim rekel:
Hudoben in prešušten rod išče znamenja! Pa zna¬
menje se mu ne bo dalo, razen znamenja Jona
preroka. Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu mor¬
skega soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin
človekov v srcu zemlje tri dni in tri noči. Možje
Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom, in
ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na ozna¬
njevanje Jonovo; in glej! več kakor Jona je
tukaj. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s tem
rodom, in ga bo obsodila, ker je prišla od po¬
krajin zemlje poslušat Salomonove modrosti; in
glej! več kakor Salomon je tukaj. Kadar je pa
nečisti duh izšel iz človeka, hodi po suhih krajih,
in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: Vrnil
se bom v svojo hišo, iz katere sem šel. In kadar

46

pride, najde jo prazno, pometeno in osnaženo.
Tedaj gre, in si privzame sedem drugih duhov,
hujših, kakor on, in gredo vanjo in ondi prebivajo,
in poslednja tega človeka je hujša, kakor prva.
Tako bo tudi s tem hudobnim rodom. Dokler je
pa še množicam govoril, glej! so njegova mati in
njegovi bratje zunaj stali, in so želeli ž njim go¬
voriti. Rekel mu je pa nekdo: Glej! tvoja mati
in tvoji bratje stojč zunaj, in te iščejo. On pa je
tistemu, kateri mu je bil to povedal, odgovoril in
rekel: Kdo je moja mati, in kdo so moji bratje?
In je svojo roko iztegnil nad svoje učence, rekoč:
Glejte — moja mati in moji bratje. Zakaj kdor¬
koli dela voljo mojega Očeta, kateri je v nebesih,
tisti je moj brat, in sestra, in mati.

V četrtek po 1. nedelji v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 1—9.

Tiste dni mi je govoril Gospčd, rekdč: Zakaj imate
med sebčj v deželi izraelski to priliko za pregovor,
rekčč: Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo skomino
y zobeh? Kakor resnično jaz živim, govori Gospod Bog,
več ne bo ta prilika pregovor na Izraelskem. Glej, vse
duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi sinova
duša moja; duša, katera greši, tista bo umrla. Kdor je
pravičen, in prav dela in po pravici, in ne jč na gorah,
in svojih oči ne vzdiguje v malike hiše Izraelove; ne
skruni žene svojega bližnjega, in ne hodi k ženi o me¬
sečnem času; in nikogar ne žali, zastavo nazaj da
dolžniku, ničesar po sili ne vzame; svojega kruha
lačnemu podeljuje in nagega oblači; ne posojuje na

47

obrest, in več ne jemlje; svojo roko odvrača od krivice,
m pravično sodbo dela med človekom in človekom; po
mo jib zapovedih hodi, in hrani moja povelja, da dela
po resnici: on je pravičen, in bo gotovo živel, govori
Gospčd vsemogočni.

Evangelij svetega Matevža 15, 21—28.

Tisti čas je Jezus šel, in je krenil v kraje
Tira in Sidona. In glej! Kananejska žena je prišla
iz tistih krajev, in je vpila za njim, rekoč: Usmili
se me, Gospod, sin Davidov! moja liči veliko trpi
od hudiča, On pa ji ni odgovoril besede. In
njegovi učenci so pristopili, in ga prosili, rekoč:
Odpravi jo, ker vpije za nami. On pa je odgovoril
in rekel: Nisem poslan, kakor le k izgubljenim
ovcam Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga je
molila, rekoč: Gospod! pomagaj mi! On pa je od¬
govoril in rekel: Ni prav jemati kruha otrokom,
in ga metati psom. Ona pa je rekla: Kaj pa da,
Gospod! saj psički jedo tudi drobtine, katere
padajo z mize njih pospodov. Tedaj je Jezus od¬
govoril, in je rekel: O žena! velika je tvoja vera.
Zgodi se ti, kakor hočeš, in njena hči je bila
ozdravljena od tiste ure.

V petek po 1. nedelji ali kvatrni petek v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 20—28.

To govori Gospod Bog: Duša, katera je grešila, tista
bo umrla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne bo
nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad njim, in

- 48

krivica krivičnega bo nad njim. Ako pa pravični stori
pokoro za vse grehe, katere je storil, in dopolni vse moje
zapovedi, in dela prav in po pravici, bo gotovo živel, in
ne bo umrl. Nobene njegovih hudobij, katere je storil,
ne bom pomnel; zavoljo svoje pravice, katero je delal,
bo živel. Hočem-li smrt hudobnega, pravi Gospod Bog,
in ne veliko bolj, da se izpreobrne od svojih hudih del
in živi! Ce pa pravični odstopi od svoje pravice in dela
hudobijo po vseh gnusobah, katere je hudobni vajen delati,
bo mari živel? Nobeno njegovih pravičnih del, katera je
bil storil, se ne bo pomnelo, zavoljo nezvestobe, katere
je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, katero je storil,
zavoljo te bo umrl. Pa pravite: Ni pravična Gospodova pot!
Poslušajte torej, hiša Izraelova: Ali moja pot ni pravična,
in niso-li vaša pota hudobna? Zakaj, kadar se vrne pravični
od svoje pravice, in stori hudobijo, bo umrl v tem; v kri¬
vici, katero je dedal, bo umrl. In kadar se vrne hudobni
od svoje hudobije, katero je delal, ter dela prav in pra¬
vično, ohranil bo svojo dušo pri življenju. Ker je namreč
premislil, in zapustil vsa svoja huda dela, katera je dedal,
bo gotovo živel, in ne bo umrl, govori Gospod vsemogočni.

Evangelij svetega Janeza 5, 1—15.

Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus je
šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu ovčja
kopel, katera se po hebrejsko imenuje Betzajda, in
je imela pet lop. V teb je ležala velika množica
bolnih, slepih, kruljevih, suhoudnih, kateri so čakali
pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih
prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po
pljivkanju vode prvi stopil v kopel, je ozdravel,

49

katero bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek
tam, kateri je bil osem in trideset let bolan. Ko
je Jezus tega videl ležati, in je vedel, da je že
veliko časa tak, reče mu: Hočeš li ozdravljen biti?
Bolnik mu je odgovoril: Gospod! nimam človeka,
da bi me, kadar sq voda skali, dejal v kopel;
zakaj preden jaz pridem, drug pred menoj vanjo
stopi. Jezus mu reče: Vstani, zadeni svojo posteljo,
in hodi! In tisti človek, je zdajci ozdravel, ter je
vzel svojo posteljo, in je hodil. Tisti dan pa je
bila sobota. Judje so torej ozdravljenemu rekli:
Sobota je, ne smeš svoje postelje nositi. Jim je
odgovoril: Kateri me je ozdravil, rekel mi je:
Zadeni svojo posteljo, in hodi? Tedaj so ga vprašali;
Kdo je tisti človek, kateri je rekel: Zadeni svojo
posteljo, in h6di? On pa, kateri je bil ozdravljen,
ni vedel, kdo je. Zakaj Jezus se je bil umeknil
množici, ki je tam bila. Potlej ga je Jezus našel
v templju, in mu je rekel: Glej, ozdravljen si;
nikar več ne grčši, da se ti kaj hujšega ne zgodi!
Tisti človek je šel, in je povedal Judom, da je
Jezus, kateri ga je ozdravil.

V soboto po 1. nedelji ali kvatrno soboto v postu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Tesalonicanom

5 , 14 — 23 .

Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveseljujte
malosrčne, pomagajte slabim, bodite potrpežljivi z vsemi.
Grlejte, da ne bo kdo konm vraoeval hudega za hudo;
ampak vselej se držite tega, kar je dobro, eden do dru-

Slov Bvangel. XI. 874. 4

50

gega in do vseh. Vselej bodite veseli; neprenehoma molite.
V vseh rečeh se zahvaljujte; zakaj to je volja Božja
v Kristusu Jezusu do vas vseh. Duha neugasujte; pre¬
rokovanja ne zaničujte. Vse pa izkusite; kar je dobro,
držite. Vse sence hudega se zdržujte. Sam Bog miru pa
naj vas posveti v vseh rečeh, da se ves vaš duh in duša
in telo brez graje ohrani v prihod* Grospčda našega Jezusa
Kristusa.

Evangelij svetega Matevža 17, 1—9.

Tisti čas vzame Jezus seboj Petra in Jakopa
in Janeza, njegovega brata, in jih pelje same na
visoko goro. In izpremenil se je pred njimi; in
njegov obraz se je svetil, kakor solnce, njegova
oblačila pa so bila bela, ko sneg. In glej, pri¬
kazala sta se jim Mojzes in Elija, in sta ž njim
govorila. Peter pa je izpregovoril in je rekel
Jezusu: Gospod! dobro nam je tukaj biti; ako
hočeš, naredimo tukaj tri šatore, tebi enega, Moj¬
zesu enega, in Eliju enega. Ko je še govoril, glej!
obsenčil jih je svetel obl&k; in glej! glas iz oblaka,
rekoč: „Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam
dopadanje; njega poslušajte!'’ In ko so učenci slišali,
padli so na svoj obraz, in so se silno bali. In
Jezus je pristopil, in se jih je doteknil, in jim je
rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Ko so pa
vzdignili svoje oči, niso nikogar videli, kakor
Jezusa samega. In ko so šli z gore, zapovedal
jim je Jezus, rekoč: Nikomur ne pravite te pri¬
kazni, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.

51

Drugo ali kvatrno nediljo v postu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Tesaloničanom

4, 1-7.

Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Jezusu,
da, kakor ste prejeli od nas, kako vam gre živeti, in
Rogli dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje bogateji.
Saj veste, kakšne zapovedi sem vam dal v Gospčdu Jezusu.
To namreč je volja Božja, vaše posvečenje, da se zdržujete
kurbanja, da izmed vas vsak vč svoje tel6 ohraniti v sve¬
tosti in časti, ne po gnanju poželenja, kakor nevčrnilii,
kateri ne poznajo Boga, in da kdo predaleč ne stopa, in
svojega brata v nobeni reči ne goljufa; ker Gospod je
maščevavec vsega tega, kakor smo vam pred povedali in
pričali. Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak
svetosti, v Kristusu Jezusu Gospčdu našem.

Evangelij svetega Matevža 17, 1—9.

Tisti čas vzame Jezus sebčj itd. (kakor
včeraj str. 50.).

V ponedeljek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz Danijela preroka 9, 17—19.

Tiste dni je molil Danijel h Gospčdu, rekoč: Gospčd,
naš Bog, kateri si izpeljal svoje ljudstvo z mogočno roko
iz Egiptovske dežele, in si ime si storil do današnjega
dne, grešili smo, krivico smo storili, Gospčd, zoper vso
tvojo pravico! Odvrne naj se, prosim, tvoja jeza in tvoj
srd od Jeruzalema, tvojega mesta, in od tvoje svete gore.
Zakaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov je
Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmehovanje pri vseh,

4  *

52

kateri so okoli nas. Usliši torej, naš Bog! zdaj molitev
svojega hlapca in njegove prošnje, in poglej milostivo na
svoje svetišče, katero je zapuščeno. Zavoljo samega sebe,
moj Bog! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči,
in poglej na naše razdejanje, in mesto, nad katerim se
kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak
zavoljo tvojega velikega usmiljenja darujemo svoje prošnje
pred tvojim obličjem. Usliši, Gospčd! bodi milostiv, Gospčd!
poglej in stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj, moj Bog!
saj se tvoje in kliče nad mestom in ljudstvom tvojim,
Gospod naš Bog.

Evangelij svetega Janeza 8, 21—21).

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jaz grem, in me boste iskali, in v svojem grehu
boste umrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.
Judje so torej i-ekli: Ali bo morda sam sebe
umoril, ker pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete
priti? In rekel jim je: Vi ste od zdolaj, jaz sem
od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega
sveta. Torej sem vam rekel, da boste umrli v svojih
grehih; zakaj, ako ne verujete, da sem jaz, boste
umrli v svojem grehu. Tedaj so mu rekli: Kdo
si ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kateri tudi
z vami govorim. Veliko imam o vas govoriti in
soditi; ali kateri me je poslal, je resničen; in kar
sem jaz slišal od njega, to govorim na svetu. In
oni niso umeli, da je rekel, da je Bog njegov
Oče. Jezus jim je torej rekel: Kadar boste Simi
človekovega povišali, takrat boste spoznali, da sem
jaz, in da sam od sebe nič ne delam, ampak kakor

53

me je učil Oče, to govorim. In kateri me je poslal,
je z menoj, in me ni pustil samega; zakaj jaz
vselej delam to, kar je njemu dopadljivo.

V vtorek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 3. knjige kraljev 17, 8—16.

Tiste dni je govoril Gospod Eliju Tezbičanu, rekoč:
Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tara; zakaj
tam sem ženi vdovi zapovedal, da naj te redi. Vstane,
in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim vratom, za¬
gleda vdovo, katera drva pobira; in poklice jo, in ji reče:
Daj mi malo vode v posodi, da pijem. In ko gre, da bi
prinesla, vpije za njo, rekčč: Prinesi mi tudi grižljaj kruha
v svoji roki! Ona odgovori: Kakor resnično živi Gospod
tvoj Bog, nimam kruha, ampak le toliko moke v posodi,
kar se je zagrabi s pestjo, in malo olja v vrču. Glej,
ravno pobiram dvoje polen, da grem, in kaj naredim sebi
in svojemu sinu, da jeva, preden umrjeva. In Elija ji
reče: Nikar se ne boj, ampak idi, in narčdi, kakor si
rekla; vendar najpoprej speci meni iz te močice hlebček
pod pepelom, in prinesi mi ga, sebi pa in svojemu simi
boš potlej naredila. To pa govori Gospod, Bog Izraelov:
„Moka v posodi ne bo pošla, in olja v vrču ne bo zmanj¬
kalo do dne, ko bo Gospčd dež poslal na zemljo/' Ona
gre, in stori po besedi Elijevi; in jedel je on in ona in
njena družina. In od tistega dneva moka v posodi ni pošla,
in v vrču ni zmanjkalo olja, po besedi, katero je bil
Gospčd rekel po Eliji.

Evangelij svetega Matevža 23, 1—12.

Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu in svojim
učencem, rekoč: Na stolu Mojzesovem sedč pismarji

54

in farizeji. Vse torej, kar koli vam reko, izpolnjujte
in stožite; po njih delih pa nik&r ne delajte, ker
pravijo, pa ne delajo. Navezujejo namreč težka
bremena, ki jih ni moči nositi, in nakladajo ljudem
na rame, pa jih sami s prstom nočejo geniti. Vsa
svoja dela pa delajo, da jih ljudje vidijo; delajo
si namreč širje listke, in veče robove v krilu. In
imajo radi piva mesta pri veče'rjah, in prve sedeže
v shodnicah, in pozdravljanja na trgih, in da jim
ljudje pravijo: učenik! Vi pa se ne pustite imeno¬
vati učenikov; zakaj eden je vaš učenik, vi vsi
pa ste bratje. In nikogar ne imenujte na zemlji
svojega očeta; zakaj eden je vaš Oče, ki je v ne¬
besih. Ne imenujte se učenikov, zakaj eden je vaš
učenik Kristus. Kateri je največi med vami, bodi
vaš služabnik. Kdor se pa povišuje, bo ponižan;
in kdor se ponižuje, bo povišan.

V sredo po 2. nedelji v postu.

Berilo iz knjige Esteiine 13, 8—11, in 15—17.

Tiste dni je Mardohej molil k Gospodu rekbč:
Gospdd Bog, vsemogočni kralj! pod tvojo oblastjo je vse,
in ni ga, kateri bi se mogel ustaviti tvoji volji, če si
sklenil Izraelce rešiti. Ti si ustvaril nebo in zemljo, in
kar koli se najde pod nebom. Vseh Gospdd si, in ni ga,
kateri bi se ustavil tvojemu veličastvu. In zdaj, Gospod,
kralj kraljev, Bog Abrahamov! usmili se svojega ljudstva,
ker nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del po¬
končati. Nikar ne zaničuj svojega dela, katerega si si
rešil iz Egipta; temuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv

55

svojemu ljudstvu, katero je tvoj del in tvoj odlocek; in
preobrni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili,
Gospbd, tvoje ime, in ne zapri jim ust, kateri ti hvalo
pojo, Gospod naš Bog.

Evangelij svetega Matevža 20, 17—28.

Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem, in je
vzel dvanajstere učence posebe k sebi in jim je
rekel: Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in Sin
človekov bo izdan velikim duhovnom in pismarjem,
in obsodili ga bodo na smrt; in izdali ga bodo
nevernikom zaničevati, bičati in križati, in tretji
dan bo (od smrti) vstal. Takrat je pristopila
k njemu mati Cebedejevih sinov s svojima sinoma,
ter ga je molila in nekaj prosila. On pa ji je
rekel: Kaj hočeš? Pravi mu: Reci, naj sedita ta
moja sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji
levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril
in rekel: Ne vesta, kaj prosita! Ali moreta piti
kelih, ki ga bom jaz pil! Mu rečeta: Moreva.
Reče jima: Moj kelih bosta sicer pila; sedeti pa na
moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak
katerim je pripravljeno po mojem Očetu. In oni
deseteri, ko so to slišali, so bili nevoljni nad bra¬
toma. Jezus jih je pa poklical k sebi, in je rekel:
Veste, da poglavarji narodov gospodujejo njim,
in kateri so veči, imajo jih v oblasti. Med vami
pa ne bodi tako, teniuč, kateri hoče med vami
veČi biti, naj bo vaš služabnik. In kateri hoče
med vami biti prvi, naj bo vaš hlapec. Ravno

56

kakor Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo,
temuč da bi stregel, in dal svoje življenje v od¬
rešenje za mnoge.

V četrtek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka 17, 5—10.

To govori Gospčd Bog: Preklet človek, ki zaupa
v človeka, in stavi v meso svojo moč, in od Gospoda od¬
stopi njegovo srce. Zakaj kakor resje v puščavi bo, in ne
bo videl, kakar pride dobro; ampak prebival bo na sulioti
v puščavi., v slani deželi, v kateri ne more nihče prebivati.
Blagor pa možu, ki zaupa v Gospčda, in je Gospod njegovo
upanje! On bo kakor drevo, zasajeno ob vodi, katero
v mokroti poganja svoje korenine, in se ne ustraši, kadar
pride vročina; in njegov list bo zelen, in ob suši ne bo
v skrbi, tudi nikoli ne bo prejenjalo roditi sadu. Hudobno
je človekovo srce in neizsledno; kdo ga bo spoznal? Jaz,
Gospčd, preiskujem srce in izkušam obisti; jaz delam
slednjemu po njegovem dejanju, in po sadu njegovih del,
govori Gospčd vsemogočni.

Evangelij svetega Luka 10, 19—BI.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Bil je neki bogat mož, kateri se je oblačil v škrlat
in tančico, in se je vsak dan imenitno gostil. In
bil je neki ubožec, po imenu Lazar, ki je ležal
pred njegovimi vrati poln ran, in se je želel
nasititi z drobtinami, katere so padale z mize boga¬
tina, in nihče mu jih ni dal; ampak tudi psi so
hodili, in so lizali njegove rane. Prigodilo se je
pa, da je umrl ubogi, in nesli so ga angeli v na-

B7

rocje Abrahamovo. Umrl je pa bogati, in je bil
pokopan v peklu. Povzdignil je pa svoje oči, ko
je bil v trpljenju, in je videl od daleč Abrahama,
m Lazarja v njegovem naročju. In on je vpil in
rekel: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji

Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo,
in ohladi moj jezik, ker grozovitno trpim v tem
plamenu! Abraham pa je rekel: Sin! pomisli, da
si prejel dobro v svojem življenju, in ravno tako
Lazar hudo! zdaj pa je ta oveseljen, ti pa trpiš.
In vrhu vsega tega je med nami in med vami
velik prepad postavljen, da, kateri hočejo odtod
k vam iti, ne morejo, in tudi ne odondod sem
priti. In je rekel: Prosim te torej, oce! da ga
pošlješ v hišo mojega očeta; pet bratov namreč
imam; da jim izpriča, da tudi oni ne pridejo
v ta kraj trpljenja. Abraham mu reče: Imajo
Mojzesa in preroke, nje naj poslušajo. On pa je
rekel: Nikdr, oče Abraham! ampak če kdo iz
mrtvih k njim pojde, bodo se izpokorili. Rekel mu
je pa: Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo,
tudi ne bodo verovali, če tudi kdo od mrtvih
vstane.

V petek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 2. knjige Mojzesove 27, G—22.

Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte
moje sanje, katere sem imel. Zdelo se mi je, da smo na
polju snope vezali, in da se je moj snop vzdignil, in po

58

konci postavil; vaši snopi pa, kateri so stali okoli, so se
priklanjali mojemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili:
Boš mari naš kralj? in bomo podvrženi tvoji oblasti? Te
sanje torej in te besede so njih nevoščljivost in sovraštvo
podžigale. Imel je še druge sanje, katere je povedal svojim
bratom, rekčč: Videl sem v sanjali, kakor da bi se mi
solnce, in luna in enajst zvezd priklanjalo. Ko je to
pravil svojemu očetu in bratom, posvaril ga je njegov oče,
in je dejal: Kaj hočejo te sanje, katere si imel? Ali se
ti bomo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje priklanjali na
zemlji? Torej so mu bili nevoščljivi njegovi bratje; oče
pa je to reč premišljeval na tihem. In ko so njegovi bratje
pasli čredo svojega očeta v Sihemu, rekel, mu je Izrael:
Tvoji bratje pasejo ovce v Sihemu: pojdi, bom te k njim
poslal! In je odgovoril: Tukaj sem! Izrael mu reče: Idi,
in poglej, ali je vse prav pri tvojih bratih in pri živini,
in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz doline Hebronske
je prišel v Sihem. In našel ga je mož po polju hoditi, in
gaje vprašal, koga išče. On pa je odgovoril: Svojih bratov
iščem; povej mi, kje pasejo čredo? In mož mu je rekel:
Prešli So iz tega kraja; pa sem jih slišal reči: Pojdimo
v Dotajn. Jožef je torej šel za svojimi brati, in jili je
našel v Dotajnu. Ko so ga od daleč zagledali, preden je
do njih prišel, mislili so ga umoriti. In dejali so med
sebčj: Glejte, sanjavec gre. Dejmo, ubijmo ga, in vrzimo
ga v staro vodnico, in porečemo: Divja zver ga je snedla;
in tedaj se bo pokazalo, kaj mu pomagajo njegove sanje.
Ruben pa, ko je .to slišal, želel ga je rešiti iz njih rok,
in je dejal: Nikar mu življenja ne jemljimo, in ne prelivajmo
krvi; ampak vrzite ga v to vodnico, katera je v puščavi,
in ohranite svoje roke nedolžne. To pa je rekel, ker ga
je hotel oteti iz njih rok, in nazaj dati svojemu očetu.

59

Evangelij svetega Matevža 21, 33—46.

Tisti čas je Jezus Judovskim množicam in
velikim duhovnom govoril to priliko: Bil je hišen
gospodhr, kateri je zasadil vinograd, in ga je
s plotom ogradil, in v njem skopal tlačilnico, in
postavil tabor, in ga je dal kmetom obdelovati,
m je šel na tuje. Ko se je pa približal cas sadu,
poslal je svoje hlapce do kmetov, da bi prejeli
njegov sad. In kmetje so zgrabili njegove hlapce,
in so enega stepli, enega ubili, enega pa kamenali.
Poslal je spet drugih hlapcev, še več, kakor po¬
prej, in storili so jim ravno tako. Zadnjic pa je
poslal do njih svojega sina, rekoč: Mojega sina
bodo spoštovali. Kmetje pa, ko so videli sina,
rekli so med seboj: Ta je dedič: dejte! ubijmo
ga, in bomo imeli njegovo dedščino. In zgrabili
so ga, in vrgli iz vinograda in ubili. Kadar torej
gospod vinograda pride, kaj bo storil tem kmetom?
Reko mu: Hudobne bo hudo končal, in svoj vino¬
grad bo dal obdelovati drugim kmetom, kateri mu
bodo sad odpravljali ob svojih časih. Jezus jim
reče: Ali niste nikoli brali v pismih: Kamen,
katerega so zavrgli zidarji, on je postal glava vogla.
Gospod je to storil, in je čudno v naših očeh.
Zato vam pravim, da bo od vas vzeto Božje
kraljestvo, in bo dano ljudstvu, katero bo dalo
svoj sad. In kdor pade nad tem kamenom, bo se
razbil; na kogar pa on pade, bo ga strl. In ko so
veliki duhovni in farizeji slišali njegove prilike,

60

spoznali so, da o njih govori. In radi bi ga bili
prijeli, pa so se bali ljudstva, ker so ga imeli
kakor preroka.

V soboto po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 1. knjige Mojzesove 27, 6—40.

Tiste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakopu:
Slišala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bra¬
tom in mu reči: Prinesi mi od svojega lova, in narčdi
mi jed, da jem in te blagoslovim pred Gospčdom, preden
umrjem. Zdaj torej, moj sin! poslušaj moj svet. Pojdi
k črčdi, in prinesi mi dva najboljša kozliča, da naredim
iz njih tvojemu očetu jed, katero rad jč; potlej mu jo
poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil, preden umrje. In
on ji je odgovoril: Veš, da je Ezav moj brat kosmat, jaz
pa gladek. Kadar me bo potipal moj oče, in bo to čutil,
bojim se, da bi ne menil, da sem ga hotel prekaniti, in
da bi si ne nakopal kletve namesto blagoslova. Mati mu
reče: Nadme naj pride ta kletev, moj sin! Le alušaj mojo
besedo, in pojdi, ter prinesi, kar sem rekla. Šel je, in
prinesel, ter dal materi, in je naredila jed, kakor je
vedela, da ima rad njegov oče. In ga je oblekla z Eza-
vovimi najboljšimi oblačili, katere je pri sebi imela doma,
in mu je s kozlinama roke ovila, in goli vrat pokrila. Tn
potlej mu je dala jed, in izročila kruhe, katere je bila
spekla. In to je nesel, in rekel: Moj oče! On pa je od¬
govoril: Slišim; kateri si ti, moj sin? In Jakop je dejal:
Jaz sem tvoj prvenec Ezav; storil sem, kar si mi ukazal.
Vstani, sedi in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja
duša. In Izak je spet rekel svojemu sinu: Kako si mogel
tako hitro najti, moj sin? Odgovoril je: Volja Božja je
bila, da mi je hitro naproti prišlo, kar sem hotel. In

61

Izak je dejal: Stopi lesem, da te potipljem, moj sin! in
izkusim, ali si ti moj sin Ezav ali ne. On je stopil k očetu,
ln  Izak ga je potipal, ter je rekel: Glas je sicer Jakopov
glas, pa roke so Ezavove rokč. In ga ni poznal, ker so
kosmate roke imele podobo starjega. Tedaj ga je blago¬
slovil, in je rekel: Ali si ti moj sin Ezav? Odgovoril je:
Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi jed od svojega lova,
moj sin! da te blagoslovi moja duša. Prinesel mu jo je,
m ko je bil pojedel, prinesel mu je tudi vina. In ga je
pil, in mu rekel: Stopi k meni, in poljubi me, moj sin!
Stopil je, in ga poljubil. In ko je čutil lepi dub njegovega
oblačila, blagoslovil ga je in je rekel: „Glej, duh mojega
sina je kakor duh rodovitne njive, katero je blagoslovil
Gospod! Bog ti daj od rose nebeške in od maščobe
zemeljske obilo žita in vina in olja; služijo naj ti narodje,
in rodovi naj se ti priklanjajo. Bodi gospod svojih bratov,
in sinovi tvoje matere naj se ti klanjajo! Kdor te bo
preklinjal, naj bo sam preklet, in kdor te bo blagoslovil,
naj bo z blagoslovi napolnjen. Komaj je Izak nehal govoriti,
in Jakop odšel, prišel, je Ezav, in skuhano jed prinesel
očetu, rekčč: Vstani, moj oče, in jej od lova svojega sina,
da me blagoslovi tvoja duša! In Izak mu je rekel: Kdo
si pa ti? Odgovoril je: Jaz sem tvoj prvorojeni sin Ezav.
Izak je ostrmel, in se silno prestrašil, in zavzel se je
bolj, kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je torej
°ni, kateri mi je poprej prinesel ujeto divjačino, in sem
°d vsega jedel, preden si ti prišel, in sem ga blagoslovil,
in bo blagoslovljen! Ko je bil Ezav zaslišal besede očetove,
zarjul je z velikim vpitjem, in prestrašen rekel: Blagoslovi
tudi mene, moj oče! On pa je dejal: Prišel je tvoj brat
2  zvijačo in je prejel tvoj blagoslov. Ezav pa je dalje
rekel: Ni zastonj imenovan Jakop; zakaj vdrugič že me je
Prekanil. Poprej je iz mene prvenstvo izpravil in zdaj

62

mi je vzel še moj blagoslov! In reče spet očetu:
Ali nisi nič blagoslova prihranil meni? Odgovoril je Izak:
Za tvojega gosp 6 da sem ga postavil, in vse njegove
brate sem podvrgel njegovi snžnosti. V posestvu žita in
vina in olja sem ga utrdil, in kaj hočem po tem storiti
tebi, moj sin? Ezav mu je odgovoril.: Ali imaš le en
blagoslov, oče? Prosim te, blagoslovi tudi mene! In ko
je silno vpil in jokal, bil je Izak omečen: V maščobi
zemlje in v rosi nebes bodi tvoj blagoslov!

Evangelij svetega Luka 15, 11 — 32.

Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom
povedal to priliko: Neki človek je imel dva sina;
in mlaji izmed nju je rekel očetu: Oče! daj mi
del blagh, kateri meni gre. In njima je razdelil
premoženje. In malo dni potlej je mlajši sin vse
pobral, ter se je napotil v daljno deželo, in je
tam zapravil svoje premoženje z razuzdanim
življenjem. Potem pa, ko je bil vse zapravil, vstala
je velika lakota v tisti deželi; in on je začel
pomanjkanje trpeti. In je šel in se je pridružil
nekemu meščanu tiste dežele. In ta ga je poslal
na svojo pristavo svinje past. In želel je svoj
trebuh napolniti z lupinami, katere so jedle svinje;
in nihče mu jih ni dal. Sel je pa sam v sč, in je
rekel: Koliko najemnikov v hiši mojega očeta
ima obilo kruha, jaz pa tukaj od lakote poginjam!
Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu, in
mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in
zoper tebe! Več nisem vreden tvoj sin imenovan
biti; stori me, kakor enega svojih najemnikov!

~ 63

In vzdignil se je, in je prišel k svojemu očetu.
Ko je pa še daleč bil, zagledal ga je njegov oče,
m milo se mu je storilo; in je pritekel, in se ga
oklenil okoli vratu, in ga poljubil. In sin mu je
rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe!
več nisem vreden tvoj sin imenovan biti. Oče pa
je rekel svojim hlapcem: Hitro prinesite najbolje
oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu prstan na
roko, in črevlje na noge; in pripeljite pitano tele,
in ga zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti.
Zakaj ta moj sin je bil mrtev, in je spet oživel;
bil je izgubljen, in je najden. In začeli so se go¬
stiti. Njegov starji sin pa je bil na polju: in ko
pride in se približa hiši, zaslišal je petje in ples.
In enega izmed hlapcev je poklical in poprašal,
kaj je to. On pa mu je rekel: Tvoj brat je prišel,
in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet
zdravega dobil nazaj. Ujezil se je pa, in ni hotel
noter iti. Tedaj je njegov oče šel vun, in ga je
začel prositi. On pa je odgovoril in rekel svojemu
očetu: Glej, toliko let ti služim, in nisem nikoli
tvojega povelja prestopil, in nikdar mi nisi dal
kozliča, da bi se bil gostil s svojimi prijatelji. Ko
je pa prišel ta tvoj sin, ki je svoje premoženje
s kurbami zapravil, zaklal si mu pitano tele. On
pa mu je rekel: Sin! ti si zmeraj pri meni, in
vse moje je tvoje. Spodobilo se je pa gostiti se
in veseliti, ker je ta tvoj brat bil mrtev, in je spet
oživel; bil je izgubljen, in je najden.

64

Tretjo nedeljo v postu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 5, 1—9.

Bratje! bodite posnemavei Božji, kakor preljubi otroci,
in bodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil
in se za nas dal v dar in klavščino Bogu v prije¬
ten duh. Kur banj e pa in vsa nečistost ali lakomnost se
še ne imenuj med vami (kakor se spodobi svetim), ali
nesramnost, ali nespametne ali grde besede, kar se ne
spodobi; ampak zahvaljevanje veliko bolj. To namreč ve¬
dite in premislite, da noben kurbir, ali nečistnik, ali lakomnik
(kar je malikovanje) nima dela v kraljestvu Kristusovem
in Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi
besedami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad otroke
nepokorščine. Ne bodite torej njih deležniki! Zakaj bili
ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospčdu. Kakor
otroci svetlobe hodite ; ker sad svetlobe je v vsej dobroti
in pravici -in resnici.

Evangelij svetega Luka 11, 11—28.

Tisti čas je izganjal Jezus hudiča, in ta je bil
mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je mutec
govoril, in množice so se čudile. Eni izmed njih
pa so rekli: Z Belcebubom, visim hudičev, izganja
hudiče. In drugi so ga izkušali, in so iskali zna¬
menja z neba od njega. On pa, ker je videl njih
misli, jim je rekel: Vsako kraljevstvo, katero je
samo zoper sebe razdeljeno, bo razdejano, in hiša
bo padla na hišo. Ako je pa tudi satan sam zoper
sebe razdeljen, kako bo ostalo njegovo kraljestvo?
ker pravite, da z Belcebubom hudiča izganjam.

— 65 —

Ge pa jaz z Belcebubom izganjam hudiče, s kom
jih izganjajo vaši otroci? Zato bodo oni vaši
sodniki. Ake pa s prstom Božjim izganjam hudiče,
prišlo je res Božje kraljestvo k vam. Kadar močni
v orožju varuje svoj dvor, je v miru njegovo
premoženje, če pa močnejši kakor on pride nadenj,
m ga, premaga, pobral bo vse njegovo orožje, na
katero se je zanašal, in bo delil njegov rop. Kdor
ni z menoj, je zoper mene; in kdor ne pobira
z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh pride iz
Človeka, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in
ker ga ne najde, pravi: Vrnil se bom v svojo
hišo, od koder sem izšel. In ko pride, najde jo
pometeno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame
sedem drugih didiov, hujših kot on, in gredo
vanjo in prebivajo tam. In poslednje tistega
Človeka je hujše, kakor prvo. Prigodilo se je pa,
ko je to govoril, povzdignila je neka žena glas
izmed množice, in mu je rekla: Blagor telesu,
katero je tebe nosilo, in prsim, katere si sesal!
On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kateri
Božjo besedo poslušajo, in jo hranijo!

V ponedeljek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 4. knjige kraljev 5, 1—15.

Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega
kralja, velik mož pri svojem gospbdu in oeščen; zakaj
po njem je dal Glospbd zmago Siriji. Bil je pa močan in
bogat mož, toda gobav. Takrat je bilo šlo iz Sirije ne¬
kaj vojakov na rop, in so bili pripeljali iz izraelske de-

Slov. Evangel. XI. 874. 5

žele deklico ujeto, katera je bila v službi pri Namanovi
ženi. Ta reče svoji gospej: O, da bi bil pač moj Gospčd
pri preroka, ki je v Samariji; gotovo bi ga ozdravil od
gob, katere ima! Naman gre torej k svojemu gospodu, in
mu povč, rekoč: Tako in tako je govorila deklica iz
izraelske dežele. In mu reče sirski kralj: Pojdi, poslal
bom list izraelskemu kralju. Gre, in vzame seboj deset
talentov srebra, in sest talentov zlata, in deset pražnjih
oblačil; in prinese list izraelskemu kralju teh besed:
Kadar prejmeš ta list, vedi, ta sem poslal k tebi Namana,
svojega služabnika, da, ga ozdraviš od njegovih gob. Ko
je izraelski kralj prebral list, pretrga svoja oblačila, in
reče: Sem jaz mani Bog, da bi mogel umoriti in oživiti,
ker je on poslal do mene, da bi ozdravil človeka od nje¬
govih gob? Razumejte in poglejte, kako priložnosti išče
zoper mene! Ko je slišal Elizej, mož Božji, daje  namreč
izraelski kralj pretrgal svoja oblačila, pošlje k njemu,
rekčč: Zakaj si pretrgal svoja oblačila,? K meni naj
pride, in zvedel bo, da je prerok v Izraelu. Naman torej
pride s konji in z vozovi, in obstoji pred vrati Elize-
jeve hiše. In Elizej pošlje k njemu poročit in povedat:
Pojdi in koplji se sedemkrat v Jordanu, in ozdravelo bo
tvoje telč, in oščiščen boš. Naman se razjezi in obrne,
rekčč: Mislil sem, da bo vun prišel k meni, in se vsto¬
pil, ter klical v ime Gospoda svojega Boga in da se bo
s svojo roko gob doteknil, in me ozdravil. Niste-li boljši
Abana in Farfara, reki Damaški, od vseh voda v Izraelu,
da bi se v njih kopal, in se očistil? Ko se je torej obrnil,
in je srdit šel, stopijo k njemu njegovi hlapci, in mu rekč:
Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega naložil prerok, bil bi
to gotovo storil; kolikanj bolj, ker ti je zdaj rekel: Koplji
se, in očiščen boš. Na to gre, in se koplje v Jordanu
sedemkrat po besedi Božjega moža; in njegovo telč je

67

zdravo, kakor telo majhnega otroka, in je očiščen. Tedaj
se je vrnil, k Božjemu moža z vso svojo družino, in pride,
in stoji pred njim, ter reče: Zdaj vem, da ni dragega
Boga na vsi zemlji, kakor le v Izraelu!

Evangelij svetega Luka 4, 23—30.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj pa mi
boste rekli ta pregovor: Zdravnik, ozdravi sam
sebe! Kolikršne reci smo slišali, da si jih delal
v Kafarnavmu, delaj jih tudi tukaj v svojem
kraju. Rekel je pa: Resnično vam pravim: V dne¬
vih Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je
bila velika lakota po vsi deželi; in k nobeni iz
njih ni bil Elija poslan, ampak le v Sarepto na
Sidonskem k ženi vdovi. Tudi je bilo veliko go¬
bovih ob času Elizeja preroka v Izraelu; in nobe¬
den izmed njih ni bil očiščen, ampak le Naman
Sirec. In vsi v shodnici, ki so to slišali, bili so
polni jeze. In vstali so, in so ga vun iz mesta
izgnali, in ga peljali na rob gore, na kateri je bilo
njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa
je, posredi njih gredč, šel stran.

V vtorek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 2. knjige kraljev 4, 1—7.

Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku, rekoč;
Tvoj hlapec, moj mož, je umrl, in ti veš, da se je tvoj
hlapec hal Grospčda. In glej, posojevavec je prišel, in
hoče vzeti moja dva sina, da bi mu služila. Elizej ji
reče: Kaj hočeš, da ti storim? Povej mi, kaj imaš v svoji

5*

68

hiši? Ona pa odgovori: Jaz tvoja dekla nimam drugega
v svoji hiši, kakor malo olja, s katerim se mažem. Reče
ji: Pojdi, izprosi na posodo od vseh svojih sosedov veliko
praznih pos6d. In pojdi noter, in zakleni svoje duri, kadar
boš že notri ti in tvoja sina, in vlij ga v tiste posode, in
ko bodo napolnjene, postavi jih na stran. Gre torej žena,
ter zapre duri za seboj, in za svojima sinoma; ta ji dajeta
posode, in ona naliva. In kadar so bile posode polne, reče
svojemu sinu: Prinesi mi še eno posodo. In on odgovori:
Nimam je. Tedaj jenja olje teci. Ona pa gre, in povd
Božjemu možu. In on reče: Pojdi, prodaj olje, in vrni
svojemu posojevavcu; ti pa in tvoja sina živite ob ostanku.

Evangelij svetega Matevža 18, 15—22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako
greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med
seboj in med njim samim. Ako te posluša, prido¬
bil si svojega brata. Ako te pa ne posluša, vzemi
seboj še enega ali dva, da v ustih dveh ali treh
prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej
cerkvi, če pa cerkve ne posluša, naj ti ho kakor
nevčrnik in očitni grešnik. Resnično vam pravim,
kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi
v nebesih; in kar koli boste razvezali na zemlji,
bo razvezano tudi v nebesih. Se vam pravim, da,
ako se dva izmed vas zedinita na zemlji, bo se
jima, za katero reč koli prosita, zgodila po mojem
Očetu, kateri je v nebesih. Zakaj kjer sta dva ali
kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz
v sredi med njimi. Takrat je pristopil k njemu
Peter, in je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil

69

zoper mene moj brat, in naj mu odpustim? do
sedemkrat? Jezus mu reče: Ne rečem ti: do sedem¬
krat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat.

V sredo po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 2. knjige Mojzesove 20, 12—24.

To govori Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in
svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji, katero ti bo
dal Gospod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi,
ne govori zoper svojega bližnjega krivega pričanja, ne
želi svojega bližnjega hiše; tudi ne žčli njegove žene, ne
hlapca, ne dekle, ne vola, ne kaj drugega, kar je njego¬
vega. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas trobente,
in je videlo blisk in goro z dimom pokrito, in od strahu
in trepeta vsi prevzeti so oddalee stali, in rekli Mojzesu :
Govfrri nam ti, in bomo te poslušali! Nikar naj nam ne
govori Gospbd, da umrjemo! In Mojzes je dejal ljudstvu
Nikar seme  bojte; zakaj Bog je le prišel, da bi vas
izkusil, in da bi bil njegov strab pri vas, in da bi ne
grešili, In ljudstvo je oddaleč stalo. Mojzes pa je šel
v meglo, v kateri je bil Bog. Rekel je Gospod Mojzesu
še: To povej Izraelovim otrokom: Videli ste, da sem
vam govoril z neba. Ne delajte si srebrnih in zlatih
bogov. Storite mi oltar iz prsti, in darujte na njem svoje
žgalne in hvalne darove, svojo drobnico in govčdino na
vsakem kraju, kjer bo spomin mojega imena.

Evangelij svetega Matevža 15, 1—11.

Tisti čas so prišli k Jezusu iz Jeruzalema
pismarji iu farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo tvoji
učenci izročilo starih? Ne umiva,]o si namreč rok,

70

kadar kruh jedo. On pa je odgovoril in jim rekel:
Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zavoljo
svojega izročila? Zakaj Bog je rekel: Spoštuj
očeta in mater; in: Kdor kolne očeta ali mater,
naj umrje. Vi pa pravite: Kdor koli reče očetu
ali materi: Dar, kateri koli je od mene, bo tebi
v prid: in naj bi tudi ne spoštoval svojega oččta,
ali svoje matere. Tako ste zapoved Božjo v nič
storili zavoljo svojega izročila. Hinavci! prav je
prerokoval o vas Izaija, rekoč: To ljudstvo me
časti z ustnicami, njih srce pa je daleč od mene.
Pa zastonj me častč, ker učč uke in zapovedi
človeške. In poklical je množice k sebi, in jim
rekel: Poslušajte in umejte: Kar gre v usta, ne
ognusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognusi
človeka.

V četrtek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka 7, 1 — 7.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stdj med
vrati Gospodove hiše, in oznanjuj tam to besedo, in
reci: Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judje, kateri hodite
skozi ta vrata molit Gospčda! To pravi Gospod vojnih
krdel, Bog Izraelov: Poboljšajte svoja pota in svoja dela,
in prebival bom z vami na tem mestu. Ne zanašajte se
na lažnive besede, in ne recite: Tempelj Gospodov, tem¬
pelj Gospodov, tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate
svoja pota, in svoja dela, če storite pravico med možem
in njegovim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi ne de¬
late krivice, tudi nedolžne krvi ne prelivate na tem

71

mestu, in za tujimi bogovi ne bodite sami sebi v škodo:
prebival bom z vami na tem mestu, v deželi, katero
sem dal vašim očetom, od vekomaj do vekomaj, govori
Gospod vsemogočni.

Evangelij svetega Luka 4, 38—44.

Tisti cas se je vzdignil Jezus iz shodnice,
in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa
je imela hudo mrzlico; in prosili so ga zanjo. In
stopil je k nji, in zapovedal mrzlici, in jo je po¬
pustila. In zdajci je vstala, in jim stregla. Kadar
je pa solnce zašlo, so vsi, kateri so imeli bolnike
z mnogoterimi boleznimi, jih k njemu pripeljali.
On pa je na slehernega položil roke, in ga je
ozdravil. Sli so pa tudi hudiči iz mnogih, vpili
so in rekli: Ti si Sin Božji! in zapretil jim je,
in jih ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je on
Kristus. Kadar se je pa dan storil, napotil se je,
in je šel v pust kraj, in množice so ga iskale, in
so prišle do njega; in so ga pridrževale, da hi
ne šel od njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim
mestom moram oznanjati Božje kraljestvo, ker
sem zato posldn. In je oznanjal v shodnicah po
Galileji.

V petek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 4. knjige Mojzesove 20, 2—13.

Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa
in Arona, in so se uprli, in rekli: Dajta nam vode, da
pijemo! _ In Mojzes in Aron sta odpravila množico, in

šla v šator zaveze, in se na zemljo vrgla, in sta h Go¬
spodu vpila in rekla: Gospčd Bog, usliši vpitje tega
ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode,
da se napijejo, in nehajo godrnjati. In prikazalo se je
veličastvo Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril
Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti in tvoj
brat Aron, in govorita skali pred njimi, in ona ho dala
vode. In vodo boš iz skale, pripravil, in pila bo vsa
množica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico,
katera je bila pred Gospodom, kakor mn je bil zapove¬
dal. In sklical je množico k skali, in jim je rekel:
Poslušajte, uporniki in nevčrni! Ali vam bova mogla iz
skale vode dobiti? In vzdignil je Mojzes roko, in s palico
dvakrat udari! na skalo, in privrelo je veliko vode iz nje,
tako da se je napilo ljudstvo in živina. In Gospčd je
rekel Mojzesu in Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me
bila poveličala pred Izraelovimi otroci, ne bosta peljala
teli. ljudi v deželo, katero jim bom dal. To je voda pre¬
rekanja, kjer so Izraelovi otroci Gospodu prerekali, in
je bil poveličan med njimi.

Evangelij svetega Janeza 4, 5—42.

Tisti čas je prišel Jezus v Samarijsko mesto,
katero se imenuje Sihar, blizu pristave, katero je
bi dal Jakop Jožefu, svojemu sinu. Bil je pa tam
Jakopov studenec. Jezus tedaj, truden od pota,
sedel je tak6 pri studencu. Bilo je okoli šeste ure.
Pride žena iz Samarije vode zajemat. Jezus ji
reče: Daj mi piti. (Zakkj njegovi, učenci so bili
odšli v mesto, da bi jesti kupili.) Reče mu tedaj
ta Samarijska žena: Kako ti, ker si Jud, mene

73

piti prosiš, ki sem Samarijska žena? (Zakaj Judje
se ne pečajo s Samarijani.) Jezus je odgovoril in
Ji rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo je ta,
kateri ti pravi: Daj mi piti, bila bi ti njega
morebiti prosila, in dal bi ti bil žive vode. Žena,
mu reče: Saj nimaš s čim zajeti, in studenec je
globok; odkod imaš torej živo vodo? Ali si ti
veči, kakor naš oče Jakop, kateri nam je dal
studenec, in je iz njega pil on, in njegovi sinovi,
in njegova živina? Jezus je odgovoril in je rekel:
Sleherni, kateri pije te vode, bo spet žejen; kdor
pa pije vode, katero mu bom jaz dal, ne bo
žejen vekomaj; ampak voda, katero mu bom jaz
dal, bo v njem studenec vode izvirajoče v večno
življenje. Zena mu reče: Gospod! daj mi te vode,
da ne bom žejna, in da ne bom hodila semkaj
zajemat! Jezus ji reče: Pojdi, pokliči svojega

moža, in pridi semkaj. Žena je odgovorila in
rekla: Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla:
Nimam moža; zakaj pet mož si imela, in katerega
imaš zdaj, ni tvoj mož; ti si prav rekla. Žena mu
reče: Gospod! vidim, da si ti prerok. Naši očaki
so na tej gori molili; vi pa pravite, da v Jeru¬
zalemu je mesto, kjer se mora moliti. Jezus ji
reče: Žena! verjemi mi, da pride ura, ko ne boste
ne na tej gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi
molite, kar ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj
zveličanje je iz Judov. Pride pa ura, in je že
zdaj, ko bodo, kateri prav molijo, Očeta molili
v duhu in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da

74

so taki, kateri ga molijo. Bog je duh, in kateri
ga molijo, morajo ga v duhu in resnici moliti.
Zena mu reče: Vem, da Mesija pride (kateri se
imenuje Kristus); kadar torej on pride, nam ho
vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sem, ki govorim
s teboj. In med tem so prišli njegovi učenci, in
so se čudili, da je z ženo govoril. Vendar pa
nobeden ni rekel: Kaj vprašaš, ali kaj z njo go¬
voriš? Popustila je torej žena svoj vrč, in je šla
v mesto, in reče tistim ljudem: Pojdite in poglejte
človeka', kateri mi je vse povedal, kar koli sem
storila; ali je on Kristus? Šli so torej iz mesta
in prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili,
rekoč: Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz im&m
jed jesti, katere vi ne veste. Učenci so tedaj
rekli med seboj: Mu-je li kdo jesti prinesel? Jezus
jim reče: Moja jed je, da storim voljo tega, kateri
me je poslal, in da dopolnim njegovo delo. Ali ne
pravite vi, da je še štiri mesece, in žetev pride?
Glejte! pravim vam: Povzdignite svoje oči, in po¬
glejte polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje,
prejme plačilo, in zbira sad v večno življenje, da
se vkupaj veselita, kateri seje, in kateri žanje.
Zakaj v tem je pregovor resničen: Drug seje,
in drug žanje. Jaz sem vas poslal žet, česar niste
obdelali. Iz tistega mesta pa je veliko Samarija¬
nov v njega verovalo zavoljo govorjenja žene,
katera je pričala: Vse mi je povedal, kar koli sem
storila. Ko so torej Samarijani prišli k njemu,
prosili so ga, da bi pri njih ostal. In je ostal tam

75 —

dva cini. In veliko vec jih je vanj verovalo za¬
voljo njegovega govorjenja. In rekli so ženi: Zdaj
vec ne verujemo zavoljo tvojega govorjenja; zakaj
sami smo slišali, in vemo, da je on resnično Zve¬
ličar sveta.

V soboto po 8. nedelji v postu.

Berilo iz Danijela preroka 13, 1—62.

Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu,
in je vzel za ženo Helkijevo hčer po imenu Suzano, silno
lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kateri so bili
pravični, učili so svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je
pa Joakim zelo bogat, in je imel saden vrt blizu svoje
hiše; in Judje so se pri njem shajali zato, ker je bil
izmed vseh najčastitljivši. In bila sta sodnika postavljena
dva stara izmed ljudstva tisto leto, o kakršnih je govoril
Gospod: Sla je hudobija iz Babilona od starih sodnikov,
o katerih se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona sta
zahajala v Joakimovo hišo, in hodili so k njima vsi, kateri
so imeli tožbe. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo okoli
poldneva, šla je Suzana na vrt svojega moža, in se je
izprehajala. In starca sta jo videla vsak dan vanj iti, in
izprehajati se; in vnelo se je njima poželenje do nje. In
sta prevrnila svoj um, ter uklonila svoje oči, da bi ne
videla neba, in se ne spomnila pravičnih sodeb. Prigodi
se pa, bo pazita na priložen dan, pride Suzana, kakor
poprejšnje dni samo z dvema deklama na vrt, in se hoče
kopati; vroče namreč je bilo. In nikogar ni bilo tam, razen
dveh starcev, katera sta skrita, in nanjo prežita. Reče
torej deklama: Prinesiti mi olja, in lepo dišečega mazila,
in vrata na vrt zaprite, da se skopljem. Kadar ste pa
dekli odšli, vstaneta starca, in tečeta k njej, in rečeta:

76

Glej, vrata na vrt so zaklenjena, in nihče nas ne vidi, in
imava poželenje do tebe; zavoljo tega nama privoli, in se
nama vdaj. Ako nočeš, bova pričala zoper tebe, da je bil
mladenič pri tebi, in da si za to dekli poslala od sebe.
Suzana zdihne in reče: V stiskah sem od vseh strani:
zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim, ne bom
ubežala vajinim rokam. Vendar bolje mi je brez greha
vama v roke pasti, kakor grešiti vpričo Gospčda. In Suzana
je zavpila na ves glas. Zavpila sta pa tudi starca proti
njej, in eden je stekel k vratom na vrt, in jih je odprl.
Ko so bili pa domači hlapci zaslišali kričanje z vrta,
planili so skozi zadnja vrata vanj, da bi videli, kaj je.
Kadar sta pa starca povedala, bilo je hlapcev zelo sram,
ker se ni nikoli kaj tacega slišalo o Suzani govoriti. In
drugi dan, ko se je ljudstvo zbralo pri Joakimu, njenem
možu, prideta tudi starca polna krivičnih naklepov zoper
Suzano, da bi jo umorili. In rečeta vpričo ljudstva: Pošljite
po Suzano, Helkijevo hčer, Jaokimovo ženo! In pošljejo
jadrno. In pride s svojimi starši, in z otroci, in z vso
svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in vsi, kateri so jo
poznali. Starca pa vstaneta sredi ljudstva, in položita svoje
roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in se ozre proti nebu;
zakaj njeno srce je zaupalo v Gospoda.. In rečeta starca:
Ko sva se sama na vrtu izprehajala, je ona vanj prišla
z dvema deklama, in je zaklenila vrata na vrt, in od sebe
poslala obe dekli. In prišel' je k njej mladenič, kateri je
bil skrit, in je ležal ž njo. Midva pa sva bila v nekem
kotu na vrtu, in ko sva videla pregreho, sva tekla k njima,
in ju videla v nečistem dejanju. In njega sicer nisva mogla
udržati, ker je bil močnejši od naju, in je vrata odprl in
utekel. Njo pa sva prijela in vprašala, kdo je mladenič, in
nama ni hotela povedati. Tega sva priči. Verjela jima je
množica, kakor starejšinama, in sodnikoma ljudstva, hi

77

obsodili so jo na smrt. Suzana p a  zavpije na ves glas
m reče: Večni Bog, M poznaš vse skrito, in veš vse,
preden se zgodi! ti veš, da sta krivično pričala zoper
mene; in glej, umrjem, ako ravno nisem nič storila tega,
kar sta ona hudobna spletla zoper mene. In Gospod je
uslišal njen glas. In ko jo peljejo k smrti, obudi Gospod
svetega Duha v mladeniču, kateremu je ime Danijel; in
zavpije na ves glas: Nedolžen sem jaz nad njeno krvjo.
In obrne se vse ljudstvo vanj in reče: Kaj je to, kar
si govoril? Stoje sredi njih reče: Nespametni otroci
Izraelovi! kako ste, da si niste izprašali in spoznali,
kaj je res, obsodili Izraelevo hčer? Vrnite se na sodišče,
zakaj krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj
jadrno vrnilo, in Danijel jim reče: Odločite ju daleč
narazen, in ju bom izpraševal. Ko sta bila torej
ločena eden od druzega, pokliče nju enega in mu reče:
Zastarani v hudobiji! Zdaj so prišli na dan tvoji grehi,
katere si poprej delal, ko si po krivem sodil, nedolžne
zatiral, in krivične izpuščal, ako ravno Gospod govori:
Nedolžnega in pravičnega ne mčri. Zdaj torej, če si jo
videl, povej, pod katerim drevesom si ju videl pogovarjati
se med sebčj? On odgovori: Pod mastikom. Danijel pa
reče: Prav v svoje pogubljenje si se zlegal: zakaj glej,
angel Gospodov, kateri je od Boga prejel povelje, bo te
raztrgal na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, ukazal je
onega pripeljati, ter mu reče: Zarod Kanonov, ne pa
Judov! lepota te je omamila, in poželenje je spačilo
tvoje srce. Tako sta delala Izraelovim hčeram, in one
so vama iz strahu privolile; ali Judova hči se ni
vdala vajini hudobiji. Zdaj mi torej povej, pod katerim
drevesom si ju dobil pogovarjati se med sebčj? On
odgovori: Pod slivo. Danijel pa mu reče: Prav si se
zlegal tudi ti sam v svoje pogubljenje; zakaj čaka te

78

angel Gospčdov z mečem, da te preseka po sredi, in
vaju umori. Tedaj zavpije vsa množica na ves glas, in
hvalijo Boga, ki jih ohrani, kateri zaupajo vanj. In
vzdignejo se zoper oba starca (zakaj Danijel jih je bil
prepričal iz nju ust, da sta krivo pričala) in jima store,
kakor sta ona hudobna delala zoper svojega bližnjega,
ter ju umorč. In oteta je bila nedolžna kri tisti dan.

Evangelij svetega Janeza 8, 1—11.

Tisti čas je šel Jezus na Oljsko goro. In
zjutraj zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse
ljudstvo je prišlo k njemu; in sedč jih je učil.
Pripeljejo mu pa pisma,rji in farizeji ženo, ki so
jo bili dobili v prešuštvu; in postavili so jo v sredo,
in so mu rekli: Učenik! ta žena je bila zdaj
v prešuštvu najdena. V postavi pa nam je Mojzes
zapovedal take kamenati. Kaj torej ti praviš? To
so pa rekli, ker so ga izkušali, da bi ga mogli
zatožiti. Jezus pa se je pripognil, in je s prstom
pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga vprašati, se je
sklonil in jim je rekel: Kateri izmed vas je brez
greha, naj prvi vrže kamen vanjo. In pripognil se
je spet, in pisal na tla. Kadar so pa to slišali, šli
so eden za drugim vun, najprej starši; in ostal
je Jezus sam in žena, ki je v sredi stala. Jezus
pa seje  sklonil, in ji rekel: Zena! kje so tisti,
kateri so te tožili? Ali te ni nobeden obsodil?
Ona je rekla: Nobeden, Gospod! Jezus pa je
rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil; pojdi in nikar
več ne grčši.

O

79

Četrto nedeljo v postu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Galačanoni 4, 22—31.

Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina;
enega od sužnje, in enega od proste. Pa kateri je bil od
sužnje, bil je po mesu rojen; kateri pa od proste, po
obljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta
namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kateri
rodi v sužnost, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je
v Arabiji, in se drži tiste, kjer je zdaj Jeruzalem, in služi
s svojimi otroci. Eden pa, kateri je gorenji Jeruzalem,
je prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Vesčli ze
nerodovitna, katera ne rodiš; zaukaj in zavpij, katera
nisi na porodu; ker zapuščena ima veliko otrčk, več ko
ta, katera ima moža. Mi pa, bratje! smo po Izaku otroci
obljube. Ali kakor je takrat tisti, kateri je bil po mesu
rojen, preganjal onega, kateri je bil po duhu, tako tudi
zdaj. Ali kaj govori pismo? Izženi sužnjo in njenega
sina; zakaj sin sužnje ne bo naslednik s sinom proste.
Torej, bratje! nismo otroci sužnje, ampak proste, s katero
prostostjo nas je Kristus storil proste.

Evangelij svetega Janeza 6, 1—15.

Tisti čas je šel Jezus Srez Galilejsko morje,
katero je Tiberijsko. In šla je za njim velika
množica ker so videli čudeže, ki jih je delal nad
bolniki. Jezus je torej šel na goro, in je tam sčdel
s svojimi licenci. Bila je pa blizu velika noč,
Judovski praznik. Ko je torej Jezus vzdignil oči,
in je videl, da je silno velika množica prišla
k njemu, je. rekel Filipu: Odkod bomo kupili

80

kruha, da bi ti jedli? To je pa rekel, ker ga je
izkušal; zakaj on je vedel, kaj bo storil. Filip mu
je odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni
dosti, da bi vsakateri kaj malega dobil. Reče mu
eden njegovih učencev, Andrej, Simona Petra
brat: Mladenič je tukaj, kateri ima pet ječmenovih
kruhov, in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj?
Jezus pa je rekel: Recite ljudem sesti. Bilo je pa
tamkaj veliko trave. Sedli so torej, okoli pet tisoč
mož števila. Tedaj je Jezus vzel kruhe in je za¬
hvalil, ter jih razdelil med sedeče; ravno tako tudi
rib, kolikor so hoteli. Ko so bili pa nasiteni, reče
svojim učencem: Poberite kosce, kateri so ostali,
da ne vzamejo konca. Pobrali so torej, in napolnili
dvanajst košev s kosci, ki so ostali od petih ječ¬
menovih kruhov tistim, kateri so jedli. Tedaj so
ljudje, ko so videli čudež, katerega je bil Jezus
storil, rekli: To je resnično prerok, kateri im& na
svet priti. Ko je torej Jezus spoznal, da hočejo
priti, in ga po sili vzeti, da bi ga storili kralja, je
spet on sam zbežal na goro.

V ponedeljek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 3. knjige kraljev 3, 16—38.

Tiste dni ste prišli dve posvetni ženi h kralju Sa¬
lomonu, in stopite pred njega. In reče nju ena: Prosim,
moj Gospod! Jaz in ta žena stanujeve v eni hiši, in sem
porodila pri njčj v hramu. Tretji dan po mojem porodu
pa je tudi ona porodila; in sve vkupaj bili, in razen naju
ni bilo nikogar drugega pri nama v hiši. V noči pa je

81

sin te žene umrl, v spanju namreč ga je zadušila. In
vstane ponoči, ko je bilo vse tiho, vzame mojega sina
od mene, tvoje služabnice spčče, in ga položi k sebi;
svojega sina pa, kateri je bil mrtev, položi k meni. In
ko sem zjutraj vstala, da bi dala mleka svojemu sinu,
najdem, da je mrtev; ko ga pa pri belem dnevu bolj na
tanko pogledam, vidim, da ni moj, katerega sem rodila.
Druga žena pa je rekla: Ni tako, kakor govoriš; ampak
tvoj sin je mrtev, moj pa živi. Nasproti je ona rekla:
Lažeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umrl. In tako
ste se prepirali pred kraljem. Tedaj reče kralj: Ta
pravi: Moj sin živi, tvoj sin pa je umrl; in dna govori:
Ni tako, ampak tvoj sin je umrl, moj pa živi. Prinesite
mi meč! In ko so meč prinesli kralju, reče: Razsekajte
otroka živega na dvoje, in dajte polovico tdj, polovico
pa dni. Žena pa, katere sin je bil živ (njdj namreč se
je njen sin v srce smilil), reče kralju: Prosim, Grospdd!
dajte dni otroka živega, in nikar ga ne umorite! Nasproti
pa reče dna: Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli
naj se. Kralj odgovori in reče: Dajte prvi otroka živega
in nikar ga ne morite, zakaj ta je njegova mati. In
ves Izrael je slišal sodbo, katero je storil kralj, in so
se bali kralja, ker so videli, da je modrost Božja v njem
storiti pravico.

Evangelij svetega Janeza 2, IB—25.

Tisti čas je bila blizu velika noč, in Jezus je
šel gori v Jeruzalem. In našel jih je v templju,
kateri so prodajali vole in ovce in golobe, in
menjavce sedeti. In naredil je kakor tepežnico iz
vrvic, in je vse izgnal iz templja, tudi ovce in
vole; in je menjavcem denarje izsul, in mize

Slov. Evangel. XX. 874. 6

82

prevrnil. In tistim, kateri so prodajali golobe, je
rekel: Spravite to od tod, in ne delajte iz hiše
mojega Očeta hiše kupčije. Njegovi učenci pa so
se spomneli, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo
me izjeda. Judje so torej odgovorili, in mu rekli:
S kakšnim čudežem nam izkažeš, da smeš to de¬
lati? Jezus je odgovoril in jim rekel: Poderite
ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil. Tedaj
so Judje rekli: Sest in štirideset let se je zidal
ta tempelj, in ti ga boš postavil v treh dneh? On
pa je govoril o templju svojega telesa. Kadar je
tedaj od mrtvih vstal, so se spomneli njegovi
učenci, da je to govoril; in so verovali pismu in
besedi, katero je Jezus govoril. Ko je bil pa v Je¬
ruzalemu o veliki noči, v dan praznika, verovalo
jih je veliko v njegovo ime, ker so videli njegove
čudeže, ki jih je delal. Jezus se jim pa ni zaupal
samega sebe, zato ker je on vse poznal, in ker ni
potreboval, da bi kdo pričal o človeku; zakaj on
je vedel, kaj je v človeku.

V vtorek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 2. knjige Mojzesove 32, 7—14.

Tiste dni je Gospdd govoril Mojzesu, rekoč: Pojdi
z gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, katerega si pri¬
peljal iz egiptovske dežele. Krenili so hitro s pota, ka¬
terega si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili
in mu darovali, rekdč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kateri
so te izpeljali iz egiptovske dežele. In Gospdd je spet
rekel Mojzesu: Vidim, da je to ljudstvo trdovratno;

83

pusti me, da se vname moja jeza nad njimi, in da jih
potrebim, in bom storil tebe v velik narod. Mojzes pa je
molil b Gospodu, svojemu Bogu, rekčč: Gospod! zakaj
se je tvoj srd vnel zoper tvoje ljudstvo, katero si izpeljal
iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno robo?
Naj ne roko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih
pomoril v gorah, in iztrebil iz zemlje. Potolaži se naj
tvoja jeza, in bodi milostljiv hudobiji svojega Ijirdstva.
Spomni se Abrahama, Izaka, in Izraela, svojih služabni¬
kov, katerim si prisegel sam pri sebi, rekde: Pomnožil
bom vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to deželo,
o kateri sem govčril, bom dal vašemu zarodu, in jo boste
v last imeli vekomaj. In Gospod se je dal potolažiti, in
ni poslal svojemu ljudstvu nesreče, o kateri jo govdril,
in se je usmilil svojega ljudstva, Gospod naš Bog.

Evangelij svetega Janeza 7, 14—BI.

Tisti čas, ko je bil že praznik napol minil,
šel je Jezus v tempelj, in je učil. In Judje so se
Čudili, rekoč: Kako umč on pisma, ker se ni učil?
Jezus jim je odgovoril in rekel: Moj uk ni moj,
ampak tistega, kateri me je poslal. Ako hoče kdo
njegovo voljo storiti, spoznal bo iz uka, ali je iz
Bogh, ali jaz sam iz sebe govorim. Kdor sam iz
sebe govori, išče svoje časti; kdor pa išče časti
tistega, kateri ga je poslal, on je resničen, in

v njem ni krivice. Ni-li vam Mojzes dal postave ?

In nobeden izmed vas ne izpolnjuje post&ve. Zakaj
me iščete umoriti? Množica je odgovorila in rekla:
Hudiča imhš, kdo te išče umoriti? Jezus je od¬
govoril in jim rekel: Eno delo sem storil, in vsi

6 *

84

se čudite. Poglejte, Mojzes vam je dal obrezo (ne
ba bi bila od Mojzesa, ampak od očakov), in v so¬
boto obrezujete človeka. Ako človek obrezo prejme
v soboto, da se ne prelomi Mojzesova postava, za¬
kaj se nad menoj hudujete, da sem celega človeka
ozdravil v soboto ? Ne sodite na oči, ampak sodite
pravično sodbo. Nekateri iz Jeruzalema so tedaj
rekli: Ni-li ta tisti, katerega iščejo umoriti? In
glejte! očitno govori, pa nič mu ne rekd. Ali so
viši res spoznali, da je on Kristus? Ali tega po¬
znamo, odkod je; kadar pa Kristus pride, ne vd
nihče, odkod je. Jezus je tedaj v templju učč
povzdignil glas in rekel: Poznate me, in veste,
odkod sem! In sam od sebe nisem prišel; ampak
resničen je, kateri me je poslal, katerega vi ne
poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega, in me
je on poslal. Iskali so torej ga prijeti, in nihče ni
rok nanj položil, ker še ni bila prišla njegova ura.
Veliko iz množice pa jih je vanj verovalo, in so
rekli: Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev
delal kakor jih dela ta?

V sredo po 4. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 1 ,  16—19.

To govori Gospod Bog: Umijte se, očistite se; spra¬
vite hudobijo svojih del izpred mojih oči, jenjajte hu¬
dobno delati; učite se dobro delati, iščite pravičnosti,
pomagajte zatiranemu, storite pravico siroti, potegnite
se za vdovo; tedaj pridite, in se pravdajte z menoj,
pravi Gospod. Ako so vaši grehi kakor škrlat, bodo

85

beli kakor sneg; in ako so rdeči kakor bager, bodo beli
kakor volna. Ako me hočete poslušati, boste dobrote
dežele uživali, govori Gospod vsemogočni.

Evangelij svetega Janeza 9, 1—38.

Tisti čas, ko je šel Jezus mimo, videl je
Človeka od rojstva slepega. In vprašali so ga
njegovi učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali
njegovi starši, da je slep rojen? Jezus je od¬
govoril: Ni grešil ne on, ne njegovi starši; temuč
da se razodenejo Božja dela nad njim. Jaz moram
delati dela tistega, kateri me je poslal, dokler je
dan; pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler
sem na svetu, sem luč svetd. Ko je bil to rekel,
pljunil je na tla, in storil blata iz pljunka, in je
pomazal z blatom njegove oči, in mu je rekel:
Pojdi, umij se v kopeli Siloe (kar se prestavlja
poslbn). Tedaj je šel, in se je umil, in je prišel
videč. Sosedje torej, in kateri so ga poprej videli,
da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti, kateri je
sedel, in vbogajme prosil? Eni so rekli: On je.
Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu je. On pa
je rekel: Jaz sem. Tedaj so mu rekli: Kako so
se ti odprle oči? Odgovoril je: Tisti človek, ki
se imenuje Jezus, je storil blata, in je pomazal
moje oči, in mi je rekel: Pojdi h kopeli Siloe, in
umij se. In šel sem, in se umil in vidim. In so
mu rekli: Kje je tisti? Rekel je: Ne vem. Peljejo
ga, katčri je bil slep, k farizejem. Bila je pa sobota,
kadar je Jezus blata storil, in odprl njegove oči.

86

Tedaj so ga spet tudi farizeji vprašali, kako je
izpregledal. On pa jim je rekel: Blata mi je dejal
na oči, in sem se umil, in vidim. Rekli so tedaj
nekateri izmed farizejev: Ta človek ni od Bogfi,
ker ne drži sobote. Drugi pa so rekli: Kako more
človek grešnik take čudeže delati? In bil je razpor
med njimi. Reko torej spet slepcu: Kaj ti praviš
o njem, kateri ti je odprl oci? On pa je rekel:
Prerok je. Judje tedaj niso verjeli zanj, da je bil
slep, in da je izpregledal, dokler niso poklicali staršev
tega, kateri je bil izpregledal. In vprašali so jih
rekoč: Je-li ta vaš sin, za katerega vi pravite, da
je bil slep rojen? Kako torej zdaj vidi? Njegovi
starši so jim odgovorili in rekli: Vemo, da je ta
naš sin, in da je bil slep rojen; kako pa zdaj vidi,
ne vemo; ali kdo je odprl njegove oči, mi ne
vemo. Njega vprašajte, dosti je star, naj sam govori
o sebi. To so rekli njegovi starši, ker so se bali
Judov, zakaj Judje so bili že sklenili, da če kdo
reče, daje  on Kristus, naj bo od shodnice odločen.
Zavoljo tega so njegovi starši rekli: Dosti je star,
njega vprašajte. Tedaj so drugič poklicali človeka,
kateri je bil slep, in so mu rekli: Daj čast Bogu!
mi vemo, da je ta človek grešnik. On jim je
tedaj rekel: Ali je grešnik, ne vem; samo to vem,
da sem bil slep, in da zdaj vidim. Tedaj so mu
rekli: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči? Od¬
govoril jim je: Povedal sem vam že, in ste slišali;
kaj hočete spet slišati? Ali hočete tudi vi biti
njegovi učenci? Tedaj so ga kleli in so rekli: Ti

87

bodi njegov učenec; mi pa smo učenci Mojzesovi.
Mi vemo, da je z Mojzesom Bog govoril; za tega
pa ne vemo, odkod je. Odgovoril je tisti človek,
in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste, odkod
je; in odprl je moje oči! Vemo pa, da Bog ne
usliši grešnikov; ampak če kdo Bogu služi, in
dela njegovo voljo, njega usliši. Kar svet stoji, ni
se slišalo, da bi bil kdo sleporojenemu odprl oči. Ko
bi ta ne bil od Bogd,, ne bi bil mogel nič storiti.
Odgovorili so in mu rekli: V grehih si rojen ves,
in ti nas učiš? In izgnali so ga vunkaj. Jezus je
slišal, da so ga vunkaj izgnali; in ko ga je našel,
mu je rekel: Veruješ-li v Sina Božjega? On je
odgovoril in rekel: Gospod! kdo je, da bi veroval
vanj? In Jezus mu j e rekel: Videl si ga, in kateri
s teboj govori, on je. On pa je rekel: Gospod!
verujem. In padel je in ga molil.

V četrtek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 4. knjige kraljev 4, 35—38.

Tiste dni je šla Sunamska žena k Elizeju na goro
Karmelsko. In ko jo je zagledal mož Božji proti sebi iti,
rekel je Gieciju, svojemu hlapcu: Glej je, Sunamke! Teci
ji naproti, in reci ji: Jedi mir tebi in tvojemu možu in
tvojemu sinu? Ona je odgovorila: Mir. Ko je pa prišla
k možu Božjemu na goro, oklenila se je njegovih nog;
in Gieci je pristopil, in jo je hotel odriniti. Mož Božji
pa je rekel: Pusti jo; zakaj njej je bridko pri srcu, in
Gospbd mi ni razodel, in mi ni povedal. Ona pa mu je
rekla: Semdi prosila sinu od svojega Gospoda? Ali ti
nisem rekla: Nikar mi ne legaj? In on je rekel Gieciju:

88

Opaši svoje ledje, in vzemi mojo palico v svojo roko,
ter idi. In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj ga; in
ako te kdo pozdravi, ne odgovorjaj mu. In polčži mojo
palico otroku na obraz. Na to je rekla mati otrokova:
Kakor resnico živi Gospod, in tvoja duša, ne pustim
te! Tedaj se je vzdignil in je šel za njo. Gieci pa je
bil odšel pred njima, in je palico položil otroku na
obraz; ni bilo glasu, ne občutka. In vrnil se je njemu
naproti, in mu je povedal, rekčč: Otrok ni vstal. Elizej
je šel tedaj v hišo, in otrok leži mrtev na svoji postelji.
In ko je prišel vanjo, je zaprl duri za sebčj in za otro¬
kom, in je molil h Gospodu. Tedaj se je vzdignil, in
je legel na otroka, in je dejal svoja usta na njegova
usta, svoje oči na njegove oči, in svoje roke na njegove
rokč; in se je razprostrl nad njim, in ogrelo se je
otrokovo telo. In on je vstal, in šel enkrat po hiši
semtertja; in šel je spet, in se vlegel nanj, in otrok
sedemkrat zazeva, in odpre oči. On pa je poklical
Giecija, in mu je rekel: Pokliči to Sunamko. In pokli¬
cana stopi noter k njemu. On reče: Vzemi svojega sina.
Ona je pristopila, in padla k njegovim nogam, in se mu
priklonila do tal; in je vzela svojega sina, in šla; Elizej
pa se je vrnil v Galgalo.

Evangelij svetega Luka 7, 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Najim, in ž njim so šli njegovi učenci in velika
množica. Ko se je pa približal mestnim vratom,
glej! nesli so mrliča, edinega sina svoje matere,
in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko ljudi
iz mesta. In ko jo je Gospod videl, smilila se mu
je v srce, in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil,

89

in se par doteknil (kateri so pa nosili, so obstali);
in je rekel: Mladenič, velim ti, vstani! In mrlič
je sedel, in začel govoriti. In dal ga je njegovi
materi. Vse pa je strah obšel, in Bog4 so hvalili,
rekoč: Velik prerok je vstal med nami, in Bog je
obiskal svoje ljudstvo!

V petek po 4. nedelji v postu.

Beril« iz 3. knjige kraljev 17, 17—34.

Tiste dni je zbolel sin gospodinjin, in bolezen je
bila tako silna, da ni bilo v njem več sape. Rekla je
torej Eliju: Kaj je meni in tebi, mož Božji? Si-li zato
prišel k meni, da pridejo moje pregrehe v spomin, in
da umoriš mojega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi
svojega sina! In vzel ga je iz njenega naročja, in nesel
v gomjico, kjer je on prebival, in ga je položil na svojo
posteljo. In je klical h Gospodu, ter je dejal: Gospod
moj Bog! se-li huduješ nad to vdovo, pri kateri jaz
prebivam, da si umoril njenega sina? In se je razpel,
in trikrat podolgoma vlegel na otroka, in je klical
h Gospodu, ter rekel: Gospod moj Bog! prosim, naj se
vrne duša tega otroka v njegovo teld. In Gospod je
uslišal Elijevo prošnjo, in vrnila se je duša v otroka,
in je oživel. In Elija je vzel otroka, in ga je nesel iz
gornjice v spodnjo hišo, in dal njegovi materi, in je
rekel: Vidiš, tvoj sin živi! In žena je rekla Eliju: Zdaj
iz tega spoznavam, da si mož Božji, in da je beseda
Gospodova v tvojih ustih resnična.

Evangelij svetega Janeza 11, 1—45.

Tisti čas je bil nekdo bolan. Lazar iz Bethnije,
iz trga Marije in Marte, njene sestre. (Marija pa

90

je bila, katera je Gospoda z mazilom pomazilila,
in brisala njegove noge s svojimi lasmi, katere
brat Lazar je bil bolš.11.) Njegovi sestri torej ste
poslali do njega, rekoč: Gospod! glej, on, ki ga
ljubiš, je boMn. Ko je pa Jezus to slišal, jim je
rekel: Ta bolezen ni za smrt, temuč je na čast
Božjo, da bo Sin Božji po nji poveličan. Jezus pa
je ljubil Marto, in njeno sestro Marijo, in Lazarja.
Ko je torej slišal, da je boMn, ostal je še dva dni
na tistem mestu. Potem pa je rekel svojim učen¬
cem: Pojdimo spet v Judejo! Učenci mu reko:
Učenik! zdaj so Judje iskali te kamenati, in greš
spet tja? Jezus je odgovoril: Ni-li dvanajst ur
v dnevu? Ako kdo podnevi hodi, ne spotakne
se, ker vidi luč tega sveta; ako pa hodi ponoči,
spotakne se, ker ni luči pri njem. To je govoril,
in po tem jim je rekel: Lazar, naš prijatelj, spi;
pa grem, da ga zbudim iz spanja. Njegovi učenci
so tedaj rekli: Gospod! ako spi bo ozdravel.
(Jezus pa je govoril o njegovi smrti; oni pa so
menili, da o navadnem spanju govori.) Takrat
torej jim je Jezus razločno rekel: Lazar je umrl.
In vesel sem zavoljo vas, da nisem bil tam, zato
da verujete; pa pojdimo k njemu. Tomaž tedaj, ki
je imenovan Dvojčič, je rekel součencem: Pojdimo
tudi mi, da ž njim umrjemo! Jezus je tedaj prišel,
in ga je našel že štiri dni v grobu ležati. (Bet Ani j a
je bila blizu Jeruzalema, okoli petnajst tečajev
hodš.) Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti in
k Mariji, da bi ji tolažili zavoljo nju brata. Ko je

91

torej Marta slišala, da gre Jezus, šla mu je naproti;
Marija pa je do m 4 sedela. Marta je tedaj rekla
Jezusu: Gospod! ko bi ti bil tukaj, bi moj brat
ne bil umrl. Pa tudi zdaj vem, da, kar koli boš
Boga prosil, bo ti Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj
brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da bo vstal
ob vstajenju poslednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz
sem vstajenje in življenje; kdor v m6 veruje, bo
živel, ako ravno umrje. In kdor koli živi in
v me veruje, ne bo umrl vekomaj. Veruješ-li to?
Reče mu: Kaj pa, da verujem, Gospod! da si ti
Kristus, Sin živega Boga, ki si prišel na svet! In
ko je bila to izgovorila, šla je in je poklicala na
tihem Marijo, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj,
in te kliče. Ona, ko je to slišala, vstane hitro in
gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel v trg,
ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila
Marta prišla naproti. Judje torej, kateri so bili
pri nji v hiši, in so jo tolažili, ko so videli, da je
Marija hitro vstala, in vun šla, so šli za njo,
rekoč: H grobu gre, da bo tam jokala. Ko je
torej Marija tja prišla, kjer je bil Jezus, in ga je
videla, padla mu je k nogam, in mu reče: Gospod!
ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Jezus
torej, ko jo je videl jokati, in jokati Jude, kateri
so bili prišli ž njo, se je zgrdzil v duhu, in se
užalil, in je rekel: Kam ste ga položili? Reko mu:
Gospod! pojdi in poglej. In Jezus se je zjokal.
Judje so tedaj rekli: Glejte, kako ga je ljubil!
Eni izmed njih pa so rekli: Ali ni mogel tisti,

92 —

ki je oči odprl sleporojenemu, tudi storiti, da bi
ta ne bil umrl? Jezus se je tedaj spet sam v sebi
zgrozil, in pride h grobu. Bila je pa jama, in
kamenje bil položen crez njo. Jezus reče: Odvalite
kamen. Marta, sestra mrtvega, mu reče: Gospod!
že smrdi, zakaj štiri dni že leži. Jezus ji reče: Ali
ti nisem rekel, da ako veruješ, boš videla čast
Božjo? Tedaj so odvalili kamen. Jezus pa je oči
kvišku vzdignil, in je rekel: OČe, zahvaljujem te,
da si me uslišal. Jaz sem pa vedel, da me vselej
uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, rekel
sem, da verujejo, da si me tl poslal. In ko je to
izrekel, zavpil je z velikim glasom: Lazar, pridi
vun! In kateri je bil umrl, je zdajci vun prišel,
povezan na rokah in nogah s povoji; in njegov
obraz je bil v prt zavit. Jezus jim reče: Razvežite
ga, in pustite ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so
bili prišli k Mariji in k Marti, in so videli, kar je
Jezus storil, je verovalo vanj.

V soboto po 4. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 49, 8 — 15.

To govori Gospod: Ob prijetnem času sem te usli¬
šal, in v dan zveličanja sem ti pomagal; ohranil sem
te, in te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš de¬
žele, in posedeš zapuščene dele, da rečeš jetnikom:
Izidite! in tistim, kateri so v temi: Pridite na svetlobo!
Na potih so bodo pasli, in na vseh planjavah bo njih
paša. Ne bodo lačni, ne žejni, tudi jih ne bo pekla
vročina in solnce; ker njih usmiljenih jih bo vodil, in
k studencem v6d jih peljal. In storil bom vse svoje

93

gore v pot, in moje steze bodo povišane. Glej, oni bodo
od daleč prišli, in glej, eni od severja in od morja,
drugi od južne dežele! Ukajte, nebesa, in vesčli se
zemlja; gorč, pojte hvalo! Zakaj Gospod je poveselil
svoje ljudstvo, in se usmilil svojih siromakov. Ali Sijon
pravi: Zapustil me je Gospod, in Bog me je pozabil!
More-li mati pozabiti svoje dete, da bi se ne usmilila,
sinu svojega telesa? In ko bi ga ona pozabila, jaz
vendar tebe ne bom pozabil, govori Gospčd vsemogočni..

Evangelij svetega Janeza 8, 13—30.

Tisti čas je Jezus govoril Judovskim mno¬
žicam, rekoč: Jaz sem luč sveta; kdor hodi za
menoj, ne hodi po temi, ampak bo imel luč živ¬
ljenja. Farizeji so mu tedaj rekli: Ti sam za sebe
pričaš, tvoje pričanje ni resnično. Jezus je odgo¬
voril, in jim rekel: če tudi jaz s&m za sebe pri¬
čam, je moje pričanje vendar resnično; ker vem,,
odkod sem prišel, in kam grem; vi pa ne veste,
odkod idem, in kam grem. Vi sodite po mesu, jaz
nikogar ne sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba
resnična; ker nisem sam, ampak jaz in Oče, kateri
me je poslal. In v vaši posthvi je pisano, da dveh
človekov pričanje je resnično. Jaz sem, kateri sam
sebi pričam; in Oče, kateri me je poslal, priča za
mene. Tedaj so mu rekli: Kje je tvoj Oče? Jezus
je odgovoril: Ne poznate ne mene, ne mojega
Očeta; ako bi mene poznali, poznali bi pač tudi
mojega Očeta. Te besede je Jezus govoril v tem-
pljevi hrambi, ko je učil v templju; in nihče ga
ni prijel, ker njegova ura še ni bila prišla.

94

Peto postno ali tiho nedeljo.

Berilo iz lista s. Pavla apčstola Heinejem 9, 11 — 15.

Bratje! Kristus je pristopil, kakor veliki duhoven
prihodnjih dobrot, skozi viši in veliko boljši šator, kateri
ni z roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tudi ni s
kozlovo ali telečjo krvjo, ampak je z lastno krvjo enkrat
šel v presvetišče, in je našel večno odrešenje. Zakaj če
kri kozlov in juncev, in potreseni teličin pepel ognjušene
posveti v telesno čistost, koliko bolj bo kri Kristusa,
kateri je po svetem Duhu sebe brez madeža Bogu dal,
našo vest očistila mrtvih del, da bomo služili živemu
Bogu! In zato je srednik nove zaveze, da s smrtjo
obljubo odrešenja od tistih pregreh, ki so bile pod po¬
prejšnjo zavezo, prejmejo, kateri so poklicani k večnemu
delu v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangelij svetega Janeza 8, 46 — 59.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Kdo izmed vas me bo prepričal greha? Ako vam
resnico govorim, zakaj mi ne verujete? Kdor je
iz Bog&, posluša besede Božje. Za tega voljo vi
ne poslušate, ker niste iz BogA Judje so tedaj
odgovorili in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav,
da si Samarijan, in imaš hudiča? Jezus je odgo¬
voril: Jaz nimam hudiča; ampak častim svojega
Očeta, in vi ste mi vzeli čast. Pa jaz ne iščem
svoje časti; je, kateri je išče in sodi. Resnično,
resnično vam pravim: Ako kdo dopolni mojo
besedo, ne bo videl smrti vekomaj. Judje so tedaj
rekli: Zdaj smo spoznali, da im&š hudiča! Abraham
je umrl iu preroki, in ti praviš: Ako kdo dopolni

95

mojo besedo, ne bo okusil smrti vekomaj. Si-li ti
veči, kakor naš oče Abraham, ki je umrl? in
preroki so umrli. Koga delaš sam sebe? Jezus je
odgovoril: Ce jaz sam sebe častim, moja čast ni
nič; moj Oče je, kateri me časti, za katerega vi
pravite, da je vaš Bog. In ga ne poznate; jaz pa
ga poznam, in ako rečem, da ga ne poznam, bom
lažnik, kakor vi: ali poznam ga in dopolnjujem
njegovo besedo. Abraham, vaš oče, se je silno
veselil videti moj dan; videl ga je, in je bil vesel.
Judje so mu tedaj rekli: Se petdeset let nimaš,
in si videl Abrahama? Jezus jim je rekel: Res¬
nično, resnično vam pravim, preden je bil Abraham,
sem jaz. Tedaj so pobirali kamenje, da bi vanj
lučali; Jezus pa se je skril, in je šel iz templja.

V ponedeljek po tihi nedelji.

Berilo iz Jona preroka tt, 1—19.

, Tiste dni je govoril Gospčd v drugič Jonu preroku,
rekčč: Vstani in idi v Ninive, veliko mesto, in oznanjaj
v njem, kar sem ti jaz rekel oznanjati. In vstal je Jona,
in šel v Ninive po besedi Gospčdovi. Ninive pa so bile
mesto tri dni hoda veliko. In Jona je šel en dan hoda
v mesto, ter je vpil in rekel: Se štirideset dni, in Ninive
bodo razdejane! In Ninivljani so verovali v Boga, in so
napovedali post, ter so oblekli ostra oblačila od najve-
čega do najmanjšega. In prišla je beseda do kralja Ni-
nivskega, in vstal je s svojega stola, in vrgel svoje obla¬
čilo s sebe, in se oblekel v ostro oblačilo, ter sedel na
pepel. In bilo je oklicano in rečeno v Ninivah po po¬
velju kralja in njegovih knezov tako: Nič naj ne okusijo
ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica; tudi naj se

96

ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj se oblečejo
v ostra oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v Gospoda
na vso moč. In sleherni naj se obrne od svojega hudega
pota in od krivice svojih rok. Kdo v<5, morebiti bo se'
Bog obrnil, in bo prizanesel, in odjenjal od svojega
groznega srda, in ne bomo končani. In Bog je videl
njih dela, da so se obrnili od svojega hudega pota, in
usmilil se je svojega ljudstva Gospčd naš Bog.

Evangelij svetega Janeza 7, 32—39.

Tisti čas so viši in farizeji poslali hlapcev, da
bi prijeli Jezusa. Jezus jim je rekel tedaj: Še malo
časa sem pri vas, in grem k njemu, kateri me je
poslal. Jskali me boste, pa me ne boste našli; in
kjer sem jaz, tja vi ne morete priti. Judje so
tedaj rekli med seboj: Kam misli ta iti, da ga
ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene ne¬
vernike, in bo učil nevernike ? Kakšno govorjenje
je to, ker je rekel: Iskali me boste, pa me ne
boste našli; in kjer sem jaz, tja vi ne morete
priti? Poslednji veliki dan praznika pa je Jezus
vstal in vpil, rekoč: Ako je kdo žejen, naj pride
k meni, in naj pije. Kdor veruje v me, poteko,
kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njegovega
osrčja. To pa je rekel o Duhu, katerega so imeli
prejeti vanj verujoči.

V vtorek po tihi nedelji.

Berilo iz Danijela preroka 4, 28—42.

Tiste dni so stopili Babilonjani pred kralja, in so
rekli: Izdaj nam Danijela, ki je Bela razdejal, in umoril

97

drakona; sicer bomo pomorili tebe in tvojo družino! Videl
je tedaj kralj, da so zelo vanj tiščali, in prisiljen jim je
izdal Danijela. Vrgli so ga v levnjak, in tam je bil šest
dni. V levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so jim
na dan po dve trupli in dve ovci; ali zdaj se jim ni nič
dalo, da bi požrli Danijela. Bil je pa prerok Habakuk
v Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha
v lonec; in je šel na polje, da bi nesel ženjcem. Tedaj
je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obed, ki ga imaš,
v Babilon Danijelu, kateri je v levnjaku. In Habakuk je
rekel: Gospod! Babilona nisem videl, in za jamo ne vem.
In prijel ga je angel Gospodov vrhu glave, in ga nesel
za lasč njegove glavč; in ga je postavil v Babilon nad
jamo s svojo hitro močjo. In Habakuk je zavpil, rekoč:
Danijel, služabnik Božji, vzemi obed, katerega ti je Bog
poslal! In Danijel je rekel: Spomnil si se me, Gospod
Bog! in njih nisi zapustil, kateri te ljubijo. In Danijel je
vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka brž po¬
stavil na njegovo mesto nazaj. Sedmi dan tedaj je prišel
kralj, da bi obžaloval Danijela, in je stopil k jami, ter
pogledal vanjo, in glej: Danijel sedi sredi levov. Takrat
je zavpil kralj na ves glas, rekoč: Velik si, Gospod, Bog
Danijelov! In ga je potegnil iz levnjaka, tiste pa, kateri
so ga hoteli pogubiti, vrgel je v jamo, in so bili. požrti
pri tčj priči pred njim. Tedaj je kralj rekel: Bojc naj
se vsi prebivavci po vsi deželi Danijelovega Boga; ker
on je odrešenik, ki dela znamenja in čudeže na nebu in
na zemlji, ki je rešil Danijela iz levnjaka.

Evangelij svetega Janeza 7, 1—13.

Tisti čas je Jezus hodil po Galileji; zakaj po
Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali
umoriti. Bil je pa blizu Judovski praznik zelenih

Slov. Evangel. XI. 874. 7

98

šatorov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi odtod,
in pojdi v Judejo, da tudi tvoji ucenoi vidijo tvoja
dela, katera delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na
skrivnem, kateri išče očiten biti; če to delaš, daj
se na znanje svetu. Tudi njegovi bratje namreč
niso vanj verovali. Jezus jim torej reče: Moj čas
še ni prišel; vaš čas pa je vselej pripravljen. Vas
svet ne more sovražiti, mene pa sovraži, ker jaz
pričam za njega, da so njegova dela huda. Vi
pojdite na ta praznik, jaz pa še ne grem na ta
praznik, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je bil
to rekel, ostal je on v Galileji. Ko so bili pa
njegovi bratje odšli, takrat je tudi on šel na
praznik, ne očitno, ampak nekako na skrivnem.
Judje so ga tedaj iskali ob prazniku, in so rekli:
Kje je on? In med ljudmi je bilo na tihem veliko
govorjenja zavoljo njega. Zakaj nekateri so rekli:
Dober je; nekateri pa so rekli: Ni tako, ternuč
ljudi zapeljuje. Vendar pa nihče ni očitno o njem
govoril zavoljo strahu pred Judi.

V sredo po tihi nedelji.

Berilo iz 3. knjige Mojzesove 19, 1, 2, 11—19.

Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekčč: Govori
vsemu zboru Izraelovih otrok, in reci jim: Jaz sem Go¬
spod vaš Bog. — Ne kradite, ne legajte, in nihče naj
ne goljufa svojega bližnjega. Ne prisegaj krivo v mojem
imenu, in ne skruni imena svojega Boga: jaz sem Gospod.
Ne delaj krivice svojemu bližnjemu, in ne zatiraj ga
s silo; naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi

99

do drugega dne. Ne kolni gluhega, in slepemu ne po¬
stavljaj spotikljaja; ampak hoj se Gospoda svojega Boga,
ker jaz sem Gospod. Ne stčri nič krivičnega, in po kri¬
vici ne sodi. Ne glej lica ubogega, in ne spoštuj obraza
mogočnega; sodi svojega bližnjega po pravici. Ne bodi
opravljivec, ne podpiliovavec med ljudstvom; ne podstopi
se zoper kri svojega bližnjega; jaz sem Gospod. Ne so¬
vraži svojega brata v svojem srcu, ampak očitno ga
posvari, da nimaš greha zavoljo njega. Ne išči mašče¬
vanja, in ne spomni se krivice svojih sosedov; ljubi svo¬
jega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem Gospod. Moje
zapovedi izpolnjujte, zakaj jaz sem Gospod vaš Bog.

Evangelij svetega Janeza 10, 2*2—38.

Tisti čas je bil praznik posvečevanja v Jeru¬
zalemu, in zima je bila. In Jezus je hodil v templju
po Salomonovi lopi. Judje so ga tedaj obsuli, in
so mu rekli: Doklej nas pustiš v nevednosti ? Ako
si ti Kristus, povej nam naravnost! Jezus jim je
odgovoril: Pravim vam, in ne verujete. Dela,
katera jaz delam v imenu svojega Očeta, ta pri¬
čajo za mene. Toda vi ne verujete, ker niste iz
mojih ov&c. Moje ovce poslušajo moj glas; in jaz
jih poznam, in hodijo vsled mene. In jaz jim dam
večno življenje, in ne bodo pogubljene vekomaj,
in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Kar mi
je dal moj oče, je veče kakor vse; in nihče ne
more iztrgati iz roke mojega Očeta, Jaz in Oče
sva eno. Judje so tedaj pobirali kamenje, da ga
bi kamenali. Jezus jim je odgovoril: Veliko dobrih

del sem vam pokazal od svojega Očeta, zavoljo

7  *

100

katerega teh del me kamenate? Judje so mu od¬
govorili: Zavoljo dobrega dela te ne kamenamo,
ampak zavoljo bogokletstva, in ker se, ki si človek,
delaš Bogd. Jezus jim je odgovoril: ISfi-li pisano
v vaši postavi: Jaz sem rekel, bogovi ste? Ako
je tiste imenoval bogove, katerim je bila beseda
Božja govorjena, in pismo ne more o vrženo biti,
kako njemu, katerega je Oče posvetil, in na svet
poslal, vi pravite: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin
Božji sem? Ako ne delam del svojega Očeta,
nikar mi ne verjemite. Ako jih pa delam, in ako
meni nočete verjeti, verjemite delom, da spoznate
in verujete, da je Oče v meni, in jaz v Očetu.

V četrtek po tihi nedelji.

Berilo iz Danijela preroka 3, 34—45.

Tiste dni je molil A z arij a h. Gospčdu, rekoč: Go¬
spod naš Bog! prosimo, ne zavrzi nas vekomaj zavoljo
svojega imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni
nam svojega usmiljenja zavoljo Abrahama svojega ljubega,
Izaka svojega služabnika, in Izraela svojega svetega, ka¬
terim si govoril in obljubil, da boš pomnožil njih zarod,
kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob kraju morja.
Zakaj zmanjšali, Gospod! smo se zdaj, bolj ko vsi narodi,
in ponižani smo po vsi zemlji zavoljo svojih grehov. In
nimamo zdaj kneza, ne preroka, ne vojvoda, ne žgalnega,
ne klalnega, ne jednega daru, ne kadila, tudi ne mesta, da
bi ti darovali prvine, in mogli najti tvoje usmiljenje: pa
zavoljo potrtega srca in ponižnega duha nas sprejmi. Ka¬
kor žgalni darovi ovnov in juncev in veliko tisoč tolstih
jagnjet, tako bodi danes naša daritev pred tvojim obličjem,

101

da ti dopade; zakaj kateri v tebe zaupajo, ne ostanejo
na sramoti. In zdaj gremo vsled tebe z vsem srcem, in
se te bojimo, in iščemo tvojega obiičja. Ne osramoti nas,
temuč stbri z nami po svoji dobrotljivosti in po obilnosti
svojega usmiljenja. Otmi nas po svojih čudežih, in daj
čast svojenra imenu, Gospod! In osramoteni naj bodo
vsi, kateri hudo delajo tvojim služabnikom; naj se sra¬
mujejo tvoje vsemogočnosti, in njih moč bodi razdrta.
In vedo naj, da si ti Gospčd Bog edini, in častitljiv po
vsi zemlji, Go sp 6 d naš Bog.

Evangelij svetega Luka 7, 36—45.

Tisti čas je nekdo izmed farizejev Jezusa
prosil, da bi jedel pri njem. In prišel je v hišo
farizejevo in sedel k jedi. In glej! žena v mestu,
katera je bila grešnica, ko je zvedela, da je v hiši
farizejevi pri jedi, prinesla je alabastrovo pušico
mazila; in je stopila zad k njegovim nogam, ter
mu je začela s solzami noge močiti, in jih je
z lasmi svoje glavi otirala, in mu je poljubovala
noge, in z mazilom mazala. Farizej pa, kateri ga
je povabil, ko je to videl, dejal je sam pri sebi,
rekoč: Ko bi bil on prerok, bi pač vedel, kdo in
kakšna je žena, ki se ga dotika, da je grešnica!
In Jezus je odgovoril, in mu rekel: Simon, imam
ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej!
Neki posojevavec je imel dva dolžnika; eden je
bil dolžhn pet sto denarjev, eden pa petdeset.
Ker nista imela s čim plačati, odpustil je obema.
Kateri torej ga bolj ljubi? Simon je odgovoril in
rekel: Menim, da tisti, kateremu je odpustil več.

102

In pa mu je rekel: Prav si razsodil. In se je
obrnil k ženi, in je rekel Simonu: Vidiš to ženo?
Prišel sem v tvojo hišo, pa mi vode na noge nisi
dal; ta pa mi je s solzami noge močila, in
s svojimi lasmi jih otirala. Poljubil me nisi; ta
pa, kar je v hišo prišla, ni jenjala mi nog
poljubljati. Moje glave nisi z oljem pomazal; ta
pa mi je z mazilom mazala noge. Zato ti pravim:
Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je veliko
ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi.
Njčj pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi. In začeli
so, kateri so bili ž njim pri mizi, sami pri sebi
govoriti: Kdo je ta, kateri celo grehe odpušča?
Rekel pa je ženi: Tvoja vera ti je pomagala;
pojdi v miru.

V petek po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka 17, 18—18.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod! vsi, kateri te
zapustč, bodo osramoteni, kateri od tebe odstopijo, bodo
v prahu zapisani, ker so zapustili Gospčda, vir živih
voda. Ozdravi me, Gospčd! in ozdravljen bom; reši me,
in rešen bom; zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi pra¬
vijo: Kje je beseda Gospodova? Naj pride! In jaz nisem
bil zmamljen, ko sem hodil za teboj, pastirjem; in dneva
človekovega nisem poželel, ti veš. Kar je izšlo iz mojih
ust, bilo je prav pred teboj. Ne bodi mi v strah, moje
upanje si v dan nadloge. Naj bodo osramoteni, kateri
me preganjajo, jaz pa naj ne bom osramoten; naj trepe¬
tajo oni, jaz pa naj ne trepetam; pripelji nad nje dan
nadloge, in stri jih dvakrat, Gospdd naš Bog!

103

Evangelij svetega Janeza 11, 47 — 54.

Tisti čas so veliki duhovni in farizeji pokli¬
cali zbor, in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta
človek dela veliko čudežev? Ako ga tako pustimo,
bodo vsi vanj verovali, in bodo prišli Rimljani,
in vzeli našo deželo in naš narod. Eden pa izmed
njih, Kajfa po imenu, ki je bil tisto leto veliki
duhoven, jim je rekel: Vi nič ne veste, in ne
pomislite, da je bolje za vas, da umrje en človek
za ljudstvo, in da ni ves narod pokončan. Tega
pa ni sam iz sebe rekel; temuč, ker je bil tisto
leto veliki duhoven, je prerokoval, da ima Jezus
umreti za narod, in ne samo za narod, temuč tudi,
da bi otroke Božje, kateri so bili razkropljeni,
zbral v eno. Od tistega dne torej so se posveto¬
vali, da bi ga umorili. Jezus torej ni več očitno
hodil med Judi, ampak je šel odtod v kraj blizu
puščave, v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam
prebival s svojimi učenci.

V soboto po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka 18, 18 — 23.

Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj: Pri¬
dite, sklepajmo sklepe zoper pravičnega; zato ne bo izginila
postava od duhovnov, ne svet od modrega, ne preroko¬
vanje od preroka. Pridite, in pobimo ga z jezikom, in
nič ne čislajmo njegovega govorjenja! Glospčd! glej
name, in sliši glas mojih zoprnikov. Se-li povračuje dobro
s hudim, ker so mi jamo izkopali? Spomni se, da sem
stal pred tvojim obličjem, da bi govoril za njih prid,

104

in odvrnil tvoj srd od njih. Zavoljo tega daj njih otroke
v lakoto, in pelji jih pod oster meč; naj bodo njih
žene brez otrok in vdove, in njih možje pobiti, njih
mladeniči z mečem v boju presunjeni. Naj se sliši kri¬
čanje iz njih hiš, zakaj pripeljal boš naglo nadnje .raz¬
bojnika; ker so jamo izkopali, da bi me ujeli, in skrivaj
zadrge nastavili mojim nogam. Ti pa, Grospčd! veš vse
njih svčte zoper mene v smrt; ne prizanesi njih hudo¬
biji, in njih greh pred tebčj ne bodi izbrisan; naj padejo
pred tvojimi očmi, in ob času svojega srda se znosi nad
njimi, Gospod naš Bog.

Evangelij svetega Janeza 12 ,  10 —36.

Tisti čas so se včliki duhovni posvetovali,
da bi tudi Lazarja umorili, ker je zavoljo njega
šlo veliko Judov, in so verovali v Jezusa. Drugi
dan pa, ko je veliko ljudi, kateri so bili prišli na
praznik, slišalo, da pride Jezus v Jeruzalem, vzeli
so palmove veje, in mu naproti šli, ter vpili:
Hozana, hvaljen bodi, kateri ide v imenu Gospo¬
dovem, kralj Izraelski! In Jezus je našel osliča,
in je sedel nanj, kakor je pisano: Ne boj se hči
Sij on! glej, tvoj kralj grč sedeč na osličinem
žrebetu. Tega njegovi učenci poprej niso umeli;
ampak, ko je bil Jezus poveličan, takrat so se
spomneli, da je bilo to pisano zanj, in da so mu
to storili. Pričala je torej množica, katera je bila
ž njim, kadar je Lazarja iz groba poklical, in ga
obudil od mrtvih. Zavoljo tega mu je tudi množica
naproti prišla, ker je slišala, da je storil ta čudež.
Farizeji so torej rekli 'med seboj: Vidite, da nič

105

ne opravimo! Glejte, ves svčt dere za njim! Bili
so pa nekateri neverniki med tistimi, kateri so
prišli gori, da bi molili ob prazniku. Ti so tedaj
pristopili k Filipu, ki je bil iz Betzajde Galilejske,
in ga prosili, rekoč: Gospod! Jezusa bi radi videli.
Filip pride in povč Andreju; Andrej pa in Filip
sta povedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril,
rekčč: Ura je prišla, da bo Sin človekov poveličan.
Resnično, resnično vam pravim, ako pšenično zrno
ne pade v zemljo in ne umrje, ostane ono samo;
ako pa umrje, stori veliko sadit. Kdor ljubi svoje
življenje, bo ga izgubil; in kdor sovraži svoje
življenje na tem svetu, bo ga prihranil v večno
življenje. Ako kdo meni služi, naj hodi za menoj:
in kjer sem jaz, tamkaj bo tudi moj služabnik.
In ako kdo meni služi, bo ga moj Oče počastil.
Zdaj je moja duša žalostna. In kaj hočem reči:
Oče, reši me iz te ure. Ali zato sem prišel v to
uro, Oče: poveličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel
z neba: Poveličal sem ga, in ga bom spet pove¬
ličal. Množica torej, ki je stala in slišala, je rekla,
da je zagrmelo. Drugi so rekli: Angel je govoril
z njim. Jezus je odgovoril in rekel: Ne zavoljo
mene, ampak zavoljo vas je prišel ta glas. Zdaj
je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izvržen.
In jaz, kadar bom povišan z zemlje, bom vse
k sebi vlekel. (To pa je rekel, da je naznanil,
kakšne smrti bo umrl.) Množica mu je odgovorila:
Mi smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj
ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora biti

106

povišan? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je
torej rekel: Še malo časa je luč pri vas. Hodite,
dokler imate luč, da vas ne obide tema; in kdor
hodi v temi, ne vč, kam gre. Dokler imate luč,
verujte v luč, da boste otroci luči. To je govoril
Jezus, in je šel, in se jim je skril.

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Kadar se blagoslavljajo oljke.

IJerilo iz 2. knjige Mojzesove, 15, 27; in 16, 1—7.

Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v Elina, kjer je
bilo dvanajst studencev vod in sedemdeset palmovih
dreves, in so šatore postavili ob vodah. In šli so iz
Elima, in prišla je vsa množica Izraelovih otrok
v puščavo Sinsko, katera je med Elimom in Sinajem,
petnajsti dan druzega meseca, ko so bili izšli iz
Egiptovske dežele. In je godrnjala vsa množica Izraelo¬
vih otrok zoper Mojzesa in Arona v puščavi, in rekli
so jima Izraelovi otroci: O, da bi bili umrli po Gospo¬
dovi roki v Egiptovski deželi, kadar smo sedeli pri
loncih mesa, in se kruha do sitega najedali! Zakaj sta
nas pripeljala v to puščavo, da umorita vso množico
z lakoto? Gospod pa je dejal Mojzesu: Glej, jaz vam
bom deževal kruha z nebes; naj gre ljudstvo vun, in
naj nabere, kolikor je za vsak dan treba, da ga posku¬
sim, ali živi po moji postavi, ali ne. Sesti dan pa naj
pripravijo, kar bodo shranili, in naj bo dvakrat toliko,
kolikor so nabirali za vsak dan. In Mojzes in Aron sta
rekla vsem Izraelovim otrokom: Zvečer boste zvedeli, da
vas je Gospčd izpeljal iz Egiptovske dežele, in zjutraj
boste videli slavo Gospčdovo.

107

Evangelij svetega Matevža 21, 1—J).

Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu,
in je prišel v Betfage pri Oljski gori, poslal je
dva učenca, in jima je rekel: Pojdita v vas, katera
je pred vama, in brž bosta našla oslico privezano
in žrebe pi*i nji; odvežita in pripeljita mi ju. In
če vama kdo kaj poreče, recita, da ju Gospod
potrebuje, in brž ju bo izpustil. Vse to pa se je
zgodilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po
preroku, kateri pravi: Povejte hčeri Sijonski:

Glej, tvoj kralj ide k tebi krotak, in sedeč na
oslici, in na žrebetu podjarmljene oslice. Ucenca
pa sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal.
In pripeljala sta oslico in žrebe, in so položili
svoja oblačila na nju, in so ga gori posadili. Silno
veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po
potu; drugi pa so veje sekali z dreves, in stlali na
pot. Množice pa, katere so šle spredaj in zadaj,
so vpile, rekoč: Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen
bodi, kateri ide v imenu Gospodovem.

Pri sv. maši.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanom 2, 5—11.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus
Jezus, kateri, dasi je bil v Božji podobi, ni v rop štel,
Bogu enak biti; temuc je sam sebe v nič storil, ko je
podobo hlapca nase vzel, človekom se upodobil, in po
vnanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe,
ko je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu. Zato ga
je tudi Bog povišal, in mu dal ime, katero je črež vsa

108

imena, da se v imenu Jezusovem (tukaj se poklekne)
vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji
in pod zemljo, in da vsak jezik priča, da je Gospdd
Jezus Kristus v časti Boga Očeta.

Trpljenje.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega
Matevža v 36. in 37. postavi.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Veste, da bo črez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, da bo križan. Takrat so se
zbrali včliki duhovni in starejšine ljudstva v dvor
višega duhovna, kateri je bil imenovan Kajfa; in
so se posvetovali, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in
umorili. Rekli so pa: Nikar v praznik, da kje
hrup ne vstane med ljudstvom. Ko je bil pa
Jezus v Betaniji, v hiši Simona gobovega, pri¬
stopila je k njemu žena, ki je imela alabastrovo
pušico dragega mazila, in ga je izlila na njegovo
glavo, ko je bil pri mizi. Ko so pa učenci to
videli, bili so nevoljni, rekoč: čemu ta potrata?
Zakaj to bi se bilo dalo drago prodati in dati
ubogim. Jezus pa, ko je videl, jim je rekel: Kaj
nadlego delate tčj ženi ? Zakaj dobro delo je
storila nad menoj. Uboge namreč inuite zmeraj
pri sebi, mene pa nimate zmeraj. Zakaj ker je
ona to mazilo izlila na moj život, storila je to za
moj pogreb. Resnično vam pravim, kjer koli se
bo oznanjal ta evangelij po vsem svetu, bo
se tudi pravilo, kar je ta storila, v njen spomin.

109

Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, kateri je
bil iinenovhn Juda Iškarjot, k velikim duhovnom,
in jim je rekel: Kaj mi hočete dati, in jaz vam
ga bom izdal? Oni pa so mu privolili trideset
srebrnikov. In odsehmal je iskal priložnosti, da bi
ga izdal. Prvi dan opresnih kruhov pa so pristo¬
pili učenci k Jezusu, in so mu rekli: Kje hočeš,
da ti pripravimo jesti velikonočno jagnje? Jezus
pa je rekel: Pojdite v mesto k onemu, in recite
mu: Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi ho¬
čem imeti veliko noč s svojimi učenci. In učenci
so storili, kar jim je Jezus ukazal, in pripravili
so velikonočno jagnje. Ko se je pa zvečerilo, šel
je s svojimi dvanajstimi učenci k mizi. In ko so
jedli, rekel je: Resnično vam pravim, da eden
izmed vas me bo izdal. In silno žalostni so začeli
sleherni govoriti: Gospod! ali sem jaz? On pa je
odgovoril in rekel: Kateri pomaka z menoj roko
v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre,
kakor je pisano o njem; toda gorje tistemu človeku,
po katerem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu

bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. Juda pa,

kateri ga je izdal, je odgovoril, rekoč: Učenik,
ali sem jaz? Reče mu: Ti si rekel. Ko so pa
povečerjali, vzel je Jezus kruh, in ga je posvetil
in razlomil, ter dal svojim učencem, in je rekel:

Vzemite in jejte; to je moje telo! In vzel je

kelih, je zahvalil, in jim dal, rekoč: Pijte iz njega
vsi! Zakaj to je moja kri nove zaveze, katera bo
za njih veliko prelita v odpušČenje grehov. Pravim

110

vam pa, da posehmal ne bom pil tega sadu vinske
trte do tistega dne, ko ga bom novega z vami
pil v kraljestvu svojega Očeta. In ko so bili izpeli
zahvalno pesem, šli so na Oljsko goro. Tedaj jim
reče Jezus: Vi vsi se boste pohujšali nad menoj
to noč; zakAj pisano je: Udaril bom pastirja in
razkropile se bodo ovce črede. Kadar bom pa
vstal, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu
je odgovoril in rekel: Ko bi se tudi vsi pohujšali
nad teboj, jaz se ne bom nikdar pohujšal. Jezus
mu reče: fiesnicno ti pravim, da to noc, preden
petelin zapoje, me boš trikrat zatajil. Peter mu
reče: Ako tudi bi mi bilo s teboj umreti, ne bom
te zatajil. Tako so tudi rekli vsi učenci. Tedaj je
prišel Jezus ž njimi na pristavo, ki se ji pravi
Getzemani, in je rekel svojim učencem: Sadite
tukaj, da grem tja, in molim. In vzel je seboj
Petra in Cebedejeva sina, in je začel žalosten in
otožen prihajati. Tedaj jim je rekel: Moja duša
je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte
z menoj. In šel je malo dalje, in padel na svoj
obraz in je molil, rekoč: Moj Oče! ako je mogoče,
naj gre od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jaz
hočem, ampak kakor ti. In pride k svojim učen¬
cem, in jih najde speče, in reče Petru: Torej niste
mogli eno uro čuti z menoj! Čujte in molite, da
ne pridete v izkušnjavo. Duh je sicer voljan, meso
pa slabo. Spet je drugič šel, in molil, rekčč: Oče
moj! ako ne more ta kelih mimo iti, kakor da ga
pijem, naj se zgodi tvoja volja. In je spet prišel,

111

in jih je našel speče; njih oči namreč so bile
dremotne. In jih je popustil in spet šel, in tretjič
molil, in ravno tiste besede govoril. Tedaj pride
k svojim učencem, in jim reče: Spite zdaj in
počivajte! Glejte! približala se je ura, in Sin
človekov bo izdan grešnikom v roke. Vstanite,
pojdimo! glejte! približal se je, kateri me bo
izdal. In še je govoril, in glej! Juda, eden dva¬
najsterih, je prišel in ž njim velika množica
z meči in s kolmi, ki so jo poslali veliki duhovni
in starejšine ljudstva. Njegov izdajavec pa jim je
dal znamenje, rekoč: Katerega koli bom poljubil,
tisti je, njega primite. In brž je stopil k Jezusu,
in je rekel: Zdrav bodi, Učenik! in ga je poljubil.
In Jezus mu je rekel: Prijatelj! čemu si prišel?
Tedaj so pristopili, in so rokč položili na Jezusa,
in ga prijeli. In glej! eden izmed teh, kateri so
bili z Jezusom, je iztegnil roko in izdrl svoj meč,
in je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu
je uho odsekal. Tedaj mu reče Jezus: Vtakni
svoj meč v njegovo mesto, zak&j vsi, kateri za
meč prijemajo, bodo z mečem končani. Ali meniš,
da ne morem prositi svojega Očeta, in mi bo
poslal več ko dvanajst legijonov angelov? Kako
se bodo tedaj dopolnila pisma, ker se mora tako
zgoditi. Tisto uro je Jezus rekel množicam: Kakor
nad razbojnika ste me šli lovit z meči in s kolmi;
vsak dan sem sedel pri vas, in učil v templju, pa
me niste prijeli. Pa to vse se je zgodilo, da se
dopolnijo pisma prerokov. Takrat so ga vsi učenci

112

zapustili in so zbežali. Kateri so pa Jezusa ujeli,
so ga peljali h Kajfu, velikemu duhovnu, kjer so
se bili sešli pismarji in starejšine. Peter pa je od
daleč za njim šel do dvora velikega duhovna. In
je šel vanj in je sedel s služabniki, da bi videl
konec. Veliki duhovni pa in ves zbor so iskali
krivega pričanja zoper Jezusa, da bi ga umorili;
in niso ga našli, dasi je bilo veliko krivih prič
pristopilo. Zadnjič pa ste prišli dve krivi priči, in
ste rekli: Ta je govoril: Jaz morem podreti tempelj
Božji, in v treh dneh ga spet sezidati. In veliki
duhoven je vstal, in mu rekel: Ali nič ne od¬
govoriš na to, kar ti zoper tebe pričajo? Jezus
pa je molčal. In veliki duhoven mu je rekel:
Rotim te pri živem Bogu, da nam povčš, ali si ti
Kristus, Sin Božji! Jezus mu reče: Ti si rekel.
Pa pravim vam: Posehmal boste videli Sina člo¬
vekovega sedeti na desnici moči Božje, in priti
v oblakih neba. Tedaj je viši duhoven raztrgal
svoja oblačila, rekoč: (Boga) je preklinjal; kaj
potrebujemo še prič? Glejte! zdaj ste slišali pre¬
klinjanje. Kaj se vam zdi? Oni pa so odgovorili in
rekli: Smrti je vreden. Tedaj so mu pljuvali
v obraz, in ga bili za uho; drugi pa so ga
s pestmi v obraz bili, rekoč: Prerokuj nam, Kriste!
kdo te je udaril? Peter pa je zunaj sedel na dvo¬
rišču, in pristopila je neka dekla k njemu, rekoč:
Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. On pa je tajil
vpričo vseh, rekoč: Ne vem, kaj praviš. Ko je
pa skozi vrata šel, videla ga je druga dekla, in

113

je rekla tistim, kateri so bili tam: Tudi ta je bil
z Jezusom Nazareškim. In spet je tajil s prisego:
Ne poznam tega človeka, črez malo pa so pri¬
stopili ondi stoječi, in so rekli Petru: Resnično, tudi
ti si izmed tistih; zakaj tvoj jezik te razodeva.
Tedaj je začel rotiti se in prisegati, da ne pozn k
tega človeka. In zdajci je petelin zapel. In Peter
se je spomnil besede Jezusove, ki jo je rekel:
Preden bo petelin zapel, boš me trikrat zatajil.
In šel je vun, in je bridko jokal. Kadar se je pa
jutro storilo, sklenili so vsi veliki duhovni in
starejšine ljudstva zoper Jezusa, da bi ga v smrt
izdali. In peljali so zvezanega in izdali Poneiju
Pilatu, poglavarju dežele. Tedaj, ko je Juda, kateri
ga je izdal, videl, da je obsojen, se je skesal, in je
nazaj prinesel trideset srebrnikov velikim duhovnom
in starejšinam, rekoč: Grešil sem, ker sem izdal
nedolžno kri. Oni pa so rekli: Kaj je nam mari,
ti glej. In je vrgel od sebe srebrnike v templju,
in se je vrnil, in je šel in se obesil z vrvjo. Veliki
duhovni pa so vzeli srebrnike, in so rekli: Ne
spodobi se jih devati v templjevo skrinjico; zakaj
to je cena krvi. Sklenili so pa, in kupili zanje
lončarjevo njivo za pokopališče tujcev. Zato je
imenovana tista njiva Hakeldama, to je, njiva
krvi, do današnjega dne. Tedaj se je dopolnilo,
kar je bilo govorjeno po Jeremiju preroku, ki
pravi: In vzeli so trideset srebrnikov, ceno cen¬
jenega, katerega so izkupili od Izraelovih otrok, in
so jih dali za njivo lončarjevo, kakor mi je

Slov. Evangel. XI. 874. 8

114

ukazal Gospod. Jezus pa je stal pred poglavarjem,
in poglavar ga je vprašal, rekoč: Ali si ti kralj
judovski? Jezus mu je rekel: Ti praviš. In ko je
bil tožen od velikih duhovnov in starejšin, ni nič
odgovoril. Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš,
koliko pričajo zoper tebe? In ni mu odgovoril na
nobeno besedo, tako da se je poglavar silno čudil.
Ob prazniku pa je poglavar imel navado, ljudstvu
izpustiti enega jetnika, katerega so hoteli. Imel
pa je takrat slovečega jetnika, kateri je bil imeno¬
van Baraba. Ko so se torej zbrali, rekel je Pilat:
Katerega hočete, da vam izpustim, Baraba ah
Jezusa, kateri je imenovan Kristus? Zakaj vedel
je, da so ga bili iz nevoščljivosti izdali. Ko je pa
sedel na sodnjem stolu, poslala je k njemu njegova
žena, rekoč: Nič se ne pečaj s tem pravičnim; zakaj
veliko sem trpela danes v sanjah zavoljo njega.
Ah veliki duhovni in starejšine so pregovarjali
ljudi, da bi prosili za Baraba, Jezusa pa pogubili.
Poglavar pa je odgovoril in jim rekel: Katerega
teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa so
rekli: Baraba. Pilat jim reče: Kaj torej naj storim
z Jezusom, kateri je imenovan Kristus? Vsi reko:
Križan naj bo. Poglavar jim reče: Kaj pa je
hudega storil? Ah oni so še bolj vpili, rekoč:
Križan naj bo. Ko je pa Pilat videl, da nič ne
opravi, temuč da vstaja veči hrup, vzel je vode,
in si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč: Jaz sem
nedolžen nad krvjo tega pravičnega, vi glejte! In
vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: Njegova kri

115

pridi nad nas in nad naše otroke! Tedaj jim je
izpustil Baraba; Jezusa pa jim je bičanega izdal,
da bi bil križan. Tedaj so poglavarjevi vojščaki
Jezusa seboj vzeli na sodišče, in so k njemu
spravili vso trumo. In slekli so ga, in mu ogrnili
škrlaten plašč. In spletli so krono iz trnja, in so
mu jo na glavo dejali, in trst v njegovo desnico,
in so poklekovali pred njega, in ga zasramovali,
rekoč: Zdrav bodi, kralj judovski! In so vanj
pljuvali, in trst jemali in tolkli po glavi. In po
tem, ko so ga zasramovali, slekli so mu plašč, in
ga oblekli v njegova oblačila, in ga peljali, da bi
ga križali. Gredč pa so dobili človeka iz Cirene,
Simona po imenu; tega so primorali, da je nesel
njegov križ. In prišli so na mesto, ki se imenuje
Golgota, to je mesto mrtvaških glav. In dali so
mu piti vina z žolčem zmešanega. In ko je bil
pokusil, ni hotel piti. Po tem pa, ko so ga bili
križali, razdelili so njegova oblačila, in so vadljali
zanje, da se je dopolnilo, kar je rečeno po pre¬
roku, ki pravi: Razdelili so si moja oblačila, in
za mojo suknjo so vadljali, in so sedeli in ga va¬
rovali. In deli so vrh njegove glave njegovo obsodbo
pisano: Ta je Jezus kralj judovski. Takrat sta bila
križana ž njim vred dva razbojnika, eden na des¬
nici, eden pa na levici. Ti pa, ki so mimo hodili,
so ga preklinjali, in s svojimi glavami zmajevali, in
so rekli: Aha, kako tempelj Božji podiraš, in v treh
dneh spet sezidaš; pomagaj sam sebi! Ge si Sin

Božji, stopi s križa. Ravno tako so ga zasramovali

8 *

116

tildi včliki duhovni s pismarji in starejšinami vred
in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more
pomagati. Ako je kralj Izraelski, naj stopi zdaj
s križa, in verujemo vanj. V Boga je zaupal; naj
ga zdaj reši, če ga im d rad! Saj je rekel: Sin
Božji sem. Ravno to sta mu očitala tudi razbojnika,
katera sta bila ž njim vred križana. Od šeste ure
pa se je storila tema po vsi zemlji do devete ure.
In okoli devete ure je Jezus na ves glas zavpil,
rekoč: Eli! Eli! lama sabaktani! To je: Moj Bog,
moj Bog! zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoječih,
ko so to slišali, so rekli: Elija kliče ta. In brž je
stekel eden izmed njih, vzel gobo, z jesihom jo
napojil, in nateknil na trst, in mu je dal piti.
Drugi pa so rekli: Pusti, poglejmo, ali pride Elija
ga rešit! Jezus pa je spet zavpil na ves glas, in
je izdihnil dušo. In glej! zagrinjalo v templju se
je pretrgalo na dvoje od vrha do tal; in zemlja
se je potresla in skale so pokale, in grobi so se
odpirali, in veliko telčs svetnikov, kateri so spali,,
se je obudilo. In šli so iz grobov po njegovem
vstajenju, in prišli so v sveto mesto, in so se
mnogim prikazali. Stotnik pa, in kateri so bili
ž njim in Jezusa varovali, ko so videli potres, in
kar se je godilo, so se silno bali, in so rekli:
Resnično, ta je bil Sin Božji! Bilo je pa tam od
daleč veliko žen, katere so bile za Jezusom prišle
od Galileje, in so mu stregle; med katerimi je bila
Marija Magdalena, in Marija mati Jakopova in
Jožefova, in mati Cebedejevih sinov. Ko se je pa

117

zvečerilo, prišel je neki bogat človek iz Arimateje,
po imenu Jožef, kateri je bil tudi sam učenec
Jezusov. Ta je šel k Pilatu, in je prosil telo Je¬
zusovo. Tedaj je Pilat ukazal dati telo. In Jožef
je vzel telo, in ga je zavil v čisto tančico; in ga
je položil v svoj novi grob, katerega je bil izsekal
v skalo; in zavalil je velik kamen k durim groba,
in je šel. Bila je pa ondi Marija Magdalena, in
dna Marija; in ste sedeli grobu nasproti. Drugi
dan pa, kateri je po pripravljanju *), zbrali so se
vdliki duhovni in farizeji k Pilatu, rekoč: Gospod 1
spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je bil še
živ, rekel: Urez tri dni bom vstal. Ukaži torej
grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo
njegovi učenci, in ga ne ukradejo, in ne reko
ljudstvu: Od mrtvih je vstal; in poslednja zmota
bo hujša od prve. Pil&t pa jim je rekel: Imate
stražo; pojdite, obvarujte, kakor veste. Oni pa so
šli, in so grob obdali z varuhi in zapečatili kamen.

Veliki ponedeljek.

Berilo iz Izaija preroka 50, 5—10.

Tiste cini je rekel Izaija: Gospod Bog mi. je odprl
uho; jaz pa se nisem ustavil, nisem odstopil. Svoje telo
sem jim izdal, kateri so me bili, in svoja lica tistim,
kateri so me tčzali. Svojega obličja nisem odvrnil od
njih, ki so me zasramovali in zapljnvali. Gospod Bog
je moj pomočnik, zat6 ne bom osramoten; zat6 sem na¬
stavil svoje obličje, ko naj trjo skalo, in vem, da ne

*)  dan po velikem petku — paraskeve — t. j. na veliko soboto.

118

bom osramoten. Blizu je, kateri me opravičuje; kdo mu
bo oporekal? Stopimo skupaj; kdo je moj zoprnik?
Naj stopi k meni! Glejte, Gospčd Bog je moj pomočnik!
kdo me bo obsodil? Glejte, vsi se bodo kot oblačilo
postarali, molj jih bo jedel. Kdo izmed vas se boji
Gospoda, in posluša glas njegovega hlapca? Kdor v temi
hodi in nima svetlobe, naj upa v Gospčdovo ime, in naj
se zanaša na Gospoda svojega Boga.

Evangelij svetega Janeza 12 ,  1—9.

»Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel
v Betknijo, kjer je bil Lazar umrl, katerega je
Jezus od mrtvih obudil. Napravili so mu večerjo
tam, in Marta je stregla; Lazar pa je bil eden
izmed njih, ki so bili pri mizi. Marija je tedaj
vzela libro dragega mazila prave narde, in je
mazilila Jezusove nogč, in otirala njegove nogč
s svojimi lasmi; in hiša je bila napolnjena z duhom
mazila. Eden njegovih učencev tedaj, Juda Iškarjot,
tisti, kateri ga je imel izdati, je rekel; Zakaj se
to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev, in dalo
ubogim? To je pa rekel, ne da bi mu bilo skrb
za uboge, temuč, ker je bil tat, in je mošnjo imel,
in nosil, kar je bilo vanjo vrženo. Jezus je tedaj
rekel: Pustite jo, da to stori za dan mojega
pogreba. Zakaj uboge imate vselej med seboj,
mene pa nimate vselej. Velika množica Judov je
tedaj zvedela, da je tam, in prišli so, ne le zavoljo
Jezusa, temuč da bi tudi Lazarja videli, katerega
je obudil od mrtvih.

119 —

Veliki vtorek.

Berilo iz Jeremija preroka 11, 18—20.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gosp6d, razodel simi,
in sem spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sem
bil kakor krotko jagnje, katero peljejo k zaklanju, in
nisem vedel, da so zoper mene sklenili, rekčč: Pridite,
končajmo drevo z njegovim sadom, in izderimo ga iz
dežele živih, da se njegovo ime več ne bo pomnelo. Ti
pa Grospčd, vsemogočni, sodiš pravično in izkušaš obisti
in srca, videl bom tvoje maščevanje nad njimi; zakaj
tebi sem izročil svojo reč, Gospbd moj Bog.

Trpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu s. Marka
v 14. in 15. poglavju.

Tisti čas je bila črez dva dni velika noč in
god opresnikov; in včliki duhovni in pismarji so
iskali, kako bi ga z zvijačo ujeli in umorili. Rekli
so pa: Nikar v praznik, da kje hrup ne vstane
med ljudstvom. In ko je bil v Betaniji v hiši
Simona gobovega in je pri mizi sedel, prišla je
žena, katera je imela alabastrovo pušico dragega
mazila iz nardovega klasa; in je razbila pušico,
in mu ga izlila na glavo. Bilo jih je pa, kateri so
bili sami pri sebi nevoljni, in so rekli: Cernu se
je storila ta potrata z mazilom? Zakaj to mazilo
bi se bilo dalo prodati za več kakor za tri sto
denarjev, in dati ubogim. In so se togotili nad
njo. Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj ji delate
nadlego? Dobro belo je storila nad menoj. Zakaj

120

uboge imate zmeraj med seboj, in kadar hočete,
lahko jim dobro storite; mene pa nimate vselej.
Ta je storila, kar je mogla; naprej je prišla mazilit
moje telo za pogreb. Resnično vam pravim: Kjer
koli se bo oznanjal ta evangelij po vsem svetu,
bo se tudi, kar je ta storila, pravilo v njen
spomin. In Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, je
šel k včlikim duhovnom, da bi jim ga izdal. Oni
pa, ko so slišali, so se obveselili, in so mu obljubili
dati denarjev. In je iskal, kako bi ga priložno
izdal. In prvi dan opresnih kruhov, ko so klali
velikonočno jagnje, reko mu učenci: Kam hočeš,
da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno
jagnje? In pošlje dva svojih učencev in jima
reče: Pojdita v mesto, in vaju bo srečal človek,
kateri ponese vrč vode; idita za njim, in kjer
pojde noter, recita hišnemu gospodarju, da Učenik
pravi: Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno
jagnje jedel s svojimi učenci? In on vama bo
pokazal veliko obednico pogrnjeno; ondi nam
pripravita. In njegova učenca gresta, in prideta
v mesto, in najdeta, kakor jima je bil povedal;
in pripravila sta velikonočno jagnje Ko se je bilo
pa zvečerilo, prišel je z dvanajsterimi. In kadar
so pri mizi bili in jedli, rekel je Jezus: Resnično
vam pravim, da eden izmed vas me bo izdal,
kateri jč z menoj. Oni pa so začeli žalostni pri¬
hajati, in mu eden za drugim govoriti: Ali jaz?
On pa jim je rekel: Rden izmed dvanajsterih, ka¬
teri pomaka z menoj roko v skledo. Sin človekov

121

gre sicer, kakor je pisano za njega; ali gorjč
tistemu človeku, po katerem bo Sin človekov
izdan. Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti
človek. In ko so jedli, vzel je Jezus kruh, in ga
je posvetil, in razlomil, ter jim dal, in jim je
rekel: Vzemite, to je moje telo. In je vzel kelih,
in je zahvalil, in jim dal, in so pili iz njega vsi. In
jim je rekel: To je moja kri nove zaveze, katera
bo za njih veliko prelita. Resnično vam pravim, da
ne bom nič več pil od tega sadu trte do tistega dne,
ko ga bom pil novega v Božjem kraljestvu. In ko
so bili zahvalno pesem izpeli, šli so na Oljsko
goro. In Jezus jim je rekel: Vsi se boste pohujšali
nad menoj to noč; zakaj pisano je: Udaril bom
pastirja, in razkropile se bodo ovce. Kadar pa
vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa
mu reče: Da bi se tudi vsi pohujšali nad teboj,
jaz vendar ne. In Jezus mu reče: Resnično ti
pravim, da nocoj to noč, preden bo petelin dvakrat
zapel, boš me trikrat zatajil. On pa je še več
govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, ne
bom te zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli.
In pridejo na pristavo, kateri je ime Getzemane;
in reče svojim učencem: Sčdite tukaj, da odmolim.
In vzame seboj Petra, in Jakopa, in Janeza; in
začne biti prestrašen in otožen, in jim reče: Moja
duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte.
In ko je šel malo naprej, padel je na zemljo in
molil, da bi, ako bi bilo mogoče, prešla od njega
ta ura. In je rekel: Aba, Oče! tebi je vse mogoče,

122

vzemi ta kelih od mene; ali vendar ne, kar jaz
hočem, ampak kar ti. In je prišel, in jih najde
speče; in je rekel Petru: Simon, spiš? Nisi li
mogel eno uro čuti? ČJujte in molite, da ne padete
v izkušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je
slabo. In šel je spet, in molil, in govoril ravno
tiste besede. In ko se je vrnil, našel jih je spet
speče (njih oči namreč so bile trudne), in niso
vedeli, kaj bi mu odgovorili. In pride tretjič in
jim reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je, ura
je prišla; glejte! Sin človekov bo izdan v rokč
grešnikom. Vstanite, pojdimo! Glejte! kateri me
bo izdal, je blizu. In ko je še govoril, pride Juda
Iškarjot, dvanajsterih eden, in ž njim velika množica
z meči in s kolmi od velikih duhovnov in pis-
marjev in starejšim Dal jim je bil pa njegov
izdajavec znamenje, rekoč: Katerega bom poljubil,
tisti je; njega primite, in peljite ga varno. In ko
je bil prišel, stopil je zdajci k njemu in rekel:
Zdrav bodi, Učenik! in ga je poljubil. Oni pa so
rokč iztegnili nadenj in so ga prijeli. Eden pa
zraven stoječih je izdrl meč, in je mahnil hlapca
velikega duhovna, in mu odsekal uho. In Jezus
je izpregovoril in jim rekel: Kakor nad razbojnika,
ste me šli z meči in kolmi lovit! Vsak dan sem
bil pri vas in sem učil v templju, in me niste
prijeli; pa da se dopolnijo pisma. Tedaj so ga
njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali. Neki
mladenič pa je hodil z njim s platnom ogrnjen
na nagem; in so ga prijeli. On pa je popustil

123

platno, in jim je nag ušel. In peljali so Jezusa
k velikemu duhovnu; in sešli so se vsi duhovni
in starejšine. Peter pa je sel od daleč za njim noter
v dvor velikega duhovna; in je sedel s hlapci pri
ognju, in se je grel. Veliki duhovni pa, in ves
zbor so iskali pričanja zoper Jezusa,, da bi ga
v smrt izdali, pa ga niso našli. Zakdj veliko jih
je krivo pričalo zoper njega, ali pričanja se niso
ujemala. In nekateri so vstali, in krivo pričali
zoper njega, rekoč: Mi smo ga slišali reči: Jaz
bom razdejal ta z rokami storjeni tempelj, in
v treh dneh sezidal drugega, ne z rokami stor¬
jenega. In tudi njih pričanje ni obstalo. In veliki
duhoven je stopil v sredo, in vpraša Jezusa, rekoč:
Ne odgovoriš nič na to, kar ti pričajo zoper tebe?
On pa je molčal, in ni nič odgovoril. Veliki
duhoven ga je spet vprašal, in mu je rekel: Ali
si ti Kristus, Sin hvaljenega Bog4? Jezus pa mu
je rekel: Jaz sem. In videli boste Simi človekovega
sedeti na desnici Božje moči, in priti z oblaki neba.
Veliki duhoven pa je raztrgal svoja oblačila, in je
rekel: Kaj potrebujemo še prič? Slišali ste bogo¬
kletstvo; kaj se vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili,
da je smrti vreden. In nekateri so ga jeli zapljuvati
in mu obraz zakrivati, in ga za uho biti in mu
reči: Prerokuj! In hlapci so ga bili s pestmi.
In ko je bil Peter zdolaj na dvorišču, pride ena
izmed dekel včlikega duhovna, in ko je videla
Petra, ki se je grel, pogledala ga je in je rekla:
Ti si bil tudi z Jezusom Nazareškim! On pa je

124

tajil, rekoč: Ne vem in ne umčm, kaj praviš! in
je vnn šel pred dvorišče, in petelin je zapel. In
ko ga je spet dekla videla, je rekla okoli stoje¬
čim: Ta je eden izmed njih. On pa je spet tajil.
In črez malo so zraven stoječi spek rekli Petru:
Res si izmed njih; saj si tudi Galilejec! On pa je
jel rotiti se in prisegati: Ne poznim tega človeka,
o katerem pravite. In zdajci je petelin drugič
zapel. In Peter se je spomnil besede, katero mu
je bil Jezus rekel: Preden bo petelin dvakrat
zapel, boš me trikrat zatajil. In je začel jokati. In
precej zjutraj so včliki duhovni s starejši nami in
s pismarji in z vsem zborom imeli svet, in so
Jezusa zvezali, in peljali, in izdali Pili tu. In Pilit
ga je vprašal: Ali si ti kralj judovski? On pa je
odgovoril in mu rekel: Ti praviš. In včliki du¬
hovni so ga veliko tožili. Pilit pa ga je spet
vprašal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih
reči te tožijo! Jezus pa ni nič več odgovoril, tako
da se je Pilit čudil. Ob prazniku pa je navado
imel jim izpustiti enega izmed jetnikov, katerega
koli so prosili. Bil je pa imenovin Baraba, z upor¬
niki vklenjen, kateri je bil v uporu ubil človčka.
In ko je ljudstvo gori prišlo, začelo je prositi za
to, kar jim je vselej storil. Pilit pa jim je odgo¬
voril, rekoč: Iločete-li, da vam izpustim kralja ju¬
dovskega? Zakaj vedel je, da so ga včliki duhovni
iz nevoščljivosti izdali. Včliki duhovni pa so na-
dražili ljudstvo, da naj jim raji izpusti Baraba.
Pilit pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj torej

125

hočete, da storim s kraljem judovskim? Oni so
pa spet vpili : Križaj ga! PilAt pa jim je rekel:
Kaj pa je storil hudega? Oni pa so še bolj vpili:
Križaj ga. Pil&t pa, ker je hotel ljudstvu voljo
izpolniti, izpustil jim je Baraba, in izdal Jezusa
bičanega, da bi bil križan. Vojščaki pa so ga
peljali na dvorišče sodne hiše, in skličejo vso
trumo. In ga oblečejo v škrlat, in spletejo trnjevo
krono, in mu jo denejo na glavo. In začeli so ga
pozdravljati: Pozdravljen bodi, kralj judovski! In
so ga po glavi s trstom bili, in ga zapljuvali, in
so na kolena padali, ter ga molili. In potem, ko
so ga zasramovali, slekli so mu škrlat, in ga
oblekli z njegovimi oblačili, in so ga vun peljali,
da bi ga križali. In primorali so nekega mimo
gredočega, Simona Cirenčana, ki je prišel s pristčve
očeta Aleksandrovega in Bukovega, da je nesel
njegov križ. In ga pripeljejo na mesto Golgota,
kar je prestavljeno: mesto mrtvaških glav. In dali
so mu piti z miro zmešanega vina; pa ga ni vzel.
In kateri so ga križali, razdelili so njegova oblačila
in zanje vadljali, kdo bo kaj dobil. Bila je pa
tretja ura, in so ga križali. In napis njegovega
obsojenja je bil napisan; Kralj judovski. In ž njim
križajo dva razbojnika, enega na njegovi desnici,
enega pa na levici. In bilo je dopolnjeno pismo,
katero pravi: In med krivične je bil štet. In mimo
gredoči so ga preklinjali, in so s svojimi glavami
majali in rekli: Da te! kako tempelj Božji podiraš,
in v treh dneh spet sezidaš! Pomagaj sam sebi,

126

in stopi s križa! Ravno tako so se mu tudi veliki
duhovni posmehovali, in so s pismarji eden dru¬
gemu rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more
pomagati. Kristus, kralj izraelski, naj zdaj stopi
s križa, da vidimo in verujemo. In katera sta bila
ž njim križana, sta ga zasramovala. Kadar je pa
bila šesta ura, storila se je tema po vsi zemlji do
devete ure. In ob deveti uri je Jezus z velikim
glasom zavpil, rekoč: Eloj, Eloj! lama sabaktani!
kar je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog! zakaj si
me zapustil? In nekateri tam stoječih, ko so to
slišali, so rekli: Glejte! Elija kliče. Eden pa je
stekel in napojil gobo z jesihom, in jo je na trst
nateknil, in mu je dal piti, rekoč: Pustite, glejmo,
ali ga pride Elija snet. Jezus pa je zagnal velik
glas, in je izdihnil dušo. In zagrinjalo v templju
se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal, Stotnik
pa, ki je nasproti stal, ko je videl, da je tako
vpijdč umrl, je rekel: Res, ta človek je bil Sin
Božji! Bile so pa tudi žene tam, katere so od
daleč gledale, med katerimi je bila Marija Mag¬
dalena, in Marija Jakopa manjšega in Jožefova
mati, in Saloma; katere so tudi, ko je bil v Galileji,
z njim hodile in mu stregle, in veliko drugih,
katere so bile ž njim vred prišle v Jeruzalem. In
ko se je zvečerilo (ker je bil dan pripravljanja,
kateri je pred soboto), prišel je Jožef iz Arimateje,
imeniten svetovavec, kateri je tudi sam čakal
Božjega kraljestva, in je srčno šel k Pil&tu, in je
prosil Jezusovo telo. Pildt pa se je čudil, da bi

127

bil že umrl; in je poklical stotnika, in ga je vprašal,
ali je že umrl. In ko je zvedel od stotnika, dal je
Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice, in ga je snel,
in zavil v tančico, in položil v grob, kateri je bil
sekan iz skale, in je privalil kamen grobu pred duri.

Veliko sredo.

Berilo iz Izaija preroka 72, 11; in 68, 1—7.

To govori Gospod Bog: Povejte hčeri Sijon: Glej,
Odrešenik tvoj prihaja, glej, njegovo plačilo je ž njim!
Kdo je ta, kateri prihaja; iz Edoma, z rdeče omočenimi
oblačili iz Bozre? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodi s svojo
veliko močjo? Jaz sem, ki govorim pravico, in sem bra¬
nitelj, da rešim. Zakaj je torej rdeča tvoja suknja, in tvoja
oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici? Sam sem tlačil
v tlačilnici, in nobeden izmed narodov ni bil z menoj.
Tlačil sem jih v svojem srdu, in jih stlačil v svoji jezi;
zato se je razkropila njih kri na mojo suknjo, in vsa svoja
oblačila sem ogrdil. Zakaj dan maščevanja je v mojem
srcu, prišlo je leto, da odrešim svoje. Oziral sem se, pa
ga ni bilo pomočnika; iskal sem, pa ga ni bilo, kateri
bi pomagal. Sama moja roka me je rešila, in moj srd sam
mi je pomagal. In poteptal sem ljudstva v svojem srdu,
in jih napajal s svojo srditostjo, in ob tla vrgel njih moč.
Usmiljenja Gospčdovega se bom spomnil, hvalil Gospoda
za vse, bar nam je dodelil Gospod naš Bog.

Berilo iz Izaija preroka 53, 1—12.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod, kdo veruje naši
besedi, in roka Gospčdova komu se oznanja? In rastel
bo ko mladika pred njim, in kot korenina iz suhe zemlje.
Nima podobe, ne časti; in videli smo, pa ni imel lepote,

128

da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in najzadnjega med
ljudmi smo ga videli, moža bolečin, in izkušenega v trp¬
ljenju, in kakor katerega, ki je zakrito njegovo obličje,
in je zaničevan; zato ga nismo čislali. Res, on je naše
bolezni vzel nase, in nosil naše bolečine; in mislili smo,
da je gobov, in udarjen od Boga in ponižan. On pa je
bil ranjen zavoljo naših grehov, in strt zavoljo naših
hudobij; zavoljo našega miru je trpljenje na njem, in po
njegevih progah smo ozdravljeni. Vsi smo kot ovce zašli,
sleherni se je obrnil na svojo pot; ali Gospčd je nas
vse pregreho nanj naložil. Darovan je bil, ker je sam
hotel, pa ni odprl svojih ust; kakor ovca, ki se v klanje
pelje, in ko jagnje, ki molči pred njim. kateri ga striže,
ni odprl svojih ust. Stiskan in obsojen, bil je odvzet,
njegovo rodovino kdo bo izrekel? Ker je odtrgan z dežele
živih, zavoljo greha svojega ljudstva sem ga udaril. In
pri hudodelnikih mu je bil pogreb odločen, pa pri boga¬
tinu je imel svoj grob; z at 6 ker ni storil krivice, in se ni
zvijača našla v njegovih ustih. Ali Gospod ga je hotel
potreti z boleznijo; ako da za greh svoje življenje, videl
bo velik zarod, in Gospodova volja se bo pri njem iz¬
polnila. Zatč ker je trpela njegova duša, bo videl, in bo
nasiten; s svojim ukom jih bo veliko opravičil, on moj
pravični hlapec, in bo nosil njih grehe. Zat6 mu jih bom
prav veliko v del dal, in bo močnih rop delil, ker je dal
v smrt svoje življenje, in je bil med hudobne štet, ker
je grehe njih velike nosil, in prosil za grešnika.

Trpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega
Luka v 22. in 28. postavi.

Tisti čas se je približeval praznik opresnih
kruhov, kateri se imenuje velikanoč. In veliki

129

duhovni in pismarji so iskali, kako bi Jezusa
umorili; bali pa so se ljudstva. Satan pa je šel
v Juda, kateri se je imenoval Jškarjot, ki je bil
eden izmed dvanajsterih. In je šel in je govoril
z velikimi duhovni, in s poglavarji, kako bi jim
ga izdal. In razveselili so se, in mu obljubili dati
denarjev. In dal je besedo. In iskal je priložnost,
da bi jim ga izdal brez hrupa. Prišel je pa dan
opresnih kruhov, o katerem se je moralo klati
velikonočno jagnje. In poslal je Petra in Janeza,
rekoč: Pojdita, in pripravita nam velikonočno
jagnje, da jemo. Ona pa sta rekla: Kje hočeš, da
pripraviva? In jima je rekel: Glejta, kadar prideta
v mesto, vaju bo srečal neki človek, ki ponese
vrč vode; pojdita za njim v hišo, v katero pojde,
in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi:
Kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno
jagnje s svojimi učenci? In pokazal vama bo veliko
obednico pogrnjeno, in tam pripravita. Sla sta
torej, in sta našla, kakor jima je bil rekel; in
pripravila sta velikonočno jagnje. In kadar je
prišla ura, šel je k jedi, in dvanajsteri apostoli
ž njim. In jim je rekel: Iz srca sem želel to veli¬
konočno jagnje jesti z vami, preden trpini. Zakaj
pravim vam, da od zdaj ne bom več jedel, dokler
ne bo dopolnjeno v Božjem kraljestvu. In vzel je
kelih, ter je zahvalil in rekel: Vzemite in razdelite
si med seboj. Zakaj pravim vam, da ne bom pil
trtnega sadu, dokler ne pride Božje kraljestvo. In
je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in jim dal,

Slov. Evangel. XI. 874. 9

130

rekoč: To je moje telo, katero je za vas dano;
to storite v moj spomin. Ravno tako tudi kelih
po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji
krvi, katera bo za vas prelita. Ali glej! roka
mojega izdajavca je z menoj pri mizi. In Bin člo¬
vekov sicer gre, kakor je sklenjeno; vendar gorje
tistemu človeku, po katerem bo izdan. In oni so
se začeli med seboj popra,sevati, kateri izmed njih
bi bil. kateri bi imel to storiti. Vstal je pa tudi
prepir med njimi, kateri izmed njih se zdi, da bi
bil veči. Rekel pa jim je: Kralji narodov gospo¬
dujejo njim, in kateri imajo oblast črez nje, ime¬
novani so dobrotniki. Vi pa ne tako, ampak kateri
je veči med varni, naj bo kakor manjši, in prednik
kakor služabnik. Kdo namreč je veči, kdor je pri
mizi, ah kdor streže? Kaj ne, kdor je pri mizi?
Jaz pa sem v sredi med vami, kakor kdor streže.
Vi pa ste, kateri ste potrpeli z mendj v mojih
izkušnjavah. In jaz vam odločam kraljestvo, kakor
ga je meni odločil moj Oče, da jeste in pijete pri
moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite na
sedežih, ter sodite dvanajstere Izraelove rodčve.
Gospčd pa je rekel: Simon, Simon! glej! satan
vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico.
Jaz pa sem prosil zate, da ne peša tvoja vera: in
ti, kadar se boš nekdaj izpreobrnil, potrdi svoje
brate. On pa mu je rekel: Gospod! s teboj sem
pripravljen v ječo in v smrt iti. On pa je rekel:
Pravim ti, Peter! petelin ne bo danes pel, preden
trikrat ne utajiš, da me pozn&š. In jim je rekel:

131

Kadar sem vas poslal brez mošnje, in torbe in
črevljev, vam je li kaj manjkalo? Oni pa so rekli:
Nič. Rekel jim je tedaj : Zdaj pa, kdor ima mošnjo,
naj jo vzame, ravno tako tudi torbo; in kdor
nima, naj proda svojo suknjo, in naj kupi meč.
Zakaj pravim vam, da še to mora dopolnjeno biti
nad menoj, kar je pisano: In med krivične je bil
prištet. To namreč, kar je o meni (pisano), ima
'konec. Oni pa so rekli: Gospod! glej, tukaj sta
dva meča. On pa jim je rekel: Dosti je. In je vrni
šel, in je šel po navadi na Oljsko goro. Za njim
pa so šli tudi učenci. Kadar je pa prišel namesto,
rekel jim je: Molite, da ne pridete v izkušnjavo.
In on se je odtegnil od njih za lučaj kamena, in
je padel na kolena in molil, rekoč: Oče! ako
hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodi. Prikazal se mu
je pa angel iz nebes, kateri ga je pokrepčal. In
ko so ga obšle smrtne težave, molil je prisrčniše.
Njegov pot pa je bil, kakor krvave kaplje tekoče
na zemljo. In kadar je od molitve vstal, in k svo¬
jim učencem prišel, našel jih je spčče od žalosti.
In jim je rekel: Kaj spite? Vstanite, molite, da.
ne pridete v izkušnjavo. Se je govoril, in glej!
množica, in kateri je bil imenovdn Juda, eden
dvanajsterih, šel je pred njimi, in se je približal
Jezusu, da bi ga poljubil. Jezus pa mu je rekel:
Juda! s poljubom izdaješ Sinu človekovega?
Ko so pa, kateri so bili okoli njega, videli, kaj
ima biti, rekli so mu: Gospčd! ali naj mahnemo

9  *

132

z mečem? In eden izmed njih je mahnil po hlapcu
velikega duhovna, in mu je odsekal desno uho. Jezus
pa je odgovoril in rekel: Jenjajte od tega. In se je
doteknil njegovega ušesa in ga je ozdravil. Rekel
je pa Jezus velikim duhovnom, in poglavarjem
templja in starejšinam, ki so prišli nadenj: Kakor
nad razbojnika ste prišli z meči in s kolini. Vsak
dan sem bil pri vas v templju, in niste iztegnili rok
po meni; toda to je vaša ura in oblast teme. Po¬
padli so ga pa in peljali v hišo velikega duhovna.
Peter pa je hodil od daleč za njim. Zakurili so pa
ogenj na sredi dvorišča in so okrog njega sedeli,
in Peter je bil v sredi njih. Ko ga je pa videla
neka dekla sedeti pri ognju, in ko ga je prav
pogledala, je rekla: Tudi ta je bil ž njim. On pa
gaje zatajil, rekoč: Žena, ne poznam ga! In kmalu
po tem ga je drugi videl, in je rekel: Tudi ti si
izmed njih. Peter pa je rekel: O človek! nisem.
In nekako uro časa potlej je nekdo drugi trdil,
rekčč: Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi
Galilejec! Peter pa je rekel: Človek, ne vem, kaj
praviš! In še je govoril, kar je petelin zapel. In
Gospod se je ozrl, in je pogledal v Petra. In Peter
se je spomnil besede Gospodove, kakor je bil
rekel: Preden petelin zapoje, boš me trikrat zatajil.
In Peter je vun šel, in je milo jokal. In možje,
kateri so ga držali, so ga zasramovali in bili. In so
ga zakrivali, in ga v obraz bili, in so ga vprašali,
rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril? In več drugega
preklinjanja so govorili zoper njega. In kadar se

133

je dan storil, zbrali so se starejšine ljudstva, veliki
duhovni in pismarji, in so ga peljali v svoje zbira¬
lišče, rekdč: Ali si ti Kristus? povej nam! In jim
je rekel: Ako vam povem, ne boste mi verjeli.
Ako pa tudi vprašam, ne boste mi odgovorili, in
me ne izpustili. Odsehmal pa bo Sin človekov
sedel na desnici moči Božje. Vsi pa so rekli: Ti
si torej Sin Božji? In je rekel: Vi pravite, da sem
jaz. Oni pa so rekli: Kaj potrebujemo še pričanja?
Saj smo sami slišali iz njegovih ust. In vstala je
vsa njih množica in so ga peljali k Pil&tu. Začeli
so ga pa tožiti, rekoč: Tega smo našli, da zape¬
ljuje naš narod, in da brani cesarju davkov dajati,
in pravi, da je on Kristus kralj. PilAt pa ga je
vprašal, rekoč: Ali si ti kralj judovski? On pa je
odgovoril in rekel: Ti praviš. Pilat pa je rekel
včlikim duhovnom in množicam: Nič krivega ne
najdem nad tem človekom. Oni pa so še bolj
silili, rekoč: Ljudstvo podpihuje, ker uči po vsi
Judeji, začčnši od Galileje do sem. Ko je pa Pil&t
slišal Galilejo, vprašal je, ali je on Galilejec. In
ko je zvedel, da je izpod Herodove oblasti, poslal
ga je k Herodu, kateri je bil tudi v Jeruzalemu
tiste dni. Herod pa, ko je Jezusa videl, se je silno
oveselil; zakaj že zdavno ga je želel videti, ker je
veliko slišal o njem, in je upal, da ga bo videl
storiti kak čudež. In ga je vpraševal z mnogimi
besedami, on pa mu ni nič odgovoril. Včliki du¬
hovni pa in pismarji so stali, in ga trdo tožili.
Herod pa s svojimi vojščaki ga je zaničeval in

134

zasramoval, in ga je oblekel v belo oblačilo, in
ga je nazaj poslal k Pilatu. In postala sta prijatelja
Herod in PilAt tisti dan; zakaj poprej sta bila
v sovraštvu med seboj. Pildt pa je poklical velike
duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel:
Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi od¬
vračal ljudstvo; in glejte! jaz sem ga vpričo vas
izprašal, in nisem našel nobene krivice nad tem
človekom v tem, česar ga tožite. Pa tudi Iderod
ne; zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte!
nič smrti vrdnega ni bilo najdenega nad njim.
Pretepel ga bom torej, in izpustil. Moral jim je
pa ob prazniku enega izpustiti. Zavpila je pa
množica vsa kmalu, rekoč: Proč s tem, in izpusti
nam Baraba. Ta je bil zavoljo nekega v mestu
storjenega upora in uboja v ječo vržen. Pilat jih
je torej spet nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti.
Oni pa so vpili, rekoč: Križaj! križaj! On pa jim
je tretjič rekel: Kaj je pa ta storil hudega? Nič
smrti vrednega ne najdem nad njim; pretepel ga
bom torej in izpustil. Oni pa so tiščali z velikim
vpitjem, in so prosili, da naj bo križan; in njih
vpitje je prihajalo čedalje veče. In Pil&t je prisodil,
da bi se izpolnila njih prošnja. Izpustil jim je torej
tistega, kateri je bil zavoljo uboja in upora v ječo
vržen, za katerega so prosili; Jezusa pa je izdal
njih volji. In ko so ga peljali, prijeli so nekega
Simona Cirenčana, kateri je šel s polja, in so mu
naložili križ nesti za Jezusom. Sla je pa za njim
velika množica ljudi in žen, katere so jokale in

135

ga milovale. Jezus pa se je proti njim obrnil in
rekel: Hčere Jeruzalemske! nikžr se ne jokajte
nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad
svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli, ob
katerih poreko: Srečne so nerodovitne, in telčsa,
katera niso rodila, in prsi, katere niso dojile! Ta¬
krat bodo zaceli reci goram: Padite na nas! in
hribom: Pokrite nas! če namreč nad sirovim lesom
delajo to, kaj se bo godilo nad suhim? Peljana
sta bila pa ž njim tudi dva druga hudodelnika,
da bi bila umorjena. In kadar so bili prišli na
mesto, katero se imenuje mesto mrtvaških glav,
križali so tam njega in hudodelnika, enega na
desni, enega pa na levi strani. Jezus pa je rekel:
Oče! odpdsti jim, saj ne vedo, kaj delajo. In
razdelili so njegova oblačila, in so zanje vadljali.
In ljudje so stali in gledali, in veliki duhovni so
ga zasmehovali ž njimi vred, rekoč: Drugim je
pomagal, naj sam sebi pomaga, ako je on Kristus,
izvoljeni Božji. Zasramovali so ga pa tudi vojščaki,
kateri so pristopili, in mu ponujali jesiha, in rekli:
Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! Bil je pa
tudi napis nad njim napisan z grškimi, latinskimi
in hebrejskimi črkami: Ta je kralj judovski. Eden
razbojnikov pa, katera sta visela, ga je preklinjal,
rekoč; Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in
nama. Drugi pa je odgovoril, in ga je svaril, rekoč:
Ali se tudi ti ne bojiš Bogž, ker si v ravno tistem
obsojenju? in midva sicer po pravici; zakaj po
zasluženju svojih del prejemava; ta pa ni nič

186

hudega storil. In rekel je Jezusu: Gospod! spomni
se me, kadar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus
mu je rekel: Resnično ti pravim, danes boš z menoj
v raju. Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se je
storila po vsi zemlji do devete ure. In solnce je
otemnelo, in zagrinjalo v templju se je pretrgalo
po sredi. In Jezus je zavpil z velikim glasom, in
je rekel: Oče! v tvoje roke izročam svojo dušo.
In ko je to izrekel, je dušo izdihnil. Ko je pa
stotnik videl, kar se je zgodilo, častil je Boga,
rekčč: Resnično, ta človek je bil pravičen! In vsi
ljudje, kateri so se bili sešli to gledat, kadar so
videli, kar se je zgodilo, trkali so na svoje prsi,
in se vrnili. Vsi njegovi znanci pa in žene, katere
so bile prišle za njim iz Galileje, so od daleč stali,
in so gledali. In glej! bil je mož, po imenu Jožef,
kateri je bil svetovavec, dober in pravičen mož,
(ta ni bil privolil v njih svet in dejanje) iz Ari-
mateje, judejskega mesta, kateri je tudi sam čakal
Božjega kraljestva. Ta je šel k Pilatu, in je prosil
Jezusovo teld. In ga je snel, zavil v tančico, in
položil v izsekan grob, v katerega še nihče ni bil
položen.

Veliki četrtek.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 11,

20—82.

Bratje! kadar se snidete, ne pravi se temu večerjo
Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo poprej vzame,
in jč ; in tako je nekateri lačen, nekateri pa pijan. Nimate

137

mari hiš, da bi v njih jedli in pili? Ali cčrkev Božjo
zaničujete, in tiste zasramujete, kateri nimajo? Kaj bi
vam rekel? Ali bi vas hvalil? V tem vas ne hvalim.
Zakaj jaz sem prejel od Gospčda, kar sem vam tudi
izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, v kateri je bil
izdan, vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel:
Vzemite in jejte, to je moje tel6, katero bo za vas
dano; to storite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih
po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi;
to storite, kolikorkrat boste pili, v moj spomin! Zakaj
kolikorkrat boste jedli ta kruh, in pili ta kelih, boste
oznanjali smrt Gospodovo, dokler ne pride. Kdor koli
bo torej nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov,
bo kriv telčsa in krvi Gospodove. Naj pa presodi
človek sam sebe, in tako naj jč od tega kruha in pije
od keliha. Zakaj kdor jč in pije nevredno, ta si sodbo
jč in pije, ker ne razloči telčsa Gospodovega. Zato je
med vami veliko slabih in bolnih, in veliko jih spi. Ako
bi sami sebe presojevali, ne bi bili sojeni. Kadar smo
pa sojeni, smo po Gospodu svarjeni, da ne bomo po¬
gubljeni s tem svetom.

Evangelij svetega Janeza IB, 1 — 15.

Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus
vedel, da je prišla njegova ura, da bi šel iz tega
sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na
svetu, ljubil jih je do konca. In ko so večerjali,
(in je bil hudič Judu Iškarjotu Simonovemu že
v srce dal, da bi izdal Jezusa) vedoč, da mu je
Oče vse dal v roke, in da je od Bogk prišel, in
k Bogit gre, vstane od večerje, in dene s sebe
svoje oblačilo, in vzorne prt, ter se opaše. Potlej

138

vlije vode v medenico, in začne umivati učencem
nogč in otirati s prtom, s katerim je bil opasan.
Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče:
Gospod! ti meni umivaš nogč? Jezus je odgovoril
in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedel
pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi umival
nog, vekomaj ne. Jezus mu je odgovoril: Ako te
ne umijem, ne boš imel dčleža z menoj. Simon
Peter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi
rokč in glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne
potrebuje, kakor da nogč umije, ampak je ves čist.
Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. Vedel je namreč, kdo
je, kateri ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti.
Po tem tedaj, ko jim je bil umil noge, in vzel
svoja oblačila, sedel je spet k mizi, in jim je rekel:
Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik
in Gospod! in prav pravite; sem tudi. Ako sem
torej jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate
tudi vi eden drugemu noge umivati. Zgled namreč
sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz vam
storil, storite tudi vi.

Veliki petek.

lSerilo iz Ozeja preroka 6, 1 — 6.

To govori Gospod: V svoji bridkosti se bodo zgo¬
daj napotili k meni, rekoč: Pridite, vrnimo se zopet
h Gospodu! Zgrabil nas je namreč, pa nas bo tudi
rešil. Crez dva dni nas bo oživil, tretji dan nas bo pa
obudil, in živeli bomo pred njim. Vedeli bomo, in si
bomo prizadevali, da bi prav spoznali Gospoda. Kakor
zarja bo njegov vzhod, kakor pomladanski in jesenski

139

dež pride na zemljo, bo on prišel k nam. Kaj naj ti
storim, E fr a j m ? Kaj naj ii storim, Juda? Usmiljenje
z vami je kakor jutru ja megla, in kakor rosa, ki izgine
z jutrom. Zato sem jih otesaval po prerokih, sem jih
pobijal z besedo svojih ust, in tvoja obsodba se bo
zasvetila kakor luč. Usmiljenje namreč hočem, pa ne
darov; znanje Božje, pa ne žgalnih darov.

Berilo iz 2. knjige Mojzesove 12, 1—11.

Tisti čas je rekel Gospod Mojzesu in Aronu
v egiptovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mese¬
cev; naj bo prvi med meseci v letu. Govorita vsemu
zboru Izraelovih otrok, in recita jim: Deseti dan tega
meseca naj vzame vsakateri jagnje za svojo družino in
hišo. Ako jih je pa manj v hiši, kakor jih je treba,
da snedo jagnje, naj privzame svojega soseda, kateri
se drži njegove hiše, po številu ljudi, katerih je treba,
da jagnje snedč. Jagnje pa bodi brez madeža, samec,
leta staro, od ovac ali koz vzeto. In prihranite ga do
štirinajstega dneva tega meseca, in zakolje naj ga vsa
množica Izraelovih otrok na večer. In naj vzamejo od
njegove krvi, in naj pomažejo ž njo oba podboja in
naddurje tistih hiš, v katerih ga bodo jedli. In naj
jedo tisto noč meso pri ognju pečeno in opresne kruhe
z grenkimi zelmi. Ne jejte ga sirovega, ne v vodi
kuhanega, ampak le pri ognju pečeno; pojejte glavo
z njegovimi nogami in drobom vred, in kosti mu ne
zlomite. In nič naj ga ne ostane do jutra; če kaj
ostane, sežgite v ognju. Jejte ga pa tako: Svoje ledje
imejte opasano, in črevlje imejte na nogah, držite
palice v rokah, in jejte naglo; ker to je mimohod
Gospčdov.

140

Trpljenje

Gospoda našega Jezus Kristusa po spisu sv. Janeza
v 18. in 19. poglavju.

Tisti Čas je šel Jezus s svojimi učenci črez
potok Cedron, kjer je bil vrt, v katerega je šel
on in njegovi učenci. Vedel je pa tudi Juda,
kateri ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus s svo¬
jimi učenci pogosto tja hodil. Juda je torej vzel
stražo, in služabnikov od včlikih duhovnov in
farizejev seboj, in je prišel tja s svetili, in bak-
ljami in orožjem. Jezus tedaj, ki je vedel vse, kar
je imelo črezenj priti, je naprej stopil in jim re¬
kel: Koga iščete? Odgovorili so mu: Jezusa Na-
zareškega. Jezus jim reče: Jaz sem. Stal je pa
tudi Juda pri njih, kateri ga je izdal. Kadar jim
je torej rekel: Jaz sem, odstopili so, in padli na
zemljo. Spet jih je tedaj vprašal: Kogš, iščete?
Oni pa so rekli: Jezusa Nazareškega. Jezus je od¬
govoril: Povedal sem vam, da sem jaz; ako torej
mene iščete, pustite te iti. Da so se dopolnile
besede, katere je rekel: Katere si mi dal, nisem
nobenega izmed njih izgubil. Simon Peter tedaj,
ki je imel meč, ga je izdrl, in je mahnil po
hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno
uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Jezus je tedaj
rekel Petru: Vtakni svoj meč v nožnico. Ne bom-li
pil kčlilia, katerega mi je dal Oče? Straža torej,
in poglavar in hlapci Judov so popadli Jezusa, in
so ga zvezali. In peljali so ga najprej k Anu; bil

141

je namreč tast Kajfu, kateri je bil veliki duhoven
tisto leto. Bil je pa Kajfa tisti, kateri je bil Judom
dal svet, da je bolje, da en človek umrje za ljud¬
stvo. Za Jezusom pa je šel Simon Peter, in drug
učenec. Tisti učenec pa je bil znan velikemu du¬
hovnu; in šel je z Jezusom vred na dvorišče
velikega duhovna. Peter pa je stal zunaj pri vra¬
tih. Oni učenec torej, kateri je bil velikemu du¬
hovnu znan, je vun šel, in je govoril z vratarico,
in je Petra noter peljal. Reče tedaj dekla vrata¬
rica Petru: Ali nisi tudi ti izmed učencev tega
človeka? On reče: Nisem. Hlapci pa in služabniki
so stali pri žerjavici, ker je bilo mraz, in so se
greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in se je grel.
Veliki duhoven torej je vprašal Jezusa za njegove
učence in za njegov uk. Jezus mu je odgovoril:
Jaz sem očitno govoril pred svetom; jaz sem vse¬
lej učil v shodnici in v templju, kamor se vsi
Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič govoril.
Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kateri so slišali,
kaj sem jim govoril; glej! oni vedo, kaj sem jaz
govoril. Ko je bil pa to rekel, udaril je eden iz¬
med služabnikov, kateri je zraven stal, Jezusa za
uho, rekoč: Tako odgovarjaš velikemu duhovnu?
Jezus mu je odgovoril: Ako sem hudo govoril,
izpričaj od hudega: ako pa prav, zakaj me biješ?
In Ana ga je poslal zvezanega h Kajfu, velikemu
duhovnu. Simon Peter pa je stal in se je grel.
Rekli so mu tedaj: Nisi-li tudi ti izmed njegovih
učencev? On je tajil, in je rekel: Nisem. Reče mu

142

eden izmed hlapcev velikega duhovna, stric tistega,
kateremu je bil Peter odsekal uho: Teli nisem
jaz videl na vrtu pri njem? Peter je tedaj spet
tajil, in zdajci je petelin zapel. Peljejo torej Jezusa
od Kajfa v sodno hišo. Bilo je pa zjutraj. In oni
niso šli v sodno hišo, da bi se ne omadeževali,
temuc da bi smeli jesti velikonočno jagnje. Sel je
torej Pilkt vunkaj, in je rekel: Kakšno tožbo imate
zoper tega človeka? Odgovoidli so in mu rekli:
Ko bi ta ne bil hudodelnik, ne bili bi ti ga izdali.
Pilat jim je tedaj rekel: Vzemite ga vi, in sodite
ga po svoji postavi. Judje so mu tedaj rekli: Mi
ne smemo nikogar umoriti. Da se je dopolnila
Jezusova beseda, katero je govoril, ko je na znanje
dal, s kakšno smrtjo bo umrl. Sel je torej Pilat
spet v sodno hišo, in je poklical Jezusa in mu
rekel: Ti si kralj judovski? Jezus je odgovoril:
Govoi’iš-li to sam iz sebe, ali so ti drugi povedali
o meni? Pil At je odgovoril: Kaj sem jaz Jud?
Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izdali;
kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo
ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od
tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da
bi ne bil Judom izdan: zdaj pa moje kraljestvo
ni odtod. Pilat mu je tedaj rekel: Torej si ti
kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, in jaz sem
kralj. Jaz sem za to rojen, in za to prišel na svet,
da pričam resnici. Vsak, kateri je iz resnice, po¬
sluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica?
In ko je bil to rekel, šel je spet vun k Judom,

143

in jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice nad
njim. Navada pa je pri vas, da vam enega izpustim
o veliki noči: hočete-li torej, da vam izpustim
kralja judovskega? Vpili so tedaj spet vsi, rekoč?
„Ne tega, ampak Baraba/' Bil je pa Baraba raz¬
bojnik. Nato je torej Pilat Jezusa vzel in bičal.
In vojščaki so spletli krono iz trnja, in mu jo de¬
jali na glavo in ga oblekli v škrlatno oblačilo.
In so predenj stopali in rekli: Pozdravljen bodi,
kralj judovski! In bili so ga za uho. Pilat je tedaj
spet šel vunkaj, in jim reče: Glejte! pripeljem vam
ga vunkaj, da spoznate da ne najdem nad njim
nobene krivice. (Jezus je tedaj vunkaj prišel, noseč
trnjevo krono in škrlatno oblačilo.) In (Pilat) jim
reče: Glejte, človek! — Ko so ga torej videli vč-
liki duhovni in služabniki, vpili so, rekoč! Križaj,
križaj ga! Pilat jim reče: Vzemite in križajte ga
vi; zakaj jaz ne najdem krivice nad njim. Judje
so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po po¬
stavi mora umreti, ker se je delal Sina Božjega.
Ko je torej Pilat slišal to govorjenje, bal se je še
bolj. In je šel spet v sodno hišo, in je rekel Jezusu:
Odkod si ti? Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat mu
torej reče: Meni ne odgovoriš? Ne veš, da imam
oblast, te križati, in im&m oblast te izpustiti?
Jezus je odgovoril: Ne imel bi nobene oblasti do
mene, ko bi ti ne bilo od zgoraj dano. Zavoljo
tega im4 tisti, kateri me je tebi izdal, veči greh.
In odslej je iskal Pilat ga izpustiti. Judje pa so
vpili rekoč: Ako tega izpustiš, nisi cesarjev

144

prijatelj; zakaj vsak, kateri se dela kralja, ustav¬
lja se cesarju. Pilat torej, ko je to govorjenje
slišal, je Jezusa vun pripeljal, in je sčdel na sodni
stol, na mestu, katero se imenuje Litostrotos, po
hebrejsko pa Gabata. Bilo je pa dan pripravljanja
velike noči okoli šeste ure, in reče Judom: Glejte!
vaš kralj! Oni pa so vpili: Proč ž njim, proč
ž njim, križaj ga! Pilat jim reče: Vašega kralja
bom križal? Veliki duhovni so odgovorili: Nimamo
kralja, razen cesarja. Takrat torej jim ga je izdal,
da bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa, in vun pe¬
ljali. In šel je svoj križ nesoč vun na mesto, ki se
imenuje mesto mrtvaških glav, po hebrejsko pa
Golgota. Ondi so ga križali, in ž njim dva druga,
od vsake strani enega, v sredi pa Jezusa. Napisal
je pa Pilat tudi napis, in ga je dejal vrh križa.
Bilo pa je pisano: Jezus Nazareški, kralj judovski.
Ta napis je tedaj bralo veliko Judov; kraj nam¬
reč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizu mesta.
Bilo je pa pisano po hebrejski, po grški in po
latinski. Rekli so tedaj P il atu v čl i ki judovski du¬
hovni: Nikhr ne piši: Kralj judovski; ampak, da
je on rekel: Kralj Judov sem. Pilat je odgovoril:
Kar sem pisal, sem pisal. Vojščaki torej, ko so
bili razpeli Jezusa, vzeli so njegova oblačila, (in
so naredili štiri dele, vsakemu vojščaku del) in
suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha sce-
loma tkana. Rekli so torej med seboj: Nikar je ne
režimo, ampak vadljajmo zanjo, čigava bode. Da
se je pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moja

14B

oblačila med se, in za mojo suknjo so vadljali.
Vojščaki so torej to storili. Poleg križa Jezuso¬
vega pa so stale njegova mati, in sestra njegove
matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko
je tedaj Jezus mater in ucenca, katerega je ljubil,
videl zraven stati, reče svoji materi : Zena, tvoj
sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od
tiste ure jo je učenec k sebi vzel. Po tem, ker je
Jezus vedel, da je vse dokončano, da se je dopol¬
nilo pismo, je rekel: Žejen sem! Stala je pa ondi
posoda polna jesiha. Oni pa so gobo z jesihom
napojili, in na hisop nateknili, ter mu jo podali
k ustom. Kadar je bil tedaj Jezus jesiha vzel, je
rekel: Dopolnjeno jel In nagnil je glavo in je
dušo dal iz sebe. Judje torej, (ker je bil dan pri¬
pravljanja), da bi ne ostala na križu trupla v so¬
boto, (tisti sobotni dan namreč je bil velik), prosili
so Pilkta, da bi se jim kosti potrle, in da bi se
sneli. Vojščaki so torej prišli, in so prvemu sicer
strli kosti, in drugemu, kateri je bil ž njim križan.
Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že
mrtev, in mu niso strli kosti; ampak eden izmed
vojščakov je s sulico odprl njegovo stran, in zdajci
je tekla kri in voda iz nje. In kateri je videl,
je pričal, in je resnično njegovo pričanje; in on
vč, da resnico govori, da tudi vi verujete. To se
je namreč zgodilo, daje  pismo dopolnjeno: Nobene
kosti mu ne strlte. In spet drugo pismo pravi:
Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli. Potem pa
je Jožef iz Arimeteje, (ker je bil Jezusov učenec,

Slov. Evangel. XI. 874. 10

146

toda skrivaj zavoljo strahii pred Judi), prosil Pilata,
da bi snel Jezusovo telo. In Pil&t je dovolil. Prišel
je torej in snel Jezusovo telo. Prišel je pa tudi
Nik odeni, kateri je bil prvič ponoči prišel k Je¬
zusu, in je prinesel zmčsi mire in aloe okoli sto
liber. Vzela sta torej Jezusovo telo, in ga zavila
v tančico z dišavami vred, kakor je pri Judih
šega pokopavati. Bil je pa na tistem kraju, kjer
je bil križan, vrt, in na vrtu nov grob, v katerega
še nihče ni bil položen. Tam sta torej zavoljo
dneva pripravljanja Judov, ker je bil grob blizu,
položila Jezusa.

Veliko soboto.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Itološanom 3 , 1 — 4 .

Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je
gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite po
tistem, kar je zgoraj, ne pa, kar je na zemlji. Zakaj
umrli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.
Kadar se bo pa prikazal Kristus, vaše življenje, takrat
se boste tudi vi prikazali ž njim v časti.

Evangelij svetega Matevža 38 , 1 — 7 .

Zvečer sobote pa, ko se zasveti prvi dan
tedna, prišla je Marija Magdalena in ona Marija
gledat groba. In glej! velik potres je vstal. Zakaj
angel Gospodov je prišel z nebes in je pristopil,
ter kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje
pa je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo, kakor
sneg. Od straha pa pred njim so strepetali varuhi,

147

in so bili kakor mrtvi. Angel pa je pregovoril,
in rekel ženam: Nikdr se ne bojte ne! zak&j vem,
da iščete Jezusa, kateri je bil križan. Ni ga tukaj;
vstal je namreč, kakor je rekel. Pristopite in po¬
glejte kraj, kamor je bil Gospod položen. In brž
pojdite, in povejte njegovim učencem, da je vstal;
in glejte! pred vami gre v Galilejo, tamkaj ga
boste videli. Glejte! Oznanil sem vam.

Velikonočno nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 5, 7—8.

Bratje! postrgajte stari kvas, da boste novo testo,
kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus je
darovano. Obhajajmo torej veliko noč ne v starem kvasu,
tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v opres-
nih kruhih čistosti in resnice.

Evangelij svetega Marka 16, 1—7.

Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija
Jakopova, in Saloma kupile diš&v, da bi prišle
in Jezusa mazilile. In prvi dan po soboti so prišle,
celo zgodaj h grobu, ko je solnce vzhajalo. In
rekle so med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen
od duri grbba? In so se ozrle, ter so videle kamen
odvaljen; bil je namreč silno velik. In šle so
v grob, in so videle mladeniča sedeti na desni,
ogrnjenega z belim oblačilom, in so ostrmele. On
pa jim reče: Nik&r se ne ustrašite! Jezusa iščete
Nazareškega križanega; vstal je, ni ga tukaj!

Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Pojdite pa

to*

148

povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred
vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam
je rekel.

Velikonočni ponedeljek.

Berilo iz dejanja apostolskega 10, 37—43.

Tiste dni je Peter stopil v sredo med ljudstvo, in
rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj se je zgodilo po
vsi Judeji, kar se je začelo v Galileji po krstu, katerega
je oznanjal Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog
pomazilil s svetim Duhom in z močjo, kateri je okoli
hodil, dobrote delil in ozdravljal vse po hudiču nadle-
govane, ker je Bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega,
kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, kate¬
rega so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil
tretji dan, in dal ga videti ne vsemu ljudstvu, ampak po
Bogu prej izvoljenim pričam, nam, kateri smo ž njim jedli
in pili, ko je od mrtvih vstal. In nam je ukazal, ljudstvu
oznanjati in pričati, da je on tisti, katerega je Bog posta¬
vil sodnika živih in mrtvih. Temu vsi preroki pričanje
dajejo, da v njegovem imenu dobč odpuščenje grehov vsi,
kateri verujejo vanj.

Evangelij svetega Luka 34, 13—35.

Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev ravno
tisti dan v trg, kateri je bil šestdeset tečajev od
Jeruzalema daleč, po imenu Emavs. In ona sta
med seboj govorila o vsem tistem, kar se je bilo
zgodilo. In px-igodilo se je, ko sta se pogovarjala
in izpraševala, približal se je tudi Jezus, in je šel
ž njima. Njune oči pa so bile zadržane, da ga

149

nista spoznala. In rekel je jima: Kakšni so ti
pogovori, ki jih imata gredč med seboj, in sta
žalostna? Eden pa, ki mu je bilo ime Kleofa, je
odgovoril in mu rekel: Si-li ti sam tujec v Jeru¬
zalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te
dni? In rekel jima je: Kaj? In rekla sta: O Je¬
zusu Nazareškem, kateri je bil prerok, mogočen
v dejanju in v besedi, pred Bogom in vsem
ljudstvom: in kako so ga izdali naši veliki duhovni
in oblastniki v obsojenje na smrt, in so ga križali.
Mi pa smo imeli upanje, da bo on Izrael odrešil;
ali mimo vsega tega je danes že tretji dan, kar
se je to zgodilo. Pa tudi neke žene izmed naših
so nas ostrašile, katere so bile pred dnem pri
grobu, in niso našle njegovega telčsa, ter so prišle
in rekle, da so tudi prikazen angelov videle, kateri
pravijo, da živi. In nekaj naših je šlo h grobu,
in so ravno tako našli, kakor so pravile žene,
njega pa niso našli. In on jima je rekel: O vi
nespametni, in kasnega srca verovati vse, kar so
govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus
to trpel, in tako šel v svojo čast? In začel je od
Mojzesa in vseh prerokov, in jima je razlagal, kar
je bilo o njem v vseh pismih. In približali so se
trgu, kamor so šli; in on se je delal, kakor da
bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč: Ostani
z nama, ker se mracf, in se je dan že nagnil. In
šel je noter ž njima. In zgodilo se je, ko je bil
ž njima pri mizi, vzel je kruh, in ga je posvetil
in zlomil, in jima podal. In odprle so se jima oči

150

in spoznala sta ga; in on jima je izginil izpred
oči. In rekla sta med seboj: Ali ni bilo najino
srce goreče v nama, ko je po poti govoril, in
nama pisma razkladal? In vstala sta tisto uro, in
se vrnila v Jeruzalem; in našla sta zbrane enajstere,
in tiste, ki so bili ž njimi, kateri so rekli: Gospod
je res vstal, in se je prikazal Simonu! In ona sta
pravila, kaj se je bilo zgodilo po potu, in kako
sta ga spoznala po lomljenju kruha.

Velikonočni vtorek.

Berilo iz dejanja apostolskega 13, 26 — 33.

Tiste dni je Pavel vstal, in je z roko pokazal mol¬
čati in rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu,
in kateri se med vami Boga bojč! vam je beseda tega
zveličanja poslana. Zakaj v Jeruzalemu prebivajoči, in
njih knezi, M niso spoznali Jezusa, ne besed prerokov,
katere se vsako soboto ber6, so (jih) z obsojenjem dopol¬
nili; in ako ravno nič smrti vrednega niso našli nad
njim, so Pilata prosili, da bi ga umorili. In kadar so vse
dopolnili, kar je bilo za njega pisano, sneli so ga z lesa,
in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan obudil od
mrtvih, in videli so ga po več dni ti, kateri so bili prisili
ž njim vred iz Galileje v Jeruzalem, in ti so do zdaj
njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanjamo tisto
obljubo, katera je bila našim očetom storjena, ker to je
Bog nam, njih otrokom, dopolnil, ki je obudil Jezusa
Kristusa, Gospčda našega.

Evangelij svetega Luka 24, 36 — 47.

Tisti čas je Jezus stal v sredi med svojimi
učenci, in jim rekel: Mir vam bodi! Jaz sem, ne

151

bojte se. Prestrašili so se pa in zbali, in so menili,
da vidijo duha. In rekel jim je: Kaj ste pre¬
strašeni, in talce misli obhajajo vaša srea? Poglejte
moje rokč in nogč, da sem jaz sam: potipajte in
poglejte; shj duh nima mesa, in kosti, kakor
vidite, da im&m jaz. In ko je to rekel, pokazal
jim je rokč in nogč. Ker pa še niso verovali od
veselja, in so se čudili, je rekel: Imate-li kaj jesti
tukaj ? Oni pa so mu ponudili kos pečene ribe in
sat medil. In vpričo njih je jedel, ter vzel ostanke
in jim dal. In jim je rekel: To so besede, katere
sem vam govoril, ko sem bil še pri vas, da mora
vse dopolnjeno biti, kar je pisano o meni v postavi
Mojzesovi, in v prerokih in v psalmih. Tedaj jim
je odprl um, da so razumeli pisma. In rekel jim
je: Tako je pisano, in tako je bilo treba Kristusu
trpeti, in tretji dan vstati od mrtvih; in oznanjati
v njegovem imenu pokoro in odpuščenje grehov
med vsemi narodi.

Prvo nedeljo po veliki noči, ali belo nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola 5, 4—10.

Preljubi! vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svčt,
in to je zmaga, katera premaga svčt, naša vera. Kdo je
pa, kateri premaga svčt, kakor kdor veruje, da je Jezus
Sin Božji? Ta je, kateri je prišel z vodo in krvjo, Jezus
Kristus; ne le v vodi, ampak v vodi in krvi. In Duh je,
kateri priča, da je Kristus resnica. Zakaj trije so, kateri
pričajo v nebesih: Oče, Beseda, in sveti Duh, in ti trije
so eno. In trije so, kateri pričajo na zemlji: Duh, in

152

voda in kri; in ti trije so eno. Ako sprejmemo človeško
pričanje, je pričanje Božje veče, to namreč je pričanje
Božje, katero je veče, ker je Bog pričal za svojega Sina.
Kdor veruje v Sinu Božjega, ima pričanje Božje v sebi.

Evangelij svetega Janeza 20, 19—81.

Tisti cas, ko je bil večer tistega dneva, prvega
v tednu, in so bile duri zaklenjene, kjer so bili
učenci zbrani zavoljo strah li pred Judi, prišel je
Jezus, in je v sredo med nje stopil, in jim rekel:
Mir vam bodi! In ko je bil to rekel, pokazal jim
je rokč in stran. Učenci so se tedaj obveselili,
ker so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel:
Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi
jaz vas pošiljam. In ko je bil to izrekel, dihnil je
v nje, in jim rekel: Prejmite svetega Duha; katerim
boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, in katerim
jih boste zadržali, so jim zadržani. Tomaža pa,
dvanajsterih enega, kateri je imenovan Dvojčič.
ni bilo med njimi, ko je Jezus prišel. Drugi učenci
torej so mu povedali: Gospoda smo videli. On
pa jim je rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah
znamenj žrebljev, in ne denem svojega prsta v rane
žrebljev, in ne položim svoje rokč v njegovo stran,
ne bom veroval. In črez osem dni so bili njegovi
učenci spet notri, in Tomaž z njimi. Jezus pride,
ako ravno so bile duri zaklenjene, in je stal na
sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče Tomažu:
Vloži svoj prst semkaj, in poglej moje rokč; in
podaj semkaj svojo roko, in položi jo v mojo stran,

153

in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je od¬
govoril, in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog!
Jezus mu reče: Ker si me videl, Tomaž! si veroval:
blagor jim, kateri niso videli, in so verovali. Jezus
je sicer se veliko drugih čudežev storil vpričo
svojih učenčev, kateri niso zapisani v teh bukvah.
Ti pa so zapisani, da verujete, da Jezus je Kristus,
Sin Božji, in da imate verujoč življenje v nje¬
govem imenu.

Drugo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 2, 21—25.

Preljubi! Kristus je za nas trpel, in vam zgled
zapustil, da hodite po njegovih stopinjah. On ni greha
storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih. On,
ko je bil preklinjan, ni klel; ko je trpel, ni pretil, temuc
se je vdal tistemu, ki ga je krivično sodil: on je naše
grehe sam nosil v svojem telčsu na lesu, da bi grehom
odmrli, in živeli pravičnosti. Z njegovimi ranami ste bili
ozdravljeni. Zakaj bili ste, kakor izgubljene ovce; zdaj
pa ste se obrnili k pastirju in škofu svojih duš.

Evangelij svetega Janeza 10, 11—16.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem
dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za
svoje ovce. Najemnik pa, kdor ni pastir, ki niso
ovce njegove, vidi volka priti, in popusti ovce,
in beži; in volk popade in razpodi ovce. Najemnik
pa beži, ker je najemnik, in mu ni skrb za ovce.
Jaz sem dobri pastir, in poznam svo<e, in moje

154

poznajo mene; kakor pozna mene Oče, in jaz
poznam Očeta, in dam svoje življenje za svoje
ovce. In imam še druge ovce, katere niso iz tega
hleva; tudi tiste moram pripeljati, in moj glas
bodo poslušale, in en hlev bo in en pastir.

Tretjo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 2 ,  11 — 19.

Preljubi! prosim vas, zdržite se, kakor tujci in
popotniki, mesnih želj, katere se vojskujejo zoper dušo;
imejte lepo življenje med nevčrniki, da, ko vas obrekujejo,
kakor hudodelnike, vidijo vaša dobra dela, in Boga oastd
v dan obiskanja. Bodite torej podložni vsaki človeški stvari
zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor najvišemu, ali vojvodom,
kakor po njem poslanim v maščevanje nad hudodelniki,
dobrim pa v pohvalo. Zakaj to je volja Božja, da z dobrimi
deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem, kakor
prosti, pa ne, kakor bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije,
ampak kakor hlapci Božji. Vse spoštujte, brate ljubite,
Boga se bojte, kralja častite. Hlapci, bodite podložni
gospodarjem z vsem strahom ne le dobrim in krotkim,
ampak tudi sitnim. To namreč je prijetno, v Kristusu
Jezusu, Gospodu našem.

Evangelij svetega Janeza 16, 16 — 22 .

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Še
malo, in več me ne boste videli; in spet malo, in
me boste videli; ker grem k Očetu. Tedaj je
nekaj njegovih učencev reklo med seboj: Kaj je
to, kar nam pravi: Še malo, in me ne boste
videli, in spet malo, in me boste videli; in: ker

155

grem k Očetu? Rekli so torej: Kaj je to, kar
pravi: malo? Ne vemo, kaj govori. Jezus pa je
spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel:
To se vprašate, ker sem rekel: Še malo, in me
ne boste videli; in spet malo, in me boste videli.
Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali
in žalovali, svčt pa se bo veselil; vi boste žalovali,
ali vaša žalost se bo izpreobrnila v veselje. Zena,
kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla njena
ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več
v bridkost od veselja, da je človek rojen na svčt.
Tudi vi torej imate zdaj sicer žalost, pa spet vas
bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega
veselja vam ne bo nihče vzel.

Četrto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 17—21.

Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo je
od zgoraj, ki pride od Očeta svetlobe, pri katerem ni
premenjenja, tudi ne sence kake izpremenljivosti. Zakaj
radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo nekakšne
prvine njegovih stvari. Veste, preljubi moji bratje! vsak
človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa h govorjenju, in
počasen k jezi; človekova jeza namreč ne dela pravice
Božje. Zavoljo tega odložite vso nečednost in obilnost
hudobije, in v krotkosti ohranite vsajeno besedo, katera
more zveličati vaše duše.

Evangelij svetega Janeza 16, 5—14.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Grem k njemu, kateri me je poslal, in nobeden

156

izmed vas me ne vprača: Kam greš? Temne, ker
sem vam to govoril, napolnila je žalost vaše srce.
Ali jaz vam pravim resnico: Za vas je dobro, da
jaz grem. Zakaj ako ne grem, Tolažnik ne bo
prišel k vam; ako pa grem, vam ga bom poslal.
In kadar on pride, prepričal bo svčt greha, in
pravice in sodbe; greha sicer, ker niso verovali
v me; pravice pa, ker grem k Očetu, in me po
tem ne boste videli; sodbe pa, ker je vojvoda
tega sveta že obsojen. Se veliko vam imam po¬
vedati ; toda zdaj ne morete nositi. Kadar pa pride
on, Duh resnice, učil vas bo vso resnico; ne bo
namreč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo slišal,
bo govoril, in prihodnje reči vam bo oznanjal.
On bo mene poveličal, ker bo od mojega vzel,
in vam oznanjal.

Peto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1 , 22 — 27.

Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslu-
šavci, s čimur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je kdo
poslušavec besede, ne pa delavec, tak je podoben človeku,
kateri ogleduje obraz svojega rojstva v zrkalu: ogleda se
namreč in gre, in brž pozabi, kakšen je bil. Kdor pa
prav pregleda popolno postavo prostosti, in v njej ostane,
ne pozabljiv poslušavec, ampak delavec, on bo srečen
v svojem dejanju. Ako pa kdo mčni, daje  pobožen, pa ne
brzda svojega jezika, temuč zapeljuje svoje srce, prazna je
njegova pobožnost. Cista in pred Bogom in Očetom ne-
omadežana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih
nadlogi, in neomadežanega se ohraniti pred tem svetom.

157

Evangelij svetega Janeza 16, 23—30.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam pravim: Ako boste Očeta
kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj
niste nič prosili v mojem imenu. Prosite, in boste
prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. To sem
vam govoril v prilikah. Pride ura, da vam ne bom
več v prilikah govoril, ampak vam bom očitno
oznanjal o Očetu. Tisti dan boste v mojem imenu
prosili, in vam ne pravim, da bom jaz Očeta prosil
za vas. Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene
ljubili, in ste verovali, da sem jaz izšel iz Bog&.
Izšel sem od Očeta, in sem prišel na svet; spet zapu¬
stim svet, in grem k Očetu. Reko mu njegovi učenci:
Glej! zdaj očitno govoriš, in ne praviš nobene pri¬
like. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da
te kdo vpraša; zato verujemo, da si izšel od Bog4.

Križev teden.

Berilo iz lista s Jakopa apostola 5, 16—20.

Preljubi! izpovejte si med seboj svoje grebe, in mo¬
lite eden za drugega, da boste ohranjeni: veliko namreč
more stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek
trpljenju podvržen, kakor mi, in je iz srca molil, da bi
ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri leta in šest
mesecev. In spet je molil, in nebo je dalo dežja, in zemlja
je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo izmed vaz zajde
od resnice, in ga kdo vrne, naj vč, da, kdor grešnika vrne
od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo od smrti, in
pokril veliko število grehov.

158

Evangelij svetega Luka 11, 5 — 1*1

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ko
bi kdo izmed vas imel prijatelja, in bi šel k njemu
o polnoči, in mu rekel: Prijatelj! posodi mi tri
hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota,
in nimam kaj položiti predenj; in oni bi znotraj
odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so
že zaprte, in moji otroci so z menoj v hramu; ne
morem vstati in ti dati. In ako oni le še trka,
pravim vam: ko bi tudi ne vstal, in mu ne dal
zato, ker je njegov prijatelj, vstal bo vendar zavoljo
njegove nadležnosti, in mu dal kolikor potrebuje.
In jaz vam pravim: Prosite, in se vam bo dalo;
iščite, in boste našli; trkajte in odprlo se vam bo.
Zakaj sleherni, kateri prosi, prejme; in kdor išče.
najde; in kdor trka, bo se mu odprlo. Kdo pa
izmed vas očeta kruha prosi, pa mu bo dal kamen?
ali ribe, bo mu li namesto ribe dal kačo? Ali če
pa jajca prosi, bo li mu podal škorpijona? Ako
torej vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati
svojim otrokom, koliko bolj bo vaš Oče iz nebčs
dal dobrega duha tčm, kateri ga prosijo.

V god Kristusovega vnebohoda.

Berilo iz dejanja apostolskega 1, 1 — 11.

V prvem pisanju sem govoril, o Teofil! o vsem,
kar je Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je
apostolom, katere je bil izvolil, po svetem Duhu zapovedi
dal, in bil gori vzet ; katerim je po svojem trpljenju tudi

159

z mnogimi znamenji izkazal, da je živ, ko se jim je prika¬
zoval štirideset dni, in je govoril o kraljestvu Božjem.
In kadar je ž njimi jedel, zapovedal jim je, da naj ne
hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove,
katero ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker Janez je
krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s svetim Duhom kmalu
po teh dneh. Tedaj so ga, kateri so se bili sešli, vprašali,
rekoč: Gospčd! ali boš v tem času postavil Izraelovo
kraljestvo? Rekel pa jim je: Vam ne gre vedeti časov ali
ur, katere je obranil Oče v svoji oblasti; pa prejeli boste
moč svetega Duha, kateri bo v vas prišel, in mi boste
priče v Jeruzalemu, in po vsi Judeji in Samariji in do
kraja sveta. In kadar je bil to izgovoril, se je vpričo njih
vzdignil, in oblak ga je vzel izpred njih oči. In ko so ga
gledali v nebč iti, glej, stala sta dva moža pri njih v belih
oblačilih, in sta rekla: Možje galilejski! kaj stojite, in
gledate v nebč? Ta Jezus, kateri je bil vzet od vas v nebo,
bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebč.

Evangelij svetega Marka 16, 14—20.

Tisti čas se je Jezus prikazal - enajsterici, ko
so bili pri mizi, in je svaril njih nevero, in trdobo
njih srca, da tistim, kateri so videli, da je vstal,
niso verjeli. In rekel jim je: Pojdite po vsem
svetu, in oznanjujte evangelij vsi stvari. Kdor
veruje in je krščen, bo zveličan; kdor pa ne veruje,
bo pogubljen. Kateri pa verujejo, pojdejo ta zna¬
menja za njimi: V mojem imenu bodo hudiče
izganjali; nove jezike govorili; kače prijemali; in
ako kaj strupenega pijejo, ne bo jim škodovalo;
in na bolnike bodo pokladala rokč, in bodo zdravi.

160

In Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil
v nebo vzet, in sedi na desnici Božji. Oni pa so
šli, in so učili povsod, in Gospod je delal ž njimi,
in je potrjeval besedo s čudeži, kateri so se po
tem godili.

Šesto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 4, 7—11.

Predragi! bodite modri, in čujte v molitvah. Pred
vsem pa imejte vedno ljubezen med sebdj, ker ljubezen
pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod
streho brez godrnjanja. Kakor je vsak prejel dar, s tem
postrčžite eden drugemu, kakor dobri delivci mnogotere
milosti Božje. Ako kdo govori, naj govori, kakor Božje
besčde; ako kdo služi, naj služi iz moči, katero daje
Bog; da bo Bog v vseh rečeh česčen po Jezusu Kristusu
Gospodu našem.

Evangelij svetega Janeza 15, 26—27; in 16, 1—4.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar pride Tolažnik, katerega vam bom jaz poslal
od Očeta, Duh resnice, kateri od Očeta izhaja, on
bo pričal za mene. Pa tudi vi boste pričali, ker
ste od začetka pri meni. To sem vam govoril, da
se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo devali; pride
celo ura, da bo vsak, kateri vas umori, menil, da
stori Bogu službo. In to vam bodo storili, ker ne
poznajo ne Očeta, ne mene. To pa sem vam
govoril, da se spomnite, kadar pride ura, da sem
vam jaz to pravil.

161

V god binkoštne nedelje.

Berilo iz dejanja apostolskega 2, 1—11.

Kadar je bilo petdeset dni (po veliki noči) dopol¬
njenih, bili so vsi apčstoli skupaj na tistem mestu. In
vstal je nanagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega
piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali
so se jim. razdeljeni jeziki kakor ognji, in je sčdel na
njih slehernega. In bili so napolnjeni vsi s svetim Duhom,
in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je
sveti Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu
Judje, bogaboječi možje, iz vsacega naroda, kateri je
pod nebom. Kadar se je pa to razglasilo, sešla se je
množica, in se je zavzela, ker jih je slišal govoriti vsak
po svojem jeziku. Vsi pa so ostrmeli, in se čudili, rekčč:
Glejte, niso-li vsi ti, kateri govorč, Galilejci, in kako mi
slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo rojeni? Partijani,
Medjani, in Elamljani, in kateri prebivajo v Mezopotamiji,
v Judeji in Kapadociji, v Pontu in v Aziji, v Frigiji in
Pamfiliji, v Egiptu in v straneh Libije, katera je pri
Cireni, in tujci iz Rima, tudi Judje in preobrnjeni,
Krečani, in Arabljani, smo jih slišali govoriti v naših
jezikih velika dela Božja!

Evangelij svetega Janeza 14, 23—31.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako
me kdo ljubi, bo moje besede izpolnjeval; in moj
Oče ga bo ljubil, in k njemu bova prišla, in pri
njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne izpolnjuje
m ojih besed. In besede, katere ste slišali, niso ni oje,
ampak Očeta, kateri me je poslal. To sem vam
govoril, dokler sem pri vas. Tolažnik sveti Duh

Slov. Evangel. XI. 874. 11

162

pa, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, on
vas bo učil vsega, in vas bo opomnil vsega, kar
koli sem vam rekel. Mir vam zapuščam, svoj mir
vam dajem; ne kakor svčt daje, vam dajem jaz.
Vaše srce naj se ne prestraši, in naj se ne boji!
Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in pridem
k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, da
grem k Očetu; zakaj Oče je veči od mene. In
zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste
verovali, kadar se zgodi. Ne bom že veliko z vami
govoril. Pride namreč vojvoda tega sveta, in pri
meni nima nič. Ampak da svčt spoznsi, da ljubim
Očeta, in delam tako, kakor mi je Oče zapovedal.

Binkoštni ponedeljek.

Berilo iz dejanja apostolskoga 10, 42—48.

Tiste dni je Peter odprl svoja usta, in rekel: Možje
bratje! nam je Gospod ukazal oznanjati ljudstvu, in
pričati, daje  on tisti, kateri je od Boga postavljen sodnik
živih in mrtvih. Temu vsi preroki pričanje dajejo, da
dobe v njegovem imenu odpuščenje grehov vsi, kateri
vanj verujejo. Ko je Peter še govoril te besede, padel
je sveti Duh na vse, kateri so poslušali besčdo. In včrni
iz obreze, kateri so bili prišli s Petrom, so se zavzeli,
da je bila tudi na nevernike izlita milost svetega Duha.
Slišali so jih namreč govoriti mnoge jezike, in Boga
poveličevati. Tedaj je rekel Peter: Sme-li kdo vode
braniti, da bi ne bili krščeni ti, kateri so svetega Duha
prejeli, kakor tudi mi? In ukazal jih je krstiti v imenu
Gospdda Jezusa Kristusa.

163

Evangelij svetega Janeza 3, 16—21.

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog je
svčt tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega
Sina, da, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi,
temuč ima večno življenje. Bog namreč ni poslal
svojega Sina na svčt, da bi sodil svčt, temuč da
bi bil svet po njem zveličan. Kdor vanj veruje,
ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker
ne veruje v ime edinorojenega Sina Božjega. To
pa je sodba, ker je luč prišla na svčt, in so ljudje
bolj ljubili temo ko luč: zakaj njih dela so bila
huda. Sleherni namreč, kateri dela hudo, sovraži
luč, in ne pride k luči, da niso svarjena njegova
dela. Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se
razodenejo njegova dela, ker so v Bogu storjena.

Binkoštni vtorek.

Berilo iz dejanja apostolskega 8, 14—17.

Tiste dni, ko so slišali apostoli, kateri so bili v Jeru-
zalenui, da je Samarija sprejela besedo Božjo, poslali so
jim Petra in Janeza. In sta zanje molila, da bi prejeli
svetega Duha. Zakaj v njih nobenega še ni bil prišel,
ampak samo krščeni so bili v imenu Gospdda Jezusa.
Tedaj sta rokč nanje pokladala, in prejeli so svetega Duha.

Evangelij svetega Janeza 10, 1—10.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Resnično,
resnično vam pravim: Kdor ne gre skozi vrata
v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj, tisti je tat

U*

164

in razbojnik. Kdor pa vanj gre skozi vrata, je
pastir ov&c. Njemu odpre vratar, in ovce poslušajo
njegov glas, in klice svoje ovce po imenu, in jih
vun vodi. In kadar svoje ovce izpusti, gre pred
njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov
glas. Za tujim ne gredo, temu c bežijo od njega,
ker ne spoznajo tujih glasov. To priliko jim je
Jezus pravil; oni pa niso umeli, kaj jim je govoril.
Jezus jim je torej spet rekel: Resnično, resnično
vam pravim: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor
jih je prišlo, so tatje in razbojniki, in ovce jih
niso poslušale. Jaz sem vrata. Ako kdo skozi
mčne noter gre, bo zveličan, in bo hodil noter in
vun, in bo našel pašo. Tat ne pride, kakor da
krade, in kolje in pokoncd. Jaz sem prišel, da
imajo življenje in imajo obilniše.

V praznik presvete Trojice.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 11,
33-36.

O visokost bogastva Božje modrosti in znanja! kako
nedoumne so njegove sodbe, in neizsledna njegova pota!
Zakaj kdo je zpoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil
njegov svetovaveo? Ali kdo mu je pred kaj dal, da bi se
mu povrnilo? Saj je vse iz njega, po njem in v njem;
njemu bodi čast in hvala vekomaj. Amen.

Evangelij svetega Matevža 28, 13—20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.

165

Torej pojdite, in učite vse narode, in krščujte jih
v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Učite
jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal.
In glejte! jaz sem z vami vse dni do konca sveta.

Prvo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola 4, 8—12.

Predragi! Bog je ljubezen. V tem se je izkazala lju¬
bezen Božja do nas, da je Bog svojega edinorojenega Sina
poslal na svet, da bi po njem živeli. V tem obstoji ljubezen;
ne kakor da bi bili mi Boga ljubili, ampak da nas je on
prej ljubil, in da je poslal svojega Sina v spravo za naše
grehe. Predragi! ako nas je Bog tako ljubil, moramo tudi
mi eden drugega ljubiti. Boga ni nikoli nihče videl. Ako
se ljubimo med sebbj, ostaja Bog v nas, in njegova lju¬
bezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo, da ostajamo
v njem, in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Tn
mi smo videli in pričamo, da je Oče poslal svojega Sina
odrešenika sveta. Kdor koli bo pričal, da je Jezus Sin
Božji,- ostane Bog v njem, in on v Bogu. In mi smo spo¬
znali, in verovali ljubezni, katero ima Bog do nas. Bog je
ljubezen; in kdor ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu, in Bog
v njem. V tem je ljubezen Božja pri nas popolna, da
imamo zaupanje v dan sodbe; zakaj kakor je on, tako
smo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu; ampak
popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah ima trpljenje;
kdor se pa boji, ni popoln v ljubezni. Ljubimo torej
Boga, ker nas je Bog prej ljubil. Ako kdo reče: Ljubim
Boga, in sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor namreč
ne ljubi svojega brata, katerega vidi, kako more ljubiti
Boga, katerega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga,
da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

166

Evangelij svetega Luka 6, 86—42.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Bo¬
dite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. Ne
sodite, in ne boste sojeni; ne pogubljajte, in ne
boste pogubljeni; odpuščajte, in vam se bo od¬
pustilo. Dajte, in vam se bo dalo; dobro, natlačeno,
in potreseno, in zvrhano mero vam bodo dali
v vaše naročje. S kakršno mero namreč boste
merili, s tako se vam bo odmerjalo. Povedal jim
je pa tudi priliko: Ali more slepec slepca voditi?
Ali ne padeta ob d v jamo? Učenec ni več, kakor
učenik; popoln pa bo vsak, če je kakor njegov
učenik. Kaj pa vidiš pezdir v oččsu svojega brata,
bruna pa, ki je v tvojem očesu, ne čutiš? Ali
kako moreš reči svojemu bratu: Brat! piisti, da ti
izderem pezdir iz oččsa, ko sam v svojem oččsu
ne vidiš bruna? Hinavec! izderi poprej bruno iz
svojega očesa, in potem glej, da izdereš pezdir iz
oččsa svojega brata.

V praznik s. rešnjega telesa.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 11,

28—29.

Bratje ! jaz sem prejel od Gospčda, kar sem vam tudi
izročil, da je Gospčd Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel
kruh in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite, in jejte;
to je moje telo, katero bo za vas dano. To storite v moj
spomin! Ravno tako tudi kelih po veččrji, rekčč: Ta kelih
je nova zaveza v moji krvi. To storite, kolikorkrat boste

167

pili, v moj spomin! Zakaj kolikorkrat boste jedli ta kruh,
in pili kelih, boste smrt Gospodovo oznanjali, dokler ne
pride. Kdor koli torej bo nevredno jedel ta kruh, ali pil
kelih Gospodčv, bo kriv telčsa in krvi Gospodove. Naj
torej človek sam sebe presodi, in tako naj jč od tega
kruha, in pije od keliha. Kdor namreč nevredno j6 in pije,
jč in pije si sodbo; ker ne razloči telesa Gospodovega.

Evangelij svetega Janeza 6, 56—59.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača.
Kdor jč moje meso, in pije mojo kri, ostane v meni,
in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in
jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kateri
mene jč, živel zavoljo mene. Ta je kruh, kateri je
prišel iz nebes; ne kakor so jedli vaši očetje mano,
in so umrli. Kdor jč ta kruh, bo živel vekomaj.

Drugo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza apdstola 3, 13—18.

Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži.
Mi vemo, da smo bili preneseni iz smrti v življenje, ker
ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smrti. Sleherni,
kateri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste, da
noben ubijavec nima večnega življenja v sebi obstoječega.
V tem smo spoznali ljubezen Božjo, da je on svoje
življenje postavil za nas; tudi mi moramo za brate
postaviti življenje. Kdor ima premoženje tega sveta, in
vidi svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje srce
pred njim; kako prebiva ljubezen Božja v njem? Otročiči
moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak
v dejanju in resnici.

168

Evangelij svetega Luka 14, 16—24.

Tisti čas je Jezus farizejem govoril to priliko:
Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih je
veliko povabil. In poslal je svojega hlapca oh uri
večerje povabljenim, rčč, da naj pridejo, ker je
že vse pripravljeno. In začeli so se vsi skupaj
izgovarjati. Prvi mu je rekel: Pristavo sem kupil,
in moram iti, in jo ogledati; prosim te, imej me
izgovorjenega. In drugi je rekel: Pet jarmov volov
sem kupil, in grem jih poskusit; prosim te, imej
me izgovorjenega. In drug je rekel: Oženil sem
se, torej ne morem priti. In hlapec se je vrnil, in
je povedal svojemu gospodu. Tedaj se je hišni
gospodar razsrdil, in je rekel svojemu hlapcu:
Pojdi brž po cestah in mestnih ulicah, in pripelji
sem uboge, in hrome, in slepe, in kraljeve. In
hlapec je rekel: Gospod! zgodilo se je, kakor si
ukazal; in še je prostor. In gospod reče hlapcu:
Pojdi na pota in prelaze, in primoraj jih noter
iti, da se napolni moja hiša. Pravim vam pa, da
nobeden onih mož, kateri so bili povabljeni, ne
bo okusil moje večerje.

Tretjo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 5, 6 — 11.

Predragi! ponižajte se pod mogočno roko Božjo, da
vas Bog poviša oh času obiskanja. Vso svojo skrb njemu
pustite, ker njemu je skrb za vas. Bodite trezni, in čujte;
ker hudič, vaš zoprnik, hodi kakor rjoveč lev okoli, in

169

išče, koga bi požrl. Temu se branite, trdni v veri, vedoč,
da so vaši po svetu razkropljeni bratje v ravno takem
trpljenju. Bog vse milosti pa, kateri nas je poklical k svoji
večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem trp¬
ljenju popolne storil, utrdil in ukoreninil. Njemu bodi slava
in gospostvo od vekomaj do vekomaj. Amen.

Evangelij svetega luka 15, 1—10.

Tisti čas so se cestninarji in grešniki Jezusu
približali, da bi ga poslušali. In farizeji in pismarji
so godrnjali, rekoč: Ta grešnike sprejema, in j6
ž njimi. Pa povedal jim je to priliko, rekoč: Kateri
človek izmed vas, ako im4 sto ovac, in eno izmed
njih izgubi, ne popusti devet in devetdeseterih
v puščavi, in ne gre za izgubljeno, dokler je ne
najde? In kadar jo najde, zadene jo vesel na
svoje rame. In ko pride domu, pokliče prijatelje
in sosede, in jim reče: Veselite se z menoj, ker
sem našel svojo izgubljeno ovco. Pravim vam, da
tako bo v nebesih veČe veselje nad enim grešni¬
kom, kateri se izpokori, kakor nad devet in devet-
deseterimi pravičnimi, kateri ne potrebujejo pokore.
Ali katera žena, ki ima deset denarjev, ako en
denar izgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše,
ter ne išče skrbno, dokler ga ne najde? In kadar
ga najde, pokliče prijateljice in sosede, rekoč:
Veselite se z menoj, ker sem našla denar, katerega
sem bila izgubila. Tako, vam pravim, bo med
angeli Božjimi veselje nad enim grešnikom, kateri
se izpokorl.

170

Četrto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 8,18—23.

Bratje! menim, da se trpljenje sedanjega časa ne da
primeriti prihodnji časti, katera ima biti nad nami razodeta.
Zakaj vse stvari željno čakajo razodenja Božjih otrčk.
Ker stvari so ničemurnosti podvržene, ne iz svoje volje,
ampak zavoljo tistega, kateri jih je podvrgel, v upanju, da
bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnenja v častit¬
ljivo prostost otrok Božjih. Vemo namreč, da dozdaj vse
stvari zdihujejo in stokajo, kakor ob porodn. Pa ne samo
one, ampak tudi mi, kateri imamo prvine Duha, tudi mi
sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo pootročenja Božjega
in odrešenja svojega telčsa, v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangelij svetega Luka 5, 1—11.

Tisti čas, lto so Jezusa obsule množice, da bi
poslušale besedo Božjo, je on stal pri Genezareškem
jezeru. In je videl dva čolna ob jezeru stati; ribiči
pa so bili vun stopili, in so izpirali mreže. Stopil
je pa v en čoln, kateri je bil Simonov, in ga je
prosil, naj odrine malo od kraja. In je sedč množice
iz čolna učil. Ko je pa nehal govoriti, rekel je
Simonu: Pelji na globoko, in vrzite svoje mreže
na lov. In Simon je odgovoril, in mu rekel:
Učenik! vso noč smo delali, in nismo nič ujeli;
na tvojo besedo pa bom vrgel mrežo. In ko so
bili to storili, zajeli so veliko število rib; njih
mreža pa se je trgala. In mignili so tovarišem,
kateri so bili v onem čolnu, da naj pridejo, in

171

jim pomagajo. Tn prišli so in napolnili oba čolna,
tako da sta se topila. Simon Peter pa, ko je to
videl, je padel Jezusu h kolenom, rekoč: Gospod!
pojdi od mene, ker sem grešen človek. Groza
namreč je bila obšla njega in vse, kateri so bili
ž njim, nad vlakom rib, ki so ga bili storili; ravno
tako pa tudi Jakopa in Janeza, Cebedejeva sinova,
ki sta bila Simonova tovariša. In Jezus je rekel
Simonu: Ne boj se, odslej boš ljudi lovil. In
potegnili so čoln h kraju, in vse popustili, ter šli
za njim.

Peto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 3, 8—15.

Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, bratoljubni,
milosrčni, krotki, ponižni. Ne vračujte hudega za hudo, ne
kletve za kletev, ampak nasproti blagoslovite, ker ste v to
poklicani, da blagoslov posedete v delež. Zakaj kdor hoče
ljubiti življenje, in videti dobre dni, naj zdržuje svoj jezik
od hudega, in njegova usta naj ne govore goljufije; naj
se ogiblje hudega, in dela naj dobro; naj išče miru, in
naj se ga drži. Ker oči Gospčdove so obrnjene v pravične,
in njegova ušesa v njih molitve; obraz Gospčdov pa je
zoper hudodelnike. In kdo vam bo škodoval, ako ste vneti
za dobro? Pa če tudi kaj trpite zavoljo pravice, blagor
vam! Njih strahovanja pa se ne bojte, in ne pustite se
zmotiti. Gospoda Kristusa pa posvečujte v svojih srcih.

Evangelij svetega Matevža 5, 20—24.

Tisti cas je rekel Jezus svojim ucencem:
Resnično vam pravim, ako ne bo obilniša vaša

172

pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete
v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno
starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv.
Jaz pa vam pravim, da vsak, kateri se jezi nad
svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu
bratu reče raka, bo kriv zbora; kdor pa reče
noi’ec, bo kriv peklenskega ognja, če torej prineseš
svoj dar k oltarju, in se tam spomniš, da ima tvoj
brat kaj zoper tebe, pusti ondi svoj dar pred
oltarjem, in pojdi poprej spravit se s svojim bratom,
in tedaj pridi in daruj svoj dar.

Šesto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 6, S—11.

Bratje! kateri koli smo krščeni v Jezusu Kristusu,
smo v njegovi smrti krščeni. Z njim namreč smo pokopani
s krstom v smrt, da kakor je Kristus vstal od mrtvih
s častjo Očetovo, tako tudi mi v novem življenju hodimo.
Zakaj ako smo vanj vsajeni v podobnosti njegove smrti,
bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja; ker vemo, da
je bil naš stari človek ž njim vred križan, da bi se raz¬
dejalo telo greha, in da bi več ne služili grehu. Kdor je
namreč umrl, je opravičen od greha. Ako smo pa umrli
s Kristusom, verujemo, da bomo tudi živeli ž njim vred;
ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mrtvih, več ne umrje;
smrt mu ne bo več gospodovala. Zakaj, da je umrl, je
zavoljo greha enkrat umrl; da pa živi, živi Bogu. Tako
mislite tudi vi, da ste namreč grehu odmrli, živite pa
Bogu v Kristusu Jezusu Gospčdu našem.

178

Evangelij svetega Marka 7, 1—9.

Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Jezusu,
in niso imeli kaj jesti, poklical je Jezus svoje
učence, in jim reče: Množica se mi smili; ker
glejte! tri dni so že pri meni, pa nimajo kaj jesti.
In ako jih lačne izpustim na njih dom, bodo oma¬
gali na potu; nekaj namreč jih je od daleč prišlo.
In njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih bo
kdo mogel tukaj v puščavi nasititi s kruhom? In
jih je vprašal: Koliko imate kruhov? Oni so rekli:
Sedem. In ukazal je množici sesti po tleh. In vzel
je sedmere kruhe, in je zahvalil, ter razlomil, in
dal svojim učencem da bi pred (nje) položili, in
položili so pred množico, in so imeli nekaj ribic;
in jih je blagoslovil, in ukazal pred (nje) položiti.
In jedli so in se nasitili, in so pobrali ostanke
koscev, sedem jerbasov. Njih pa, kateri so jedli,
bilo je kakih štiri tisoč. In jih je izpustil.

Sedmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 6, 19—23.

Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vašega
mesa: Kakor ste podali svoje ude služiti nečistosti in
krivici v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude, naj
služijo pravici v posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji
grčha, bili ste prosti pravičnosti. Kakšen sad ste torej
takrat imeli v tem, česar se zdaj sramujete? Konec tega
namreč je smrt. Zdaj pa, ko ste prosti greha, služite Bogu;

174

imate svoj sad, posvečenje, konec pa večno življenje. Zakaj
plačilo za greh je smrt; milost Božja pa je večno življenje
v Kristusa Jezusu Gospčdu nažem.

Evangelij svetega Matevža 1, 15—21.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Varujte se' lažnivih prerokov, kateri prihajajo
k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi
volkovi! Po njih sadu jih boste spoznali. Seli
bere grozdje s trnja, ali smokve z osata? Tako
rodi vsako dobro drevo dober sad; malopridno
drevo pa rodi malopriden sad. Dobro drevo ne
more roditi malopridnega sadil; tudi ne malopridno
drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, katero
ne stori dobrega sadri, po posekano in v ogenj
vrženo. Torej iz njih sadri jih boste spoznali. Ne
vsak, kateri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde
v nebeško kraljestvo; ampak kateri dela voljo
mojega Očeta, kije v nebesih, tisti pojde v nebeško
kraljestvo.

Osmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apčstola Rimljanom 8, 12 — 17.

Bratje! nismo dolžniki mesa, da bi živeli po mesu.
Zakaj ako boste živeli po mesu, boste umrli; ako boste
pa delo mesa morili z duhom, boste živeli. Katere koli
namreč Duh Božji vodi, ti so otroci Božji. Saj niste pre¬
jeli duha sužnosti spet v strah, ampak prejeli ste duha
posinovljenih otrčk, v katerem kličemo: Aba, Oče! Duh

175

sam namreč daje pričanje našemu duhu, da smo otroci
Božji; ako pa otroci, tudi dediči, dediči Božji, sodediči
pa Kristusovi.

Evangelij svetega Luka 16, 1,—9.

Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to
priliko: Bil je neki bogat človek, kateri je imel

hišnika, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor
da bi bil zapravljal njegovo premoženje. In poklical
ga je, in mu rekel: Kaj to slišim o tebi? Daj

odgovor od svojega hiševanja; zakaj posehmal ne
boš mogel več gospodariti. Hišnik pa je sam pri
sebi rekel: Kaj bom storil, ko mi moj gospod
vzame hiševanje? Kopati ne morem, vbogajme
prositi se sramujem. Vem, kaj bom storil, da me,
kadar bom odstavljen od hiševanja, vzamejo v svoje
hiše. Tedaj je poklical vse dolžnike svojega gospoda,
in je rekel prvemu: Koliko si dolžan mojemu
gospodu? On pa je rekel: Sto čebrov olja. In
rekel mu je: Vzemi svoje pismo, usedi se hitro,

in zapiši petdeset. Potlej je rekel drugemu: Ti
pa, koliko si dolžan? On pa je rekel: Sto starov
pšenice. In reče mu: Vzemi svoje pismo, in zapiši
osemdeset. In gospod je hvalil krivičnega hišnika,
da je modro storil; zakaj otroci tega sveta so
modrejši v svojem rodu, kakor otroci luči. In jaz
vam pravim: Delajte si prijatelje s krivičnim

mamonom, da vas, kadar obnem&gate, vzamejo
v večna prebivališča.

176

Deveto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanoni 10,

6—13.

Bratje! nikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih
poželeli Judje. Tudi ne hodite malikovavci, kakor njih
eni, kakor je pisano: Ljudje so sedli jest in pit, in so
vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se, kakor so se izmed njih
eni kurbali; in padlo jih je en dan tri in dvajset tisoč.
Tudi ne izkušajmo Kristusa, kakor so ga izmed njih
nekateri izkušali, in kače so jih pokončale. Tudi ne
godrnjajte, kakor so izmed njih nekateri goprnjali; in bili
so pomorjeni po angelu moritve. Vse to pa se jim je
zgodilo v podobi; zapisano je pa v svarjenje nam, na
katere je prišel konec sveta. Kdor torej mčni, da stoji,
naj gleda, da ne pade! Izkušnjava naj ne pride nad vas
druga, ko človeška! Bog pa je zvest, ki vas ne bo pustil
izkušati bolj, ko utrpite, temuč bo storil, da se bo
izkušnjava tudi dobro izšla, da jo zmagate.

Evangelij svetega Luka 19, 41—47.

Tisti cas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu,
in je ugledal mesto, se je zjokal nad njim, rekdc:
Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan,
kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi
očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji
sovražniki te bodo obdali z nasipom, in te bodo
oblegli in stiskali od vseb strani. In v tla bodo
pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo
pustili v tebi kamena na kamenu; zato ker nisi
spoznalo časa svojega obiskanja. In šel je v tempelj,

177

in jih je začel izganjati, kateri so prodajali in
kupovali v njem; in rekel jim je: Pisano je:
Moja hiša je hiša molitve; vi pa ste jo storili
jamo razbojnikov. In učil je vsak dan v templju.

Deseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apdstola Korinčanom 12,

2 — 11 .

Bratje! ko ste bili neverniki, veste, da ste bodili
k mutastim malikom, kakor ste bili peljaui. Zato vam na
znanje dajem, da nihče, ki v Duhu Božjem govori, ne
kolne Jezusa; in nihče ne more reči: Gospčd Jezus,
drugače, ko v svetem Duhu. Darovi so mnogoteri, Duh
pa je eden; in službe so mnogotere, Gospčd pa je eden;
in opravila so mnogotera, Bog pa je eden, kateri dela
vse v vseh. Slehernemu pa je dano razodenje Duha
v prid. Enemu je po Duhu dano govorjenje modrosti,
enemu pa govorjenje učenosti po ravno tistem Duhu,
enemu vera v ravno tistem Duhu, enemu dar ozdravljanja
v ravno tistem Duhu, enemu delanje čudežev, enemu
prerokovanja, enemu razločevanje duhov, enemu mnogo¬
teri jeziki, enemu izlaganje jezikov. Vse to pa dela eden
in ravno tisti Duh, kateri deli slehernemu, kakor hoče.

Evangelij svetega Luka 18, 9—14.

Tisti čas je Jezus enim, kateri so sami v se
zaupali, da so pravični, in so druge zaničevali,
povedal to priliko: Dva človeka sta šla v tempelj
molit, eden farizej, in. eden cestninar. Farizej je
stal in je sam pri sebi molil to: Bog! zahvaljujem
te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, kri-

Stov. Evangel. XI. 874. 12

178

vičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar.
Postim se dvakrat v tednu; dajem desetino od
vsega, kar imam. In cestninar je od daleč stal,
in še oči ni kotel vzdigniti proti nebu, temuč
trkal je na svoje prsi, rekoč: Bog, bodi milostljiv
meni grešniku! Pravim vam, ta je šel opravičen
v svojo hišo, oni pa ne; ker vsak, kateri se
povišuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo
povišan.

Enajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apdstola Korinčanom 15,

1 - 10 .

Bratje! opominjam vas evangelija, katerega sem vam
oznanil, katerega ste tudi sprejeli, v katerem ste tudi
stanovitni, v katerem boste tudi zveličani, ako ga tako
držite, kakor sem vam oznanjal, če le niste zastonj vero¬
vali. Zakaj učil sem vas sosebno, kar sem tudi prejel:
da je Kristus za naše grebe umrl po pismih; in da je
bil pokopan, in da je tretji dan vstal po pismih; in da se
je Kefu prikazal, in potem enajsterim; potlej se je pri¬
kazal več ko pet sto bratom vsem kmalu, izmed katerih
je še zdaj veliko živih, eni pa so zaspali. Potlej se je pri¬
kazal tudi meni kakor negodniku. Zakaj jaz sem najmanjši
izmed apostolov, in nisem vreden apostol imenovan biti,
ker sem preganjal cerkev Božjo. Po milosti Božji pa sem,
kar sem, in njegova milost v meni ni bila prazna.

Evangelij svetega Marka 7, 31—37.

Tisti čas je šel Jezus iz krajev Tirskih, in je
skozi Sidon prišel h Galilejskemu morju, sredi

179

kraj e v Desetomestja. In pripeljejo mu gluhega in
mutastega, in ga prosijo, da naj položi roko nanj.
In vzel ga je izmed množice na stran, in je vteknil
svoje prste v njegova ušesa, ter je pljunil, in se
doteknil njegovega jezika, in je pogledal v nebo
in zdihnil, in mu reče: Efeta! to je, odpri se. In
kar odprla so se mu ušesa, in razvezala se je vez
njegovega jezika, in prav je govoril. In zapovedal
jim je, da naj nikomur ne pravijo. Pa bolj ko
jim je prepovedoval, bolj so oznanjali. In še bolj
so se čudili, rekoč: Vse je prav storil; gluhim je
dal slišati, in mutastim govoriti.

Dvanajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 3, 4—9.

Bratje! tako zaupanje imamo po Kristusu v Boga,
ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz
sebe, ampak naša premožnost je iz Boga, kateri nas je
tudi storil pripravne služabnike nove zaveze, ne po črki,
ampak po duhu. Črka namreč mori, duh pa oživlja. Ako
je torej služba smrti, s črkami v kamene vdolbena, bila
v časti, tako da Izraelovi otroci niso mogli pogledati
v Mojzesov obraz zavoljo svetlobe njegovega obličja,
katera mine; kako ne bo veliko bolj služba duha v časti ?
Zakaj ako je služba pogubljena v časti, je služba pra¬
vice v veliko obilnejši časti.

Evangelij svetega Luka 10, 23—37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite. Ker pravim

vam, da veliko prerokov in kraljev je hotelo videti,

12 *

180

kar vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite,
pa niso slišali. In glej! neki učenik postave je
vstal, kateri ga izkuša in reče: Učenik! kaj naj
storim, da bom zadobil večno življenje? On pa
mu je rekel: Kaj je v postavi pisano? Kako bereš?
On je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda svojega
Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje moči,
in iz vse svoje misli; in svojega bližnjega, kakor
sam sebe. In mu je rekel: Prav si odgovoril; to
stčri, in živel boš! On pa je liotel sam sebe pra¬
vičnega delati, in je rekel Jezusu: Kdo pa je moj
bližnji? Jezus pa je odgovoril in rekel: Neki
človek je šel od Jeruzalema v Jeriho, in je padel
med razbojnike, kateri so ga tudi obropali, in
z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol
mrtvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven
šel po tistem potu; in videl gaje, in je šel mimo.
"Ravno tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto,
in ga videl, šel mimo. Neki popoten Samarijan
pa je prišel do njega, in ko ga je videl, se mu
je v srce smilil. In pristopil je in mu obvezal
rane, in je vlil vanje olja in vina, in ga je posadil
na svoje živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga
oskrbel. In drugi dan je vzel dva denarja, in jih
je dal gostilniku, in je rekel: Skrbi zanj, in kolikor
več izdaš, bom ti jaz nazaj gredč povrnil. Kateri
teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je
padel med razbojnike? On pa je rekel: Tisti,
kateri mu je usmiljenje storil. In Jezus mu reče:
Pojdi, in tudi ti stori tako.

181

Trinajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Galacanoin 3, 16—22.

Bratje! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile
obljube storjene. (Pismo) ne pravi: in zarodom, kakor da
bi jih bilo več, ampak kakor le enemu: In zarodu tvo¬
jemu, kateri je Kristus. To pa pravim: Po Bogu po¬
trjena zaveza s postavo, katera je štiri sto in trideset
let potlej dana, ni ovržena, da bi obljuba nič ne veljala.
Zakaj ako je iz postave delež, tedaj ni iz obljube. Abra¬
hamu pa ga je Bog dal po obljubi. Cernu torej po¬
stava? Zavoljo prelomljenja je postavljena, dokler bi
ne prišel zarod, kateremu je bil (Bog) obljubil, in je
bila po angelih sredniku izročena. Srednik pa ni enega,
Bog pa je eden. Je-li torej postava zoper obljube Božje?
To ne! Zakaj, ko bi bila postava dana, katera bi mogla
oživljati, bila bi pravičnost res iz postave. Pa pismo je
vse pod greh zaklenilo, da bi bila obljuba iz vere Je¬
zusove včrnim dana.

Evangelij svetega Luka 17, 11—19.

Tisti čas, ko je Jezus šel v Jeruzalem, hodil
je po sredi Samarije in Galileje. In ko je šel
v neko vas, prišlo mu je naproti deset gobovih
mož, kateri so od daleč stali, in so povzdignili
glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! In ko
jih je zagledal, rekel je: Pojdite, in izkažite se
duhovnom. In prigodilo se je, ko so šli, bili so
očiščeni. Eden izmed njih pa, ko je videl, da je
očiščen, se je vrnil, in je z velikim glasom Boga
Častil; in padel je na obraz pred njegove noge,
in se mu je zahvalil. In ta je bil Samarijan, Jezus

182

pa je odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo deset
očiščenih? Kje je pa onih devet? Nobeden se ni
našel, da bi se vrnil, in Bogii. čast dal, kakor ta
tujec. In rekel mu je: Vstani in pojdi, ker tvoja
vera ti je pomagala.

Štirinajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Galacanom 5, 16—24.

Bratje! hodite po duhu, pa ne boste izpolnjevali
želj mesa. Zakaj meso poželeva zoper duha, duh pa zoper
mes6: ta dva namreč sta eden zoper druzega, da ne
storite, kar bi koli hoteli. Ako se daste duhu voditi,
niste pod postavo. Dela mesa pa so znana, in ta so:
prešuštvovanje, kurbanje, nečistost, nesramnost, maliko¬
vanje, zavdajanje, sovraštva, zdražbe, zavist, jeza, boji,
prepiri, razprtije, nevoščljivosti, uboji, pijančevanje,
požrešnost, in kar je temu podobnega. O taeih delih
vam napovedujem, kakor sem vam napovedal, da, kateri
delajo take reči, ne bodo dosegli kraljestva Božjega.
Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost,
milosrčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, vera,
pohlevnost, zmernost, čistost. Zoper take ni postava.
Kateri so pa Kristusovi, križali so svoje mesč z grehi
in željami vred.

Evangelij svetega Matevža 6, 24—38.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nihče ne more dvema gospodoma služiti; ali bo
namreč enega sovražil, enega pa ljubil; ali se bo
enega držal, in enega zaničeval. Ne morete služiti
Bogu in mamonu. Zato vam pravim, ne skrbite
za svoje življenje, kaj boste jedli; tudi ne za svoje

183

telo, kaj boste oblačili. Ali ni življenje več, ko
jed, in telo vec, ko oblačilo? Poglejte ptice pod
nebom, ker ne sejejo, in ne žanjejo, in ne sprav¬
ljajo v žitnice, in vaš Oče nebeški jih živi. Ali
niste vi veliko vec, kakor one ? Kdo pa izmed
vas more s svojo skrbjo pridejati le en komolec
k svoji dolgosti? In za obleko kaj skrbite? Po¬
glejte lilije na polju, kako rastejo: ne delajo in
ne predejo; pa vam pravim, da še Salomon v vsi
svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih ena. Ce
pa travo na polju, katera danes stoji, in se jutri
vrže v peč, Bog tako oblači, kolikanj bolj bo vas,
malovčrni! Ne skrbite torej, rekoč: Kaj bomo
jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo obla¬
čili? Ker po tem vsem poprašujejo nevčrniki. Saj
vč vaš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete.
Iščite torej najpoprej Božjega kraljestva in nje¬
gove pravice, in vse to vam bo privrženo.

Petnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Galačanom 5, 25—26;

in 6, 1—10.

Bratje! ako živimo v duhu, hodimo tudi v duhu.
Ne bodimo željni prazne Časti, da bi eden drugega dra¬
žili, eden drugemu nevoščljivi bili. Bratje! ako je kdo
od kakega greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni,
podučite v duhu krotkosti, in glej sam nase, da ne boš
tudi ti izkušan. Eden drugega bremena nosite, in tako
boste dopolnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo o sebi
meni, da je kaj, ker ni nič, sam sebe zapeljuje. Sleherni
pa naj preudari svoje delo; in tako bo sam v sebi imel

184

čast, ne pa v drugem. Vsak namreč bo svoje breme
nosil. Tisti pa, kateri je v krščanstvu podučen, naj po¬
deljuje tistemu, kateri podučuje, vse dobro. Nikar se ne
motite: z Bogom se ni šaliti. Zakaj kar človek seje, to
bo tudi žel. Kdor seje torej v svojem mesu, bo od mesa
tudi žel trohnenje; kdor pa seje v duhu, bo od duha
žel večno življenje. Kadar pa delamo dobro, nikar se
ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako se ne
utrudimo. Dokler torej imamo čas, delajmo dobro vsem,
zlasti pa domačim po veri.

Evangelij svetega Luka 7, 11—16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Naj m itd. (kakor v četrtek po 4. nedelji v postu,
stran 88).

Šestnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Efežanom 3,13—21.

Bratje! prosim vas, da ne obnemagajte v nadlogah
mojih za vas, katere so vaša čast. Zavoljo tega prikla¬
njam svoja kolena pred Očetom Gospčda našega Jezusa
Kristusa, kateri je Oče vsega, kar je v nebesih in na
zemlji, da vam da po bogastvu svoje časti močno utrditi
se po njegovem Duhu v notranjem človeku, prebivati
Kristusu po veri v vaših srcih, da v ljubezni ukoreni¬
njeni in utrjeni morete umeti z vsemi svetimi, kakšna je
širokost in dolgost, visočina in globočina; tudi spoznati
ljubezen Kristusovo, katera preseza um, da ste napol¬
njeni z vso obilostjo Božjo. Njemu pa, kateri premore
vse obilniše storiti, kakor prosimo ali umerno, po moči,
katera dela v nas, njemu čast v cerkvi v Kristusu Je¬
zusu v vse rodove vekomaj! Amen.

185

Evangelij svetega Luka 14, 1—11.

Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega višega
farizejev v soboto kruh jest, so oni nanj gle¬
dali. In glej! neki vodeničen človek je bil pred
njim. In Jezus je izpregovoril, in dejal učenikom
postave in farizejem, rekoč: Ali se sme v soboto
ozdravljati? Oni pa so molčali. In prijel ga je,
ozdravil in izpustil. In odgovoril je, in jim rekel:
Komu izmed vas bo osel ali vol v kapnico padel,
in ga ne bo izlekel precej sobotni dan ? In niso
mu mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi
povabljenim priliko, ker je videl, kako si izbirajo
prve sedeže, in jim je rekel: Kadar si povabljen
na ženitnino, ne sedaj na prvo mesto, da, ko bi
bil morebiti častitljivši kakor ti od njega povab¬
ljen, ne pride, kateri je tebe in njega povabil, in
ti ne reče: Umakni se temu ; in se takrat ne zač¬
neš s sramoto na zadnje mesto presedati. Temuč
kadar si povabljen, pojdi in sčdi na poslednje
mesto, da ti poreče, ko pride, kateri te je pova¬
bil: Prijatelj! pomakni se više! Takrat ti bo čast
v pričo tistih, kateri so s teboj vred pri mizi.
Zakaj vsak, kateri se povišuje, bo ponižan, in
kdor se ponižuje, bo povišan.

Sedemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apdstola Efežanom 4, 1—6.

Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da spo¬
dobno živite po poklicu, h kateremu ste poklicani, z vso
ponižnostjo in krotkostjo, s potrpljenjem; prenašajte eden

186

drugega v ljubezni, in skrbite ohraniti edinost duha v za¬
vezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste poklicani
v eno upanje svojega poklica. En Gospod je, ena vera, en
krst. En Bog in Oče je vseh, kateri je nad vsemi, in po
vsem, in v nas vseh, kateri je hvaljen vekomaj. Amen.

Evangelij svetega Matevža 22 ,  34—46.

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji; in
eden izmed njih, učenik postave, ga je vprašal
izkušaje ga: Učenik! katera je včlika, zapoved
v postAvi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda
svojega BogA iz vsega svojega srca, in iz vse
svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je najveea
in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi
svojega bližnjega, kakor samega sebe. V teh dveh
zapovedih je obsežena vsa postAva in preroki. Ko
so bili pa farizeji zbrani, vprašal jih je Jezus, re¬
koč: Kaj se vam zdi o Kristusu, Čigav sin je?
Reko mu: Davidov. Reče jim: Kako ga torej David
v duhu imenuje Gospoda, rekoč: Gospod je rekel
mojemu Gospodu: Usedi se na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov v podnožje
tvojih nog. Ako ga torej David imenuje Gospoda,
kako je njegov sin? In nobeden mu ni mogel
odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistega dne
nobeden predrznil še kaj vprašati.

Osemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Korinčanom 1, 4—8.

Bratje! zahvaljujem svojega Boga vselej za vas za¬
voljo milosti Božje, katera vam je dana v Kristusu Jezusu;

187

ker ste po njem v vsem obogateli, v vsi besedi in v vsem
znanju (kakor je bilo pričanje Kristusovo potrjeno med
vami), tako da vam ne manjka nobenega daru, kateri
čakate razodenja Gospčda našega Jezusa Kristusa, ki
vas bo tudi potrjeval do konca-, da boste brez greha
v dan prihoda Gospčda našega Jezusa Kristusa.

Evangelij svetega Matevža 9, 1—8.

Tisti čas je stopil Jezus v čolnič, ter se je
prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In glej! pri¬
nesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. In
ker je Jezus videl njih vero, rekel je mrtvoudne-
mu: Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! In
glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli: Ta
preklinja. In ko je Jezus videl njih misli, je rekel:
Zakaj mislite hudo v srcih? Kaj je lože reči: Od¬
puščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani in hodi?
Da pa veste, da im d Sin človekov oblast na zemlji
odpuščati grehe (reče tedaj mrtvoudnemu): Vstani,
vzemi svojo posteljo, in pojdi na svoj dom. In
vstal je, in šel na svoj dom. Množice pa, ko so to
videle, so strmele, in častile Bogd, kateri je dal
tdko oblast ljudem.

Devetnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 4, 23—28.

Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oble¬
cite novega človeka, kateri je po Bogu ustvarjen v res¬
nični pravičnosti in svetosti. Zavoljo tega opustite laž;
govorite resnico vsakateri s svojim bližnjim, ker smo

188

udje med seboj. Jezite se, toda nikar ne grešite; solnce
naj ne zajde v vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču!
Kdor je kradel, naj ne krade več; temuč naj raji pridno
dela s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj
podeliti potrebnemu.

Evangelij svetega Matevža 22 ,  1 — 14 .

Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnom
in farizejem v prilikah, rekoč: Nebeško kraljestvo
je podobno kralju, kateri je napravil ženitnino
svojemu sinu. In poslal je svoje hlapce poklicat
povabljene na ženitnino; pa niso hoteli priti. Spet
je poslal drugih hlapcev, rekoč: Povejte povablje¬
nim: Glejte! svoje kosilo sem pripravil; moji junci
in pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno;
pridite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so
šli, eden na svojo pristdvo, eden pa po svoji
kupčiji. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter
so jih zasramovali in pobili. Ko je pa kralj to
slišal, se je razsrdil, in je poslal svoje vojske, in
je končal tiste ubijavce, in požgal njih mesto. Po¬
tlej reče svojim hlapcem: Zenitnina je sicer pri¬
pravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Poj¬
dite torej na razpotja, in katere koli najdete, po¬
kličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli
na ceste, in so jih nabrali, kolikor so jih našli,
hude in dobre; in ženitnina je bila napolnjena
s svati. Prišel je pa kralj pogledat svatov; in
videl je tam človeka, ki ni bil svatovsko oblečen,
in reče mu: Prijatelj! kako si prišel, ker nimaš

189

svatovskega oblačila ? On pa je umolknil. Tedaj
je kralj rekel služabnikom: Zvežite mu rokč in
nogč, in vrzite ga v skrajno temo, ondi bo jok in
škripanje z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih,
ali malo izvoljenih.

Dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 5 , 15 —21.

Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor
nespametni, ampak kakor pametni; odkupljajte čas, ker
so dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte,
kaj je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom,
v katerem je nečistost; ampak bodite napoljeni s svetim
Duhom, in govorite med sebbj v psalmih, in hvalnih in
duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospčdu v svojih
srcih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drugemu
podvrženi v strahu Kristusovem.

Evangelij svetega Janeza 4, 46—53.

Tisti čas je bil ueki kraljic, katerega sin je
bolan ležal v Kafarnavmu. Ko je ta slišal, da je Jezus
prišel iz Judeje v Galilejo, šel je k njemu, in ga
prosil, da naj pride doli, in ozdravi njegovega
sina; začel je namreč umirati. Jezus mu je tedaj
rekel:. Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne
verujete! Kraljič mu reče: Gospod, pojdi doli,
preden moj sin umrje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj
sin živi! In človek je veroval besedi, katero mu
je rekel, in je šel. Ko je pa bil še na poti tja

190

doli, prišli so mu hlapci naproti, in povedali
rekoč, da njegov sin živi. Tedaj jih je vprašal po
uri, ob kateri mu je bilo bolje. In rekli so mu:
Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica. Oče je
tedaj spoznal, da je bilo tisto uro, katero mu je
Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval in vsa
njegova hiša.

Eno in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pari a apostola Efežanom 6, 10—Iv.

Bratje! utrdite se v Gospodu in v mnogočnosti nje¬
gove moči. Obiecite Božje orožje, da morete obstati pred
zalezovanjem hudičevim, ker se nam ni vojskovati zoper
mesč in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper
gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove
v podnebju. Zavoljo tega primite Božje orožje, da se
morete braniti ob hudem dnevu, in v vseh rečeh popolni
obstati. Stojte torej opasani okoli svojih ledij z resnico,
in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah za
oznanjanje evangelija miru; v vseh rečeh pa vzemite
v roko ščit vere, s katerim morete vse ognjene puščice
hudobnega ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč
Duha, kar je beseda Božja.

Evangelij svetega Matevža 18, 23—35.

Tisti čas je Jezus svojim učencem povedal to
priliko: Nebeško kraljestvo je podobno kralju,
kateri je hotel račun delati s svojimi hlapci. Ko
je pa začel računiti, bil je predenj postavljen eden,
kateri mu je bil dolž&n deset tisoč talentov. Ker
pa ni imel s čim plačati, ukazal je njegov gospod

191

prodati njega, in njegovo ženo, in njegove otrolce,
in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je
padel na kolena, in ga je prosil, rekoč: Potrpi
z menoj, in vse ti bom povrnil. In gospod se je
usmilil tistega hlapca, in ga je izpustil, in mu
odpustil dolg. Izpred njega gredč pa je tisti hlapec
našel enega svojih sohlapcev, kateri mu je bil
dolžan sto denarjev; in ga je zgrabil in davil,
rekoč: Plačaj, kar si dolžan. Tedaj je njegov
sohlapec predenj padel, in ga je prosil, rekoč:
Potrpi z menoj, in vse ti bom povrnil. On pa ni
hotel; temuč je šel, in ga je vrgel v ječo, dokler
ne bo poplačal dolga. Ko so pa videli njegovi so-
hlapci, kar se je zgodilo, bili so silno žalostni, ter
so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je
bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod,
in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg sem ti
odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi
ti doiždn usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem
se tudi jaz tebe usmilil? In njegov gospod se je
razsrdil, in ga je izdal trinogom, dokler ne bo
poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški
Oče vam storil, ako ne odpustite vsakateri svojemu
bratu iz svojih src.

Dve in dvajesto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla ap <5 stol a Filipljanom 1, 6—11.

Bratje! zanašam se na Gospčda Jezusa, da, kateri
je začel v vas dobro delo, bo ga tudi dokončal do dneva
Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to o vas vseh

192

misliti, zato ko vas imam v srcu, tudi v svojem železju,
in v razgovarjanju in potrjenju evangelija, vse, ki ste
deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako vas
vse ljubim v srcu Jezusa Kristusa. In to molim, da bi
vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znanju in v vsej
umnosti, da preudarite, kaj je bolje, da ste čisti in brez
spotikljaja v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravice
po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo.

Evangelij svetega Matevža 22, 15 — 21.

Tisti cas so šli farizeji, in so se posvetovali,
da bi Jezusa ujeli v besedi. In pošljejo do njega
svojih učenčev s Herodi Jani vred, rekoč: Učenik!
vemo, da si resničen, - " in pot Božjo učiš po resnici,
in da ti ni mari nikogar, ker ne gledaš na veljavo
ljudi. Povej nam torej, kaj se ti zdi, ali se sme
davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je poznal
njih hudobo, in je rekel: Kaj me izkušate, hinavci?
Pokažite mi davčni dendr! In oni so mu podali
den&r. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in
napis? Reko mu: Cesarjeva. Torej jim reče: Dajte
torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogii, kar je
Božjega.

Tri in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanom 3, 17—21;
in 4, 1 — 3.

Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kateri
tako živč, kakor imate zgled nad nami. Zakaj veliko jih
živi, katere sem vam večkrat imenoval (zdaj pa tudi jokaje
imenujem), sovražnike križa Kristusovega, katerih konec

193

je poguba, katerih bog je trebuh ; kateri se hvalijo svoje
sramote, kateri ljubijo pozemeljsko. Naše prebivanje pa
je v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo, Gospčda
svojega Jezusa Kristusa, kateri bo premenil naše ubogo
telo, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu telesu, po moči,
s katero si tudi more podvreči vse reči. Zavoljo tega,
bratje moji predragi in prisrčni, moje veselje in moja
krona! tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim Evodijo
in Sintiho, da naj boste ene misli v Gospčdu. Prosim
tudi tebe, zvesti brat in tovariš! pomagaj jima, ki ste se
z menoj trudili v evangeliju s Klemenom, in drugimi
mojimi pomagavci, katerih imena so v knjigi življenja.

Evangelij svetega Matevža 9, 18—34.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej!
prišel je eden viših in ga molil, rekoč: Gospod!
moja hči je zdaj umrla; ali pridi, in polčži svojo
roko nanjo, in oživela bo. In Jezus je vstal, in
šel ž njim in njegovi učenci. In glej ! žena, ki je
na krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od
zadaj, in se je doteknila roba njegovega oblačila.
Zakaj rekla je sama pri sebi: Ako se le njegovega
oblačila dotaknem, bom ozdravljena. Jesus pa se
je obrnil, in ko jo je videl, je rekel: Zaupaj, hči!
tvoja vera te je ozdravila. In žena je bila zdrava
od tiste ure. In ko je Jezus v višega hišo prišel,
in je videl piskače in šumečo množico, je rekel:
Odstopite; zakaj deklica ni mrtva, ampak spi. In
so se mu posmehovali. Ko je bila pa množica iz¬
gnana, šel je noter, in jo je prijel za roko, in deklica
je vstala. In ta glas je šel po vsej tisti deželL

Slov. Evangel. XI. 874.

13

194

Opomba.  Ako je po binkoštih več ko 24 nedčlj, se po

23. nedčlji jemljejo nedčlje, katere so tisto leto po
razglašenju Gospodovem ostale, po tem le redu:

Ak o je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6. nedelja.

po razglašenju, kakor na strani 27

Ako je 26 nedčlj, se za

24. ned. vzame 5. ned Al j a po razgl. kak. na str. 25

25. „ „ 6. „ „ „ „ „ „ 26

Ako je 27 nedčlj, se za

24. ned. vzame 4. nedelja po razgl. kak. na str. 25

25- » n  5. „ „ „ „ „ „ 25

26. „ „ 6. „ „ „ „ „ „ 27

Ako je 28 nedčlj, se za

24. ned. vzame 3. nedčlja po razgl. kak. na str.

25  4

au ’ n n • n v v

26. „ n 5. „ „ „

97

^ • 11  11  11  11  «1

?? ??

23

25

25

27

Poslednjo nedeljo po binkoštih.

llerilo iz 1. lista s. Pavla apostola Kološanom

1 , 9 — 14 .

Bratje! ne jenja.mo za vas moliti in prositi, da bi bili
napolnjeni s spoznanjem Božje volje, v vsej modrosti in
duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu v vsem
prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, in rastoči v spo¬
znanju Božjem, v vsej moči utrjeni po njegovi častitljivi
mogočnosti, v vsem potrpljenju in prizanašanju z veseljem,
hvaleči Boga Očeta, kateri nas je vredne storil udeležiti
se dedščine svetih v razsvetljenju, kateri nas je otčl od
oblasti teme, in prestavil v kraljestvo svojega preljubega
Sina, v katerem imamo odrešenje po njegovi krvi, od-
puščenje grehov.

195

Evangelij svetega Matevža 24 ,  15—85.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar boste videli gnusobo razdejanja, prerokovano
po Danijelu preroku, stati na svetem mestu: (kdor
bere, naj umč!) tedaj naj, kateri so v Judeji, bežč
na gore; in kdor je na strehi, ne hodi z nje jemat
kaj iz svoje hiše; in kdor je na polju, ne vračaj
se jemat svoje suknje. Gorjč pa nosečim in doječim
tiste dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po¬
zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika stiska,
kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je
ne bo. In ko bi ne bili prikrajšani ti dnevi, ne bi
bil otet noben človek; toda zavoljo izvoljenih bodo
prikrajšani tisti dnevi. Takrat, ako vam kdo
poreče: Glejte! tukaj je Kristus, ali tam, ne verje¬
mite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi, in krivi
preroki, in bodo delali velika znamenja in čudeže,
tako da bi bili zapeljani tudi izvoljeni, (ko bi bilo
mogoče). Glejte! naprej sem vam povedal. Ako
vam torej poreko: Glejte! v puščavi je, ne hodite
vunkaj; glejte! v hramu je, ne verjemite. Ker
kakor blisk pride od solnčnega vzhoda, in se
posveti do zahoda, tako bo tudi prihod Simi
človekovega. Kjer koli je namreč mrtvo truplo,
ondi se bodo zbirale tudi postojne. Kmalu po
stiski tistih dni pa bo solnce otemnelo, in luna
ne bo dajala svoje svetlobe, in zvezde bodo padale
z neba, in moči nebeške se bodo gibale. In takrat

se bo prikazalo znamenje Simi človekovega na

13 *

196

nebu: in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji,
in bodo videli Simi človekovega priti v oblakih
neba z veliko močjo in veličastvom. In poslal bo
svoje angele s trobento in z močnim glasom, in
zbrali bodo njegove izvoljene od četverih vetrov, od
konca do konca neba. Od figovega drevesa pa se
učite prilike: kadar je njegova veja že mužčvna,
in poganja brst, veste, da je blizu poletje. Tako
tudi vi, kadar boste videli vse to, vedite, da je
blizu pred durmi. Resnično vam pravim, da ta
rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo
in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo
prešle.

197

Drugi del. *

Berila in Evangeliji

za praznike Svetnikov.

30. listopada.

V dan s. Andreja apostola.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom v 10. po¬
glavju od 10. do 18. vrste.

Bratje! s srcem se veruje v pravičnost, z usti pa se
priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden, kateri
veruje vanj, ne bo osramoten. Zakaj med Judom in Grkom
ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat za vse,
kateri kličejo vanj. Zakaj kdor koli kliče v ime Gospbdovo,
bo zveličan. Kako bodo torej njega klicali, v katerega
niso verovali? Ali kako bodo vanj verovali, o katerem
niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznanjevavca?
Kakč pa bodo oznanjali, ako niso poslani? Kakor je
pisano: Kako lepe so noge oznanjujočih mir, oznanjujočih
dobro! Toda oznanjevanju niso vsi pokorni. Izaija namreč
pravi: Gospčd! kdo je veroval, kar je od nas slišal?
Vera torej je iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi
besedi. Pa vprašam: Niso mari slišali? Saj je po vsej
zemlji izšel njih glas, in do konca sveta njih besede.

198 —

Evangelij svetega Matevža 4, 18—22.

Tisti čas, [ko je Jezus hodil ob Galilejskem
morju, je videl dva brata, Simona, kateri je ime¬
novan Peter, in Andreja, njegovega brata, metati
mrežo v morje; bila sta namreč ribica. In reče
jima: Hodita za menoj, in vaju bom storil ribica
ljudi. Ona pa sta takoj popustila svoje mreže, in
sta šla za njim. In odtod dalje gredoč je videl
dva druga brata, Jakopa Cebedejevega, in Janeza,
njegovega brata, v čolnu z njunim očetom Cebe-
dejem, popravljati svoje mreže, in ju je poklical.
Ona pa sta precej popustila mreže in očeta, in
sta šla za njim.

3. grudna.

V dan s. Frančiška Ksaverija.

Berilo:  Bratje! s srcem se veruje (kakor v dan
s. Andreja apostola str. 197).

Evangelij svetega Marka 16, 15—18.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Pojdite po vsem svetu, in oznanjujte evangelij
vsej stvari. Kdor veruje in je krščen, bo zveličan,
kdor ne veruje, bo pogubljen. Kateri pa verujejo,
pojdejo ta znamenja za njimi: v mojem imenu
bodo hudiče izganjali; nove jezike govorili; kače
prijemali ; in ako kaj strupenega pijejo, ne bo jim
škodovalo; in na bolnike bodo rokč pokladali, in
bodo zdravi.

199

4. grudna.

V dan s. Barbare device in mučenice.

Berilo iz bukev Strahovih 51, 1—8 in 12.

Častil te bom, Gosp6d kralj! in hvalil te Boga
svojega Zveličarja; Častil bom tvoje ime, ker si mi bil
pomočnik in varuh, in si otel moje telo pogubljenja, od
zadrge krivičnega jezika in od lažnivih ust, in si mi
vpričo mojih zoprnikov bil pomočnik. In si me odrešil po
obilnem usmiljenju svojega imena rjovečih zveri, ki so
pripravljene na jed; iz rok tistih, kateri so mi stregli po
življenju, in iz mnogih bridkosti, katere so me obdajale;
iz sile plamena, kateri je švigal okoli mene, in v sredi
ognja nisem zgorel; iz globočine peklenskega brezna,
ognušenega jezika, lažnivega govorjenja, hudobnega
kralja, in krivičnega jezika. Hvalila bo do smrti moja
duša Gospčda; ker pomagaš jim iz nadlog, kateri zaupajo
v tč, in rešiš jih iz rok narodov Gospčd naš Bog!

Evangelij svetega Matevža 25, 1—13.

Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to
priliko: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim
devicam, katere so vzele svoja svetila, in so šle
ženinu in nevesti naproti. Pa pet jih je bilo ne¬
spametnih, in pet pametnih. Petere nespametne so
vzele svetila, olja pa niso vzele sebčj. Pametne pa
so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker
se je pa ženin mudil, podremale so vse in zaspale.
O polnoči pa je šum vstal: Glejte! ženin gre,
pojdite mu naproti. Takrat so vstale vse tiste

200

device, in so napravljale svoja svetila. Nespametne
pa so rekle modrim: Dajte nam svojega olja, ker
naša svetila gasnejo. Pametne pa sč> odgovorile,
rekoč: Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite
raje k prodajavcem, in si ga kupite. Ko so pa šle
kupovat, prišel je ženin; in pripravljene so šle
ž njim na ženitnino, in duri so se zaprle. Poslednjič
pa pridejo tudi one device, rekoč: Gospod, gospod!
odpri nam. On pa je odgovoril, in rekel: Resnično
vam pravim, ne poznam vas. Čujte torej, ker ne
veste ne dneva ne ure.

6. grudna.

V dan s. Nikolaja (Miklavža) spoznavavca škofa.
Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 13, 7—17.

Bratje! spomnite se svojih prednikov, kateri so vam
govorili besčdo Božjo; glejte konec njih življenja, in rav¬
najte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj
in danes, vekomaj. Ne dajte se z drugačnimi in tujimi
nauki zapeljati. Saj je najbolje srce z milostjo utrditi,
ne z jedmi, katere niso pomagale tistim, ki so o njih
živeli. Imamo oltar, od katerega nimajo oblasti jesti,
kateri služijo šatoru. Zakaj katerih živali kri za greh
veliki duhoven nese v svetišče, njih trupla se sežigajo
zunaj šatorišča. Tedaj je tudi Jezus, da bi posvetil
s svojo krvjo ljudstvo, trpel zunaj vrat. Pojdimo torej
k njemu iz šatorišča, in nosimo njegovo zasramovanje.
Saj nimamo tukaj obstoječega mesta, ampak prihodnjega
iščemo. Po njem torej darujmo vselej Bogu hvalni
dar, to je, sad ust, katera častč njegovo ime. Ne
pozabite pa dobrotljivosti in darovitosti; ker taki

201

darovi so po volji Bogu. Bodite pokorni svojim visim, in
bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kateri
bodo odgovor dajali za vaše duše.

Evangelij svetega Matevža 25, 15—23.

Tisti čas je Jezus svojim učencem go vdrli to
priliko: Nekdo, ki je šel na tuje, je poklical svoje
hlapce, in jim je izročil svoje blago. In dal je
enemu pet talentov, enemu pa dva, enemu pa
enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in zdajci je
odrinil. Sel je pa, kateri je bil prejel pet talentov,
in je kupčeval ž njimi, in je pridobil pet drugih:
Ravno tako je tudi, kateri je bil prejel dva,
pridobil dva druga. Kateri je bil pa prejel le enega,
je šel in je zakopal v zemljo, in skril denarje svo¬
jega gospoda. Čl rez veliko časa pa pride gospčd
tistih hlapcev, in imd račun ž njimi. In pristopil
je, kateri je bil prejel pet talentov, in je prinesel
pet drugih talentov, rekoč: Gospod! pet talentov
si mi izročil; glej! pet drugih sem pridobil. Njegov
gospčd mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec!
ker si bil v malem zvest, bom te postavil črez
veliko; pojdi v veselje svojega gospoda. Pa tudi,
kateri je bil prejel dva talenta, je pristopil in rekel:
Gospod! dva talenta si mi izročil; glej! dva druga
sem pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav,
dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest,
bom te postavil črez veliko; pojdi v veselje svo¬
jega gospčda.

202

8. grudna.

V god spočetja device matere Marije.

Berilo iz p ri povesti Salomona kralja 8, 22—35.

(Besede modrosti Božje.)

Gospčd me je v lasti imel v začetku svojih pot,
preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postav¬
ljena, in od nekdaj, preden je bila zemlja storjena. Se ni
bilo brezen, in jaz sem bila že spočeta; vdd studenci še
niso izvirali, gore še niso bilo ustavljene s svojo težo;
preden so bili hribje, bila sem jaz rojena. Se ni bil zemlje
storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Ko je narejal nebesa, bila
sem pri njem. Ko je stanovitne postave in pokrajine postav¬
ljal breznom; ko je oblake zgoraj pripenjal, in v6d studence
tehtal; ko je postavljal meje okoli morja, in postavo dajal
vodam, da naj ne prejdejo svojih bregov; ko je utrjeval dno
zemlje, bila sem pri njem in vse ž njim ravnala, in sem se
veselila vsak dan, in pred njim vedno igrala. Igrala sem na
svetu, in moje veselje je biti s človeškimi otroci. Zdaj torej,
otroci! poslušajte me: blagor jim, kateri, ohranjajo moja pota.
Poslušajte nauk, in bodite modri, in nikar ga ne zametujte.
Blagor Človeku, kateri me posluša, in kateri čuje pri mojih
vratih vsak dan, in streže pri podbojih mojih duri. Kdor mene
najde, bo našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda.

Evangelij svetega Luka 1, 28—28.

Tisti Sas je bil angel Gabrijel od Boga poslan
v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici,
zaročeni možu-, kateremu je ime bilo Jožef, iz hiše
Davidove, in devici je ime bilo Marija. In angel
je prišel k njej, in je rekel: Gešcena, milosti polna;
Gospod je s teboj; blažena si med ženami.

208

13. grudna.

V dan s. Lucije device mučenice.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom
10, 17 in 18, in 11, 1-2.

Bratje! kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu. Zakaj,
ne kdor se sam hvali, je izkušen, ampak tisti, katerega Bog
hvali. O da bi vi prenesli malo moje nespameti! Pa potrpite
z menčj. Zakaj vnet sem za vas z Božjim ognjem; ker
zaročil in dal sem vas enemu možii, čisto devico, Kristusu.

Evangelij svetega Matevža IB, 44—52.

Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to
priliko: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu,
skritemu v njivi, katerega je skril človek, ki ga
je našel; in od veselja nad njim grč in prodd vse,
kar imd, in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kra¬
ljestvo podobno kupcu, kateri išče dobrih biserov.
Kateri, ko je našel en drag biser, je šel in prodal
vse, kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno
nebeško kraljestvo mreži, katera se vrže v morje,
in zajme rib vsakega plemena. Katero, ko je napol¬
njena, izvlečejo, in na bregu sedč odbero dobre
v posode, malovredne pa izmečejo. Tako bo ob
koncu sveta: Angeli pojdejo vunkaj, in bodo od¬
ločili hudobne iz srede pravičnih; in jih bodo
vrgli v peč ognja; tam bo jok in škripanje
z zobmi. Ali ste razumeli vse to ? Reko mu: Smo.
Reče jim: Zato je vsak pisni dr, ki je podučen
v nebeškem kraljestvu, enak hišnemu gospodarju,
kateri nosi iz svojega zaklada novo in staro.

204

18. grudna.

V dan pričakovanja poroda device matere Marije.

Berilo iz Izaija preroka 1,  10—15.

Tiste dni je govoril Gospčd Ahazu rekoč; Prosi si
znamenje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolaj iz glo¬
bočine, ali od zgoraj iz visočine. In rekel je Ahaz: Ne
bom prosil, in ne izkušal Gospčda. In (Izaija) je rekel:
Poslušajte torej, Davidova hiša! Je-li vam premalo nad¬
legovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu? Zavoljo
tega vam bo dal Gospod sam znamenje: glejte, devica bo
spočela in rodila Sinu, in bo se imenovalo njegovo ime
Emanuel. Sirovo maslo in med bo jedel, da bo vedel
zavreči hudo, in izvoliti dobro.

Evangelij svetega Luka 1, 26—38.

Tisti čas je bil angel Gabrijel od Boga posl&n
v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici,
zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše
Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je
prišel k njej, in je rekel: Češčena, milosti polna;
Gospod je s teboj; blažena si med ženami! Ko je
pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim go¬
vorjenjem, in je mislila, kakšno bi bilo to po-
zdravljenje. In angel ji je rekel: Ne boj se, Marija!
ker milost si našla pri Bogu. Glej! spočela boš
v svojem telesu in rodila Sina, in imenuj njegovo
ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišega imenovan:
in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega
očeta, in kraljeval bo v hiši Jakopovi vekomaj, in
njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je

205

rekla angelu: Kako se bo to zgodilo, ker ne po¬
znam moža? In angel je odgovoril in je rekel:
Sveti Duh bo prišel v te, in moč Najvišega te bo
obsenčila; in zavoljo tega bo Sveto, katero bo
rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. In glej!
Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sina v svoji
starosti, in ta mesec je že šesti tiste, ki je imeno¬
vana nerodovitna. Ker pri Bogu ni nemogoča
nobena reč. Marija pa je rekla: Glej! dekla sem
Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi.

21. grudna.

V dan s. Tomaža apostola.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 2, 19—21).

Bratje! zdaj niste gostje in tnjci, ampak ste meščani
svetili in domači Božji, vzidani na stalo apostolov in pre¬
rokov in poglavitni vogelnik je sam Kristus Jezus, na
katerem je vse zidovje sestavljeno, in raste v svet tempelj
v Gospčdu, v katerega ste tudi vi vzidani v prebivališče
Božje v duhu.

Evangelij svetega Janeza 20, 24—29.

Tisti čas Tomaža, dvanajsterih enega, kateri
je imenovan Dvojček, ni bilo pri njih, ko je Jezus
prišel. Drugi učenci torej so mu povedali: Gospo¬
da smo videli. On pa jim je rekel: Ako ne vidim
na njegovih rokah znamenj žrebljev, in ne denem
svojega prsta v rane žrebljev, in ne položim svoje
roke v njegovo stran, ne bom veroval. In črez
osem dni so bili njegovi učenci spet notri, in

206

Tomaž ž njimi. Jezus pride, ako ravno so bile
duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir
vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj prst
semkaj, in poglej moje roke; in podaj semkaj
svojo roko, in položi jo v mojo stran, in ne bodi
neveren, ampak veren, Tomaž je odgovoril in mu
rekel: Gospod in moj Bog! Jezus mu reče: Ker
si me videl, Tomaž! si veroval; blagor jim, kateri
niso videli, in so verovali.

Drugo nedeljo po razglašenju Gospodovem.

V praznik presvetega imčna Jezusovega.

Berilo iz dejanja apostolskega 4, 8—12.

Tiste dni je Peter napolnjen s svetim Duhom rekel:
Poglavarji ljudstva in starejšine, poslušajte! Ako sva midva
danes vprašana za dobroto, bolnemu človeku storjeno, po
kateri je ta ozdravljen, bodi znano vam vsem in vsemu
Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda našega Jezusa
Kristusa Nazareškega, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je
obudil od mrtvih, v tem imenu stoji ta pred vami zdrav.
Ta je kamen, katerega ste zavrgli vi zidarji, kateri je
postal vogelnik. In v nikomur drugem ni zveličanja; zakaj
nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem
bi mogli biti zveličani.

Evangelij svetega Luka 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih itd.
(kakor v novega leta dan str. 18 ).

207

17. 'prosinca.

V dan s. Antona pnščavnika.

Berilo iz bukev Sinili ovili 15, 1—(i.

Ljub je bil Bogii in ljudem, njegov spomin je
v blagru, Bog ga je v slavi upodobil, svetnikom, in ga je
poveličal, v strali sovražnikom, in je z njegovimi besedami
ukrotil znamenja. Počastil ga je pred kralji, in mu dal
povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slavo.
V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga
izvolil izmed vsega človeštva. Zakaj slišal je njegov glas,
in peljal ga je v oblak, in mu je dal očitno zapovedi in
postavo življenja in modrosti.

Evangelij svetega Luka 12, 85—40.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža
str. 17).

18. prosinca.

V dan stola s. Petra v Rimu.

Berilo iz lista s. Petra apostola 1, 1—7.

Peter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem,
razkropljenim v Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Biti-
niji, po previdnosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v po¬
korščino in pokropljenje krvi Jezusa Kristusa: Milost vam
in mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda
našega Jezusa Kristusa, kateri nas je zavoljo svojega
velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenju
Jezusa Kristusa od inrtvik v netrohljiv, in neognušen, in
nevenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kateri ste v Božji

208

moči ohranjeni po veri v zveličanje, katero ima biti razo¬
deto poslednji čas; v katerem se boste veselili, če morate
zdaj malo žalovati v mnogoterih izkušnjah, da se izkušnja
vaše vere veliko dražje ko zlatč, katero se z ognjem
izkuša, pokaže v hvalo, in slavo, in čast v razodetju
Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Evangelij svetega Matevža 16, 13—19.

Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje
Filipove in je vprašal svoje učence, rekčč: Kdo
pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so
rekli: Nekateri, da Janez krstnik, nekateri pa,
da Elija, nekateri pa, da Jeremija, ali prerokov
kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem?
Odgovoril je Simon Peter in rekel: Ti si Kristus,
Sin živega Bogh. In Jezus je odgovoril in mu
rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in
kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je
v nebesih. Pa tudi jaz pravim tebi: Ti si Peter
(skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in
peklenska vrata je ne bodo zmagala. In tebi bom dal
ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal
na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli
boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.

20. prosinca.

V dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov.
Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem II, 33—39.

Bratje! svetniki so z vero premagali kraljestva, de¬
lali pravico, dosegli obljube, zamašili levom žrela, ugasili

209

silne ognje, ubežali ostremu meču, ozdravili se od sla¬
bosti, bili močni v boju, in odgnali vnanjih vojske; pre¬
jele so žene svoje mrtve iz mrtvih obujene. Eni pa so
bili razpeti, ker niso hoteli rešenja, da bi našli bolje
vstajenje. Eni pa so trpeli zasramovanje in tepenje, zraven
tudi železje in ječe; bili so kamenani, prežagovani, izku¬
šani, z mečem morjeni; hodili so v kožuhih, v kozjih
kožah, ubožni, stiskani, zatirani, katerih svčt ni bil vreden;
in so se potikali po puščavah, po gorah in brlogih, in
podzemeljskih jamah. In ti vsi so bili s pričanjem vere
pravični najdeni v Kristusu Jezusu Gospčdu našem.

Evangelij svetega Luka 6, 17—23.

Tisti čas je šel Jezus z gore, in je stal na
ravnem polju, in truma njegovih učencev, in velika
množica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in
od primorja, in od Tira in Sidona, kateri so bili
prišli poslušat, in ozdravljeni bit od svojih bolezni.
In katere so nadlegovali nečisti duhovi, bili so
ozdravljeni. In vsa množica se ga je izkušala do-
tekniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdra¬
vila. In on je oči obrnil v svoje učence, in je re¬
kel: Blagor vam ubogim, ker vaše je Božje kra¬
ljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker boste
nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se boste
smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo ljudje sovra¬
žili, in ko vas bodo odločevali in zasramovali, in
zametovali vaše ime, kakor hudo, zavoljo Sina
človekovega. Veselite se tisti dan, in poskakujte,
ker glejte! vaše plačilo je veliko v nebesih.

Slov. Evangel. XI. S74. 14

210

21. prosinca.

V dan s. Neže device mučenice.

Berilo: Častil te bom, Gospčd kralj! itd.

Evangelij: Nebeško kraljestvo je po¬

dobno deseterim devicam itd. (Oboje kakor v dan
s. Barbare device mučenice str. 199.)

22. prosinca.

V dan ss. Vincencija in Anastazija mučenikov.

Berilo iz knjige modrosti 4, 1—8.

Pravičnih duše so v roki Božji, in ne bo jih doseglo
smrtno trpljenje bolečine. Nespametnih oččm se je zdelo,
da umrjo, in njih ločenje, so menili, da je nadloga in njih
odhod od nas pogubljenje; pa oni so v miru. In če so
trpeli pred ljudmi, je njih upanje polno neumrljivosti.
Malo hudega so pretrpeli, ali veliko dobrega bodo prejeli,
ker Bog jih je izkusil, in jih je našel sebe vredne.
Kakor zlato v peči jih je izkusil, in kakor žgalni dar
jih je prejel, in ob svojem času se bo ozrl nanje. Pra¬
vični se bodo svetili, in kakor iskre po strnišču bodo
tekali. Sodili bodo narode, in gospodovali ljudstvom, in
Gospod jim bo kraljeval vekomaj.

Evangelij svetega Luka 21, 9—19.

Tisti cas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar boste slišali vojske in upore, nikar se ne
prestrašite; to se mora poprej zgoditi, ali konec
še ni precej. Potlej jim je rekel: Vstal bo narod
zoper narod, in kraljestvo zoper kraljestvo. In

211

veliki potresi bodo po deželah, in kuga in lakota;
in strahovi z neba, in znamenja velika bodo. Pred
vsem tem pa bodo iztegnili po vas svoje rokč, in
vas bodo preganjali, in izdajali v shodnice in ječe,
in vlačili pred kralje in oblastnike zavoljo mojega
imena. To se vam bo pa godilo v pričanje. Vtisnite
si torej v srca, in ne skrbite, kako boste odgo¬
varjali. Jaz namreč vam bom dal usta in modrost,
kateri se ne bodo mogli ustavljati, ne odgovarjati
vsi vasi zoprniki. Izdajani pa boste po starših in
bratih, in po sorodnikih in prijateljih, in morili
jih bodo izmed vas. In vsi vas bodo sovražili
zavoljo mojega imena. Pa las vam ne bo poginil
z glave. V svoji potrpežljivosti boste ohranili
svoje duše.

23. prosinca.

V dan zaročenja device Marije.

Berilo: Gospod me je imel v lasti itd. (kakor
8. dan grudna str. 202)

Evangelij:  Ko je bila Marija, mati Jezu¬
sova, Jožefu zaročena, itd. (kakor predbožični dan
str. 8).

25. prosinca.

V dan izpreobrnjenja s. Pavla apostola.

Berilo iz dejanja apostolskega 1), 1—21.

Tiste dni je Savel, ko je še diktel pretenje in moritev
zoper učence Gospodove, šel k velikemu duhovnu, in je
prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da, ako hi

14 *

212

našel katere mož4 ali žene tega uka, bi jih zvezane pri¬
peljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je zgodilo,
da se je bližal Damasku, in ga je nanagloma obsvetila
luč z neba. In padel je na tla, in slišal glas, kateri mn
je rekel: Savel, Savel! kaj me preganjaš? On pa je
rekel: Kdo si, Gospčd? In on reče: Jaz sem Jezus,
katerega ti preganjaš; težko ti je proti ostnu brcati. In
trepetaje in strmč je rekel: Gospčd! kaj hočeš, da naj
storim? In Gospčd mn reče: Vstani in pojdi v mesto, in
tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa,
kateri so ž njim hodili, so ostrmeli in stali, ker so sicer
glas slišali, pa niso videli nikogar. Vstal je pa Savel
od tal, in z odprtimi očmi nič ni videl. Tedaj so ga za
roke peljali, in pripeljali v Damask. In tam tri dni ni
videl, in ni ne jedel ne pil. Bil je pa neki učenec
v Damasku, Ananija po imenu. In Gospod mu je rekel
v prikazni: Ananija! On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj
sem. In Gospod mu reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se
imenujejo ravne, in vprašaj v Judovi hiši po Taršanu,
Savlu po imenu; zakaj glej, moli. (In videl je v prikazni
moža, Ananija po imenu, priti, in nanj rohč položiti, da
bi izpregledal.) Ananija pa je odgovoril: Gospčd! slišal
sem od veliko ljudi, kolibo hudega je storil ta mož tvojim
svetim v Jeruzalemu; in on ima oblast od velicih duhovnov
zvezati vse, kateri kličejo v tvoje imč. Gospčd pa mu je
rekel: Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on, da ponese
moje imč pred nevčrnike, in kralje in Izraelove otroke.
Zakaj jaz mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje
imč trpeti,- In Ananija je šel, in stopil v hišo, in je rokč
nanj položil, ter rekel: Savel, brat! Gospčd Jezus, kateri
se ti je prikazal na potu, po katerem si šel, me je poslal,
da izpregledaš, in si napolnjen s svetim Duhom. In zdajci
so padle od njegovih oči nekakšne luskine, in je izpregle-

213

dal. Tedaj je vstal, in je bil krščen. In vzel je jedi, in se
je pokrepčal. In bil je nekaj dni pri učencih, ko so bili
v Damasku. In precej je v shodnicah oznanjal o Jezusu,
da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kateri so ga slišali,
in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeru¬
zalema, kateri so klicali v to ime, in je zato sem prišel,
da bi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Savel pa
je čedalje močnejši prihajal, in zavračal Jude, kateri so
prebivali v Damasku, ker je trdil, da je ta Kristus-

Evangelij svetega Matevža 16, 27—29.

Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej!
vse smo zapustili, in smo šli za tebčj: kaj tedaj
nam bo? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam
pravim, da ob prerojenju, kadar bo Sin človekov
sedel na sedežu svojega veličastva, boste tudi vi,
kateri ste šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih,
in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In sleherni,
kateri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta,
ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo
mojega imčna, bo stotčrno prejel, in dosegel
večno življenje.

2. svečana.

V god darovanja Jezusa Kristusa, in očiščevanja
device matere Marije, ali v svečnico.

Berilo iz Malahija preroka 6, 1—14.

To govori Gospod Bog: Glejte, jaz pošljem svojega
angela, in pripravljal bo pot pred menčj. In zdajci bo
prišel v svoj tempelj Gospod, ki ga vi iščete, in angel

214

zaveze, katerega vi želite. Glejte, gre! pravi Gospod
vojnih trum; in kdo bo mogel umeti dan njegovega
prihoda? ali kdo bo prenesel njegov pogled? Zakaj on
bo kakor topeč ogenj, in kakor valjavska zel; in sedel
bo, kakor kateri topi in cisti srebro, in očistil bo otroke
Levijeve, in jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo
darovali Gospodu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu
dar Judatov in Jeruzalemov, kakor poprejšnje dni, in
kakor nekdanje leta, pravi Gospbd vsemogočni.

Evangelij svetega Luka 2 . 22 —31.

Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očišče¬
vanja Marije po Mojzesovi postavi, so prinesli
Jezusa v Jeruzalem, da so ga postavili pred
Gospoda (kakor je pisano v postkvi Gospodovi:
Vse prvorojeno moškega spola bodi posvečeno
Gospodu), in da so dar opravili, kakor je rečeno
v postavi Gospodovi, dve grlici ali dva mlada
goloba. In glej! bil je človek v Jeruzalemu,
kateremu je bilo ime Simeon; in ta človek je bil
pravičen in bogaboječ, in je čakal oveseljenja
Izraelovega, in sveti Duh je bil v njem. In bilo
mu je razodeto po svetem Duhu, da ne bo videl
smrti, preden ne vidi Kristusa Gospodovega. In
prišel je v duhu v tempelj. In ko so prinesli otroka
Jezusa njegovi starši, da bi storili zanj po šegi
posthve, vzel ga je tudi on na svoje naročje, ter
je hvalil Boga in rekel: Zdaj spustiš svojega
hlapca, Gospod! po svoji besedi v miru, ker so
videle moje oči tvoje zveličanje, katero si pripravil

215

pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje
nevernikom, in v čast Izraelu, svojemu ljudstvu.

3. svečana.

V dan svetega Blaža mučenika škofa.

Berilo iz 2 .  lista s. Pavla apostola Korinčanom 2 ,  •{—7.

Bratje! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega
Jezusa Ki-istnsa, Oče usmiljenja in Bog vsega po-
veseljenja; kateri nas poveseljuje v slednji naši nadlogi,
da jih tudi mi moremo poveseliti, kateri so v mnogi
stiski, s poveseljenjem, s katerim smo tudi mi od Boga
poveseljeni. Zakaj kakor je obilno trpljenje Kristusovo
v nas, tako je tudi po Kristusu obilno naše poveseljenje.
Pa bodimo stiskani, je v vaše opominjanje in zveličanje;
ali bodimo poveseljeni, je v vaše poveseljenje; ali bodimo
opominjani, je v vaše opominjanje in zveličanje, katero
dela, da trpite ravno tiste nadloge, katere tudi mi trpimo;
da je naše upanje za vas trdno, ker vemo, kakor ste
tovariši v trpljenju, tako boste tudi v poveseljenju
v Kristusu Jezusu Gospčdu našem.

Evangelij svetega Matev a 16, 24 — 27.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: A ko-
hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in
naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj. Zakaj
kdor hoče svoje življenje ohraniti, ho ga izgubil,
kdor pa izgubi svoje življenje zavoljo mene, ho g a.
našel. Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet
pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno meno
bo človek dal za svojo dušo? Ker Sin človekov

bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi
angeli, in takrat bo povrnil vsakateremu po nje¬
govih delih.

5. svečana.

V dan s. Agate device mučenice.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom
1. 36-31.

Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih
po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak
kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da hi
osramotil modre; in kar je slabega pred svetom, je izvolil
Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega: in kar je ne-
imenitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil Bog,
.in kar ni nič, da bi razdejal, bar je; da se noben človek
ne hvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste
vi .v Kristusu Jezusu, kateri nam je bil dan od Boga
v modrost, in pravičnost, in posvečenje, in odrešenje, da,
.kakor je pisano, kdor se hvali, naj se hvali v Gospčdu.

Evangelij svetega Matevža 19, 3 — 13.

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji, ter
so ga izkušali in rekli: Je-li dovoljeno možu ločiti
se od svoje žene zavoljo česar koli si bodi? On
pa je odgovoril in jim rekel: Ali niste brali, da,
kateri je od začetka ustvaril človeka, je ustvaril
moža in ženo, in je rekel: Zavoljo tega bo človek
očeta in mater zapustil, in se bo držal svoje žene,
in bosta dva v enem mesu. Torej nista več dva,
ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj
človek ne loči. Reko mu: Zakaj je pa Mojzes

217

zapovedal ločilen list dati. in se ločiti (od nje)?
Reče jim: Mojzes vam je zavoljo trdobe vašega
srca pripustil ločiti se od svojih žen; od začetka
pa ni bilo tako. Pravim vam pa, da, kdorkoli se
loči od svoje žene, razen zavoljo kurb&nja, in
drugo vzame, prešuštvuje; in kdor vzame ločeno,
prešuštvuje. Reko mu njegovi učenci: Ce je tako
človekova reč z ženo, ni dobro ženiti se. On pa
jim je rekel: Te besede ne razumejo vsi, ampak
katerim je dano. So namreč skopljenci, kateri so
iz materinega telesa tako rojeni; in so skopljenci,
kateri so po ljudeh skopljeni; in so skopljenci,
kateri so sami sebe skopili zavoljo nebeškega
kraljestva. Kdor more umčti, naj umč.

6. svečana.

V dan s. Doroteje device mučenice.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 13—17.

Gospod moj Bog! povzdignil si na zemlji moje pre¬
bivališče, in prosil sem rešenja od smrti. Klical sem
v Gospoda, očeta mojega Gospoda, da bi me ne zapustil
v dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez pomoči.
Hvalil bom tvoje imč vedno, in ga častil s hvaležnostjo.
Zakaj uslišana je moja molitev, rešil si me pogubljenja,
.in me otel hudega časa. Zavoljo tega te bom častil, in
hvalo dajal tvojemu imenu, Gospod naš Bog!

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice
str. 203).

218

9. svečana.

V dan s. Apolonije device mučenice.

Berilo: Častil te bom, Gospčd kralj! itd.

Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno
deseterim devicam, itd. (oboje kakor v dan s. Barbare
device in mučenice str. 199).

14. svečana.

V dan s. Valentina mučenika.

Berilo iz Inikev modrosti 10, 10—14.

Pravičnega je peljal Gospod po ravnih potih, in imt
je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal spoznanje
svetih; obogatil ga je v njegovem trudu, in je dopolnil
njegova dela. Pri zvijači njegovih zoprnikov mu je na
strani stal, in ga je obogatil. Ubranil gaje  sovražnikom,,
in zapeljivcev ga je obvaroval, in mu je trd boj napravil,
ba bi premagal, in zvedel, da je modrost močneja od vseh
reči. Ta prodanega pravičnega ni zapustila, ampak gaje
rešila grešnikov, in je šla ž njim v ječo, in ga v vežčh ni
zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve palice in oblasti
do tistih, kateri so ga stiskali, in je na laž postavila nje,
kateri so ga omadeževali, in dal mu je večno svetlost
Gospod naš Bog.

Evangelij svetega Matevža 10, 34— 42 .

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nik&r ne mislite, da sem prišel mir prinest na
zemljo; ne miru, ampak meč sem prišel prinest.
Prišel sem namreč razdvojit člvoveka zoper nje¬
govega očeta, in hčer zoper njeno mater, in nevesto

219

zoper njeno taščo. In človekovi sovražniki bodo
njegovi domači. Kdor ljubi očeta ali mater bolj
ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali
hčer bolj ko mene, ni mene vreden. In kdor ne
vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene
vreden. Kdor najde svoje življenje, bo ga izgubil;
in kdor izgubi svoje življenje zavoljo mene, bo ga
našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in kdor
sprejme mene, sprejme njega, kateri me je poslal.
Kdor sprejme preroka v imenu preroka, bo prejel
plačilo preroka, in kdor sprejme pravičnega v imenu
pravičnega, bo prejel plačilo pravičnega. In kdor
koli db piti komu izmed teh najmanjših le kozarec
mrzle vode v imčnu učenca, resnično vam pravim,
ne bo izgubil svojega plačila.

22. svečana.

V dan stola s. Petra v Antiohiji.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 1—7.

Peter apostol itd. (kakor v dan stola s Petra v Rimu,
str. 207).

Evangelij:  Tisti čas je prišel Jezus v kraje
Cezareje Filipove (kakor v dan stola s. Petra
v Rimu, str. 208).

23. svečana.

V dan s. Margarete Kortonske.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2—5; in 8, 6—7.

Vstala bom, in obhodila mesto; po trgih in ulicah
ga bom iskala, katerega ljubi moja duša. Iskala sem ga,

220

pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, kateri varujejo
mesto. Ste ga li videli, katerega ljubi moja duša? Ko sem
bila odšla malo od njih, našla sem ga, katerega ljubi
moja duša; udržala sem ga, in ga ne bom izpustila,
dokler ga ne pripeljem v liišo svoje matere, in v hram
svoje porodnice. Rotim vas, hčere Jeruzalemske! pri
srnah in jelenih na polju, da ne zbudite in ne predramite
ljubke, dokler ne bo sama hotela. — Položi me kakor
pečat na svoje srce, kakor pečatnik na svojo roko; ker
močna ko smrt je ljubezen, trda kakor pekel gorečnost;
njih žarki so ko žarki ognja in plamena. Veliko vod ne
more ugasiti ljubezni, in reke je ne potope. Ako da
človek vse premoženje svoje hiše za ljubezen, bo ga čislal
kakor nič.

Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬
čenice, str. 203).

24. ali 25. svečana.

V dan s. Matija apostola.

Berilo iz dejanja apostolskega 1, 15—20.

Tiste dni je Peter stal v sredi bratov (bilo je pa
kakih sto in dvajset ljudi vkupaj), in je rekel: Možje
bratje! mora se dopolniti pismo, katero je prerokoval
sveti Duh po Davidovih ustih o Judežu, kateri je bil
vodnik tistih, ki so Jezusa ujeli, kateri je bil med nas
prištet, in je prejel del tč službe. (In ta je dobil njivo
iz krivičnega plačila, in se je obesil in se po sredi raz¬
počil, in izsul se je ves njegov drob, in se razznanilo
vsem v Jeruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo

221

tisti njivi po njih jeziku Hakeldama, to je, njiva krvi.)
Zakaj pisano je v bukvah psalmov: Naj bo pusto njih
prebivališče, in nihče naj v njem ne prebiva; in njegovo
škofovstvo naj prejme kdo drug. Teh mož torej, kateri
so bili z nami zbrani ves čas, v katerem je Gospčd
Jezus prebival in hodil med nami, od Janezovega krsta
do dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora
biti z nami priča njegovega vstajenja. In postavili so
dva, Jožefa, kateri je bil imenovan Barzaba, s priimkom
Pravični, in Matija. In molili so, rekoč: Ti, Gospodi
ki poznaš vseh srca, pokaži, katerega teh dveh si izvo¬
lil, da prejme mesto te službe in apostolstva, od katerega
je odpadel Juda, da je šel v svoje mesto. In so vadljali
zanje; in zadelo je Matija, in bil je prištet enajsterim
apostolom.

Evangelij svetega Matevža 11, 25—30.

Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahva¬
ljujem te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to
zakril modrim in razumnim, pa si razodel malim.
Prav, Oče! tako je bilo tebi všeč. Vse mi je izro¬
čeno od mojega Očeta. In nihče ne poznh Sina,
kakor le Oče; tudi Očeta nihče ne poznd, kakor
le Sin, in komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni
vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas
bom poživil! Vzemite moj jarem na se, in učite
se od mene, ker jaz sem krotak, in iz srca poni¬
žen, in pokoj boste našli svojim dušam. Moj jarem
namreč je sladek, in moje breme je lahko.

222

11. susca.

V dan s. Frančiške Rimske vdove.

Berilo iz bukev Salomona, pripovest 31, 10—31.

Srčno ženo kdo bo našel? Crez to, kar je iz dalj¬
nega in od zadnjih pokrajin, je njena cena. Zanaša se
nanjo srce njenega moža, in ropa ne bo potreboval. Izka¬
zuje mn dobro, pa ne hudega vse dni svojega življenja.
Poišče volne in prediva, in dela po umetnosti svojih rok.
Je kakor ladja kupčeva, katera iz daljnega prinaša kruha.
Še ponoči vstane, in da brašno svojim domačim, in delo
.svojim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od pridelka
svojih rok zasadi vinograd, prepaše z močjo svoje ledje,
in utrjuje svojo roko. Izkusi in vidi, da je dobra njena
kupčija; ne ugasne ponoči njena luč. Iztegne svojo roko
po koželji, in njeni prstje primejo vreteno. Svojo roko
odpre ubogemu, in svoje dlani prostre potrebnemu. Ne
boji se za svojo hišo sneženega mraza; zakaj vsi njeni
domači imajo dvojno obleko. Častitljivo ogrinjalo si napra¬
vi, tenčica in škrlat je njena noša. Časten pri vratih je
njen mož, kadar sedi z deželnimi starejšinami. Dela tanko
platno in prodaje, in pas daje Kananeju. Moč in lepota
je njeno oblačilo, in smejala se bo poslednji dan. Svoja
usta odpira modrosti, in postava milosti je na njenem je¬
ziku. Pregleduje pota svoje hiše, in ne jč kruha brez dela.
Njeni otroci vstanejo in jo blagrujejo; tudi njen mož jo
hvali. Veliko hčer je nabralo si bogastva, ti si vse preseg¬
la. Lažniva je prijetnost, in prazna je lepota: žena,
katera se Grospčda boji, ona bo hvaljena. Dajte ji sadu
njenih rok, in hvalijo naj jo očitno njena dela.

Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬
čenice, str. 203).

223

12. sušca.

V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega učenika.

Berilo:  ,.Preljubi! zapričujem pred Bogom” itd.
(kakor v dan s. Silvestra papeža, stran 17).

Evangelij svetega Matevža 5, 13—19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi
ste sol zemlje; ako se pa sol izpridi, s čim se bo
solila? Ni za drugega več, kakor da se vun vrže,
in da jo ljudje poteptajo. Vi ste luč sveta. Mesto
se ne more skriti, katero stoji na gori. Tudi ne
prižigajo luči, da bi jo pod mčrnik postavili,
ampak na svečnik, da sveti vsem, kateri so v hiši.
Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo
vaša dobra dela, in častč vašega Očeta, kateri je
v nebesih. Nik&r ne mislite, da sem prišel razve¬
zovat postavo ali preroke; ne razvezovat, ampak
dopolnit sem jih prišel. Zakaj resnično vam pra¬
vim: dokler ne prejde nebo in zemlja, le ena črka,
ali ena pičica ne bo prešla od post&ve, dokler
se vse ne zgodi. Kdor torej razveže le eno teh
najmanjših zapoved, in uči tako ljudi, bo najmanjši
imenovan v nebeškem kraljestvu; kdor pa stori
in uči, bo velik imenovan v nebeškem kraljestvu.

17. sušca.

V dan s. Jederti device.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apdstola Korinčanom 7,

25—34.

Bratje! o devicah nimam Gospodovega povelja, svet
pa dajem, ker sem milost dosegel od GospOda, zvest biti.

224

Menim torej, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge;
res, dobro je človeku tako biti. Če si zvezan z ženo,
ne išči razveze. Ce si žene prost, ne išči žene. Ako se
pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, ni grešila:
toda nadloge mesa bodo imeli taki. Jaz pa vam prizana¬
šam. Tč torej pravim, bratje! Čas je kratek, torej naj
bodo tudi, kateri imajo ženč, kakor bi jih ne imeli; in
kateri jokajo, kakor bi ne jokali; in kateri se veseli,
kakor bi se ne veselili; in kateri kupujejo, kakor bi ne
imeli; in kateri uživajo ta svčt, kakor bi ga ne uživali;
ker podčba tega sveta prejde. Želim pa, da bi bili vi
brez skrbi. Kdčr je brez žene, skrbi za to, kar je Gospčdo-
vega, kako bi Bogu dopadel; kdor je pa oženjen, skrbi
za to, kar je svetovega, kako bi ženi dopadel, in je razde¬
ljen. In žena neomožena in devica misli, kar je Gospodo¬
vega, da bi bila sveta na telesu in duhu, v Kristusu
Jezusu Gospčdu našem.

Evangelij: Nebeško kralj estvo j e podobno
deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device mučenice, str. 199).

19. sušca.

V dan s. Jožefa ženina device matere Marije.

Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6.

Ljub je bil Bogu in Ijndčm itd. (kakor v dan s. An¬
tona puščavnika, str. 207).

Evangelij svetega Matevža 1, 18—21.

Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu zaro¬
čena, itd. (kakor predbožični dan, str. 8).

225

21. susca.

V dan s. Benedikta opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor
v dan s. Antona puščavnika str. 207).

Evangelij: Glej, mi smo vse zapustili, itd.
(kakor v dan izpreobrnjenja s. Pavla apostola
str. 213).

24. sušca.

V dan s. Gabrijela velikega angela.

Berilo iz Danijela preroka 7, 21—26.

Tiste dni, glej, je mož Gabrijel, katerega sem videl
v prikazni v začetku, hitro priletel in se me je doteknil
ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril in
rekel: Danijel! zdaj sem izšel, da te podučim, in da
umčš. V začetku tvojih prošenj je izšlo povelje; jaz pa
sem prišel, da ti razodenem, da si ljubi mož. Poslušaj
torej zvesto govorjenje, in razumej prikazen. Sedemdeset
tednov se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom in nad
tvojim svetim mestom, da jenja pregrešenje, in konec
vzame greh, in se izbriše krivica, in se približa večna
pravica, in se dopolni razodenje in prerokovanje, in se
pomazili Sveti svetih. Vedi torej in razumej: Od izhoda
povelja, da naj se spet sezida Jeruzalem, do Kristusa
vladnika bo sedem tednov, in dva in šestdeset tednov;
in spet bodo sezidane ceste in zidovi v stiski časov. In
po dva in šestdesetih tednih bo umorjen Kristus, in ne
bo njegovo ljudstvo, katero ga bo zatajilo. In mesto in
svetišče bo razdal ljud s prihodnjim vojvodom; in njegov
konec bo razsip, in po dokončanem boju bo namenjena
puščava.

Slov. Evangel. XX. 874 .

(5

226

Evangelij: Tisti čas je bil angel Gabrijel
od Boga poslan itd. (kakor v dan pričakovanja
poroda device matere Marije str. 204).

25. sušca.

V god učlovečenja Sinu Božjega in oznanjenja
devici Materi Mariji.

Berilo in Evangelij (kakor v dan pričakovanja
porčda deviee Matere Marije, 18. dan grudna, str. 204).

V petek po tihi nedelji.

Za dan VII žalosti device matere Marije.

Berilo iz bukev Juditinih IB, 22—25.

Gosp 6 d te je oblagodaril s svojo močjo, ker je po
tebi uničil naše .sovražnike. Oblagodarjena siti,  liči! po
Gospodu previsokem Bogu pred vsemi ženami na zemlji.
Hvaljen bodi Gospčd, kateri je ustvaril nebo in zemljo,
ker je danes tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoja
hvala iz ust ljudčm, kateri bodo pomneli Gospčdovo moč
vekomaj. Zavoljo bridkosti in nadloge svojega ljudstva
svojemu življenju nisi prizanesla, ampak si odvrnila po¬
končanje pred obličjem našega Boga.

Evangelij svetega Janeza 19, 25—27.

Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega nje¬
gova mati, in sestra njegove matere, Marija
Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je torej Jezus
mater in učenca, katerega je j ubil, videl zraven
stati, reče svoji materi: Zena, glej, tvoj sin! Po¬
tlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste ure
jo je učenec vzel k sebi.

227

27. sušca.

V dan s. Ruperta spoznavavca *) škofa.

Berilo iz bukev Si ra li o vili 44 in 45.

Glej, veliki duhoven, kateri je v svojih dneh dopadel
Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času srda
v spravo. Ni mu bil najden enak, kateri bi bil izpolnjeval
postavo Najvišega. Zavoljo tega ga je Gospod s prisego
povzdignil med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh narodov
mu je dal, in svoj zavet potrdil nad njegovo glavo.
Obiskal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje
usmiljenje, in našel je milost pred Gospodovimi očmi.
Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec slave.
Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovstvo,
in ga je oblagodaril v slavi, da opravlja duhovsko službo,
in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno
kadilo v prijeten duh.

Evangelij: Nekdo, ki je šel na tuje itd.
(kakor v dan s. Nikolaja, 6. grudna, str. 201).

24. malega travna.

V dan s. Jurija mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 2, 8—10;
in 8, 10-12.

Predragi! pomni, daje  Gospčd Jezus Kristus iz na¬
roda Davidovega vstal od mrtvih po mojem oznanjevanju.

*)  Spoznavavec se imenuje vsak svetnik, kateri je krščansko
vero pred svetom spoznaval, pa ni bil zato umorjen, ampak je
mirno umrl.

15 *

228

zavoljo katerega trpim do železja kakor hudodelnik; toda
Božja beseda ni vklenjena. Zat6 vse pretrpim zavoljo
izvoljenih, da tudi oni dosežejo zveličanje, katero je
v Kristusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si slišal
moj nauk, podučevanje, prizadevanje, vero, krotkost,
ljubezen, potrpežljivost, preganjanje, trpljenje, kar se mi
je prigodilo v Antijohiji, v Ikoniji in v Listrak, kakšno
preganjanje sem pretrpel, in iz vsega me je rešil Gospod.
In vsi, kateri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu,
bodo preganjani.

Evangelij svetega Janeza 15, 1—7.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Jaz sem prava vinska trta, in moj Oče je vino¬
gradnik. Vsako mladiko, katera v meni ne rodi
sadil, bo odrezal; in vsako, katera rodi sad, bo
otrebil, da rodi več sadil. Vi ste zdaj čisti za¬
voljo besed, katere sem vam govoril. Ostanite
v meni, in jaz v vas. Kakor mladika ne more
roditi sadil sama od sebe, ako ne ostane na trti;
tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz
sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in
jaz v njem, on rodi veliko sadil; ker brez mene
ne morete nič storiti. Ako kdo ne ostane v meni,
bo vunkaj vržen, kakor mladika; in useknila
bo, in bodo jo pobrali in v ogenj vrgli, in zgori.
Ako ostanete v meni, in moje besčde ostanejo
v vas, prosite, kar koli hočete, in zgodilo se
vam bo.

229

25. malega travna.

V dan s. Marka evangelista.

(Pri maši pred procesijo.)

Berilo iz Ecehijela preroka 1, 10—15.

Podoba obrazov četverih živali: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni njih četverih, obraz volov
pa na levi njih četverih, in obraz orlov nad njimi
četverimi. Njih obrazi in njih peroti so bile zgoraj
razprostrte; dve peroti sleherne ste se stikali, in dve
ste pokrivali njeno telo. In sleherna njih je šla pred
seboj; kamor jih je duh gnal, tja so šle, in se niso
obračale, kakor goreči ogli ognja in kakor baklje. To
je bila prikazen, ki je švigala v sredi živali; svetloba
ognja, in iz ognja izhajajoč blisk. In živali so tekale, in
se vračale, kakor svetel blisk.

Evangelij svetega Luka 10, 1—9.

Tisti čas je Gospod izvolil še drugih dva in
sedemdeset, in jih je poslal po dva pred svojim
obličjem v vsako mesto in kraj, kamor je on imel
priti. In jim je rekel: Žetev je sicer velika, ali
delavcev je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da
pošlje delavcev v svojo žetev. Pojdite! jaz vas
pošiljam, kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite
mošnje, ne torbe, ne črevljev, in nikogar na potu
ne pozdravljajte. In v katero hišo koli pridete,
recite najpoprej: Mir bodi ti hiši. In ako je tam
otrok mirti, bo počival nad njim vaš mir; ako pa
ne, vrnil se bo k vam. V tisti hiši pa ostanite,
ter jejte in pijte, kar je pri njih: delavec namreč

230

je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do
hiše. In v katero mesto koli pridete, in vas sprej¬
mejo, jejte, kar se pred vas postavi; in ozdravljajte
bolnike, kateri so ondi, in recite jim: Približalo
se vam je Božje kraljestvo.

(Berilo in Evangelij pri maši med procesijo sta
tista, ko v križevem tednu.)

30. malega travna.

V dan s. Katarine Sijenske device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice, str. 203).

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device muc., str. 199).

1. velicega travna.

V dan ss. Filipa in Jakopa apostolov.

Berilo iz bukev modrosti 5, 1 — 5,

Pravični bodo z veliko srčnostjo stali pred tistimi,
kateri so jih stiskali, in jim dela jemali. Ko bodo to
videli, bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za¬
čudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, ter bodo sami
pri sebi rekli, kesaj e se, in od bridkosti duha zdihovaje:
Ti so, katere smo nekdaj zasmehovali, in v zasramljiv
pregovor imčli. Mi neumni smo njih življenje imeli za
nespamet, in njih konec za nečast; glejte, kakč so zdaj
prišteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki.

231

Evangelij svetega Janeza 14, 1—IB.

Tisti Sas je rekel Jezus svojim učencem:
Vaše srce naj se ne prestraši. Verujete v Boga,,
tudi v m S verujte! V hiši mojega Očeta je veliko
prebivališč. Ako bi tako ne bilo, vam bi bil
povedal; ker grem vam mesto pripravit. In ko
odidem, in vam mesto pripravim, prišel bom spet,
in vas bom vzel k sebi, da boste tudi vi, kjer
sem jaz. In kam jaz grem, veste in pot veste.
Reče mu Tomaž: Gospod! ne vemo, kam greš,
in kako moremo vedeti pot? Jezus mu reče: Jaz
sem pot, in resnica in življenje. Nihče ne pride
k Očetu drugače, kakor po meni. Ako bi mene
poznali, gotovo bi tudi mojega Očeta poznali, in
odsehmal ga boste poznali, in ste ga videli. Reče
mu Filip: Gospod! pokaži, nam Očeta, in nam je
dosti. Reče mu Jezus: Toliko Sasa sem pri vas,
pa me ne poznate? Filip! kdor mene vidi, vidi
tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta?
Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče
v meni? Besed, katere vam jaz govorim, ne
govorim sam od sebe, ampak Oče, kateri v meni
prebiva, on opravlja dela, Ali ne verujete, da sem
jaz v Očetu, in Oče v meni? če ne, vsaj zavoljo
del verujte. Resnično, resnično vam pravim: kdor
v nič veruje, bo dela, katera delam jaz, tudi on
delal, in še veča, kakor ta, bo delal, ker jaz grem
k Očetu. In kar koli boste Očeta v mojem imčnu
prosili, to bom storil, da bo Oče v Sinu poveličan.

232

5. velicega travna.

V dan najdenja svetega križa.

Berilo iz  lista s. Pavla apostola Filipljanora
2,  5-11.

Bratje! ravno to mislite med seboj itd. (kakor cvetno
nedeljo pri maši, str. 107).

Evangelij svetega Janeza 3, 1- 15.

Tisti čas je bil človek izmed farizejev, Nikodčm
po imčnu, viši med Judi. Ta je prišel ponoči
k Jezusu, in mu je rekel: Učenik, vemo, da si-
učenik od Bog& prišel; zakaj nihče ne more teh
čudežev delati, katere ti delaš, če Bog ni z njim.
Jezus je odgovoril in mu rekel: Besnično, resnično
ti pravim, ako kdo ni vnovič prerojen, ne more
videti Božjega kraljestva. Reče mu Nikodčm:
Kako more človek rojen biti, ko je star? Ali
more v telo svoje matere vdrugič iti, in prerojen
biti? Jezus je odgovoril: Resnično, resnično ti
pravim, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega
Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je
rojeno iz mes&, je meso; in kar je rojeno iz Duha,
je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Vnovič
morate rojeni biti. Veter piha, koder hoče, in glas
njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja, ali kam
gre; tako je sleherni, kateri je rojen iz Duha.
Nikodčm je odgovoril in mu rekel: Kako se more
to zgoditi? Jezus je odgovoril ter mu rekel: Ti si
učenik v Izraelu, in tega no veš? Resnično, res-

233

nično ti pravim, da, kar vemo, govorimo, in kar
smo videli, pričamo; in ne sprejmete našega pri¬
čanja. če vam pravim pozemeljske reči, in ne
verjamete, kako boste verovali, ako vam bom
pravil nebeške? In nihče ni šel v nebesa, kakor
kateri je prišel iz nebes, Sin človekov, kateri je
v nebesih. In kakor je Mojzes povišal kačo v puš¬
čavi, tako mora povišan biti Sin človekov; da
kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima
večno življenje.

4. velicerja travna.

V dan ss. Florijana in tovarišev mučenikov.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 3 — 7.

Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kateri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja
prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od
mrtvili, v netrohljiv in neognušen in nevenljiv del, pri¬
hranjen vam v nebesih, kateri ste v Božji moči ohranjeni
po veri v zveličanje, katero ima razodeto biti poslednji
čas; v katerem se boste veselili, če morate zdaj malo
žalovati v mnogoterih izkušnjah, da se izkušnja vaše vere
veliko dražje ko zlato, katero se z ognjem izkuša, pokaže
v hvalo in slavo in čast po razodetju Jezusa Kristusa
Gospoda našega.

Evangelij svetega Janeza 15, 1 — 11.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz
sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz
v njem, on rodi veliko sadit: ker brez mene ne

234

morete nič storiti. Ako kdo ne ostane v meni, bo
vunkaj vržen, kakor mladika; in bo useknila, in
bodo jo pobrali in v ogenj vrgli, in zgori. Ako
ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas,
prosite, kar koli hočete, in vam bo se zgodilo.
V tem je proveličan moj Oče, da veliko sadu obro¬
dite, in da ste moji učenci. Kakor je Oče mene
ljubil, ljubil sem tudi jaz vas. Ostanite v moji
ljubezni. Ako moje zapovedi izpolnjujete, boste
ostali v moji ljubezni; kakor sem tudi jaz zapo¬
vedi svojega Očeta izpolnil, in ostanem v njegovi
ljubezni. To sem vam govoril, da moje veselje
v vas ostane, in da se dopolni vaše veselje.

5. velicega travna.

V dan s. Gotharda spoznavavca škofa.
Berilo iz lista s. Pavla ap6stola Heinejem 7, 23—27.

Bratje! duhovnov je bilo več po postavi, zato ker jim
je smrt branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekomaj, ima
večno duhovstvo. Torej jih more tudi vekomaj zveličati,
kateri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da za nas
prosi. Spodobilo se je namreč, da imamo takega veli¬
kega duhovna, svetega, nedolžnega, neomadeževanega,
odločenega od grešnikov, in višega ko so nebesa: kate¬
remu ni treba kakor duhovnom vsak dan poprej za svoje
grehe darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je storil
enkrat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kristus naš Gospod.

Evangelij svetega Matevža 24, 42—47.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Cujte, ker ne veste, katero uro bo vaš Gospod

235

prišel. To pa vedite, da, ko bi vedel hišni go¬
spodar, katero uro ima tat priti, cul bi gotovo, in
bi ne pustil podkopati svoje hiše. Torej bodite
tudi vi pripravljeni; ker ob uri, ki je ne veste,
prišel bo Sin človekov. Kdo neki je zvesti in
razumni hlapec, katerega je postavil njegov go¬
spod črez svojo družino, da jim daje jed ob času?
Blagor tistemu hlapcu, katerega njegov gospod,
kadar pride, najde tako delati! Resnično vam
pravim, da ga bo postavil črez vse svoje premo¬
ženje.

16. velicega travna.

V dan s. Janeza Nepomučana mučenika.

Berilo iz bukev Silakovih 21,. 36—Sl.

Neumni gleda skozi okno v hišo; razumni mož pa
zunaj stoji. Nespamet človekova je poslušati pri durih;
modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬
vore, besede modrih pa so pretehtane z mero. Trapasti
imajo na jeziku svoje srce, modri pa v srcu svoj jezik.
Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo dušo. Še-
petavec oskruni svojo dušo, in je povsod črten; in kdor
se ga drži, je sovražen: molčeči in razumni je češčen.

Evangelij:  Tisti čas je Janez, ko je v ječi
itd. (kakor drugo nedčljo v adventu, str. 5).

17. velicega travna.

V dan s. Jošta spoznavavca.

.Berilo:  Kakor v dan sv. Antona Padovanskega,
str. 238.

236

Evangelij: Ne bojte se, majhna čreda itd.
(kakor v dan s. Osvalda, str. 251).

25. velicega travna.

V dan s. Vrbana mučenika papeža.

Berilo:  Bratje! hvaljen bodi Bog itd. (kakor v dan
s Blaža mučenika škofa, str. 215).

Evangelij:  Jaz sem trta, vi mladike itd.
(kakor v dan s. Nikolaja, str. 201).

31. velicega travna.

V dan ss. Kancijana in tovarišev mučenikov.

(O velikonočnem času.)

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd.

Evangelij:  Nekdo, ki je šel na tuje itd.
(oboje kakor v dan s. Florijana in tovarišev,
str. 233).

(Zunaj velikonočnega časa.)

Berilo iz bukev modrosti 5, 16—20.

Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospodu je
njih plačilo, in skrb zanje pri Najvišem. Zatč bodo pre¬
jeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke,
ker s vojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto roko
jih bo branil. Prejel bo orožje njegov srd, in oborožil
stvari v maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo namesto
oklepa pravico, in vzel namesto čelade pravično sodbo.
Prejel bo nepremagljiv ščit, svetost.

237

Evangelij svetega Luka 6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan
ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 2,09).

2. rožnega cveta.

V dan ss. Marcelina, Petra in Erazma mučenikov.

Berilo:  Bratje! menim, da se trpljenje sedanjega
časa ne da primeriti itd. (kakor četrto nedčljo po
binkoštih, str. 170).

Evangelij:  Kadar boste slišali vojske itd.
(kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija mučeni¬
kov, str. 210).

9. rožnega cveta.

V dan ss. Primoža in Felicijana mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor
v dan ss. Kancijana in tovarišev mučenikov, str. 236).

Evangelij:  Zahvaljujem te, Oče itd. (kakor
24. dan svečana, str. 221).

10. rožnega cveta.

V dan s. Margarete kraljice.

Berilo:  Srčno ženo kdo bo našel? itd. (kakor
v dan s. Frančiške rimske vdove, str. 222).

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu, itd. (kakor v dan s. Lucije device muče¬
nice, str. 203).

288

13. rožnega cveta.

V dan s. Antona Padovanskega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 4,

9-14,

Bratje! V razgledovanje smo svetu, in angelom in
ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri
v Kristusu; mi slabi, vi pa inobni; vi častiti, mi pa brez
časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in za uho nas
bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In trudimo se
s svojimi rokami delajoč; nas kolnejo, in blagoslavljamo;
nas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo;
kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izvržek do zdaj.
Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak vas opominjam,
kakor svoje preljube otroke v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangelij:  Naj bo opasano vaše ledje itd.
(kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17).

15. rožnega cveta.

V dan ss. Vida in tovarišev mučenikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v roki Božji, itd. (kakor
v dan ss. Vincencija in Anastazija, str. 210).

Evangelij svetega Luka 10, 16—20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kdor
vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zaničuje,
mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje
njega, kateri me je poslal. Dva in sedemdeseteri
pa so se z veseljem vrnili, rekoč: Gospod! tudi

239

hudiči so nam pokorni v tvojem imčnu. In rekel
jim je: Videl sem satana, kakor blisk z neba pasti.
Glejte! dajem vam oblast stopati na kače in škor¬
pijone, in zoper vso moč sovražnikovo; in nič
vam ne bo škodovalo. Vendar ne veselite se tega,
da so vam duhovi pokorni; veselite se pa, da so
vaša imčna zapisana v nebesih.

21. rožnega cveta.

V dan s. Alojzija spoznavavca.
lierilo iz bukev Sirahovih 31; 8—11.

Blagor človeka, kateri je najden brez madeža, in
kateri ne hodi za zlatom, in se ne zanaša na zaloge
denarjev. Kdo je ta, in hvalili ga bomo? Zakaj prečudne
reči je delal v svojem življenja. On je izkušen v tem, in
popoln najden, in bo mu večna čast. On bi bil mogel
grešiti, pa ni grešil; hudo storiti, pa nil storil. Zato je
utrjeno njegovo blago v Gospodu, in njegovo miloščino bo
oznanjala vsa množica svetih.

Evangelij svetega Matevža 22, 29—40.

Tisti čas je odgovoril Jezus saducejem in
rekel: Motite se, ker ne umete ne pisem, ne moči
Božje. Ob vstajenju namreč se ne bodo ne ženili
ne možile, temuč bodo kakor angeli Božji v nebesih.
O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je
govoril Bog, rekoč: Jaz sem Bog Abrahamov, in
Bog Izakov, in Bog Jakopov? Bog ni mrtvih,
ampak živih. In množice, ko so to slišale, so se
zavzele nad njegovim ukom. Ko so pa farizeji

240

slišali, da je saduceje pripravil k molčanju, so se
sešli. In eden izmed njih, učenik postave, ga je
vprašal izkušajoč ga: Učenik! katera je velika
zapoved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi
Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in
iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Tajenaj-
veča in prva zapoved. Druga pa je tej enaka:
Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh
dveh zapovedih je obsežena vsa postiva in preroki.

22.  rožnega cveta.

V dan ss. AMeija in tovarišev mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor
v dan ss. Kancijana in tovarišev muč., str. 236).

Evangelij:  Tisti čas je šel Jezus z gore
itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana
mučenikov, str. 209).

24. rožnega cveta.

V dan rojstva s. Janeza krstnika.

Berilo iz Izaija preroka 49, 1—7.

Poslušajte, otoki, in pazite ljudstva v daljavi! Gospod
me je v matei inem telčsu poklical; ko sem bil še v telisu
svoje matere, se je spomnil mojega imena. In je storil
moja usta kakor oster meč; v senco svoje roke me je
skril, in me je vzel ko izbrano puščico, v svoj tul me je
skril. In rekel mi je: Moj hlapec si ti, Izrael! ker v tebi
bom poveličan. In zdaj pravi Gospčd, ki me je iz materi-

241

nega telesa storil sebi hlapca: Grlej, dal sem te narodom
v svetlobo, da si moje zveličanje do konca sveta. Kralji
bodo videli, in knezi vstali, ter te molili zavoljo Gospčda
tvojega Boga, in zavoljo Svetnika Izraelovega, kateri te'
je izvolil.

Evangelij svetega Luka 1 ,  57—68.

Elizabeti se je izpolnil čas poroditi, in rodila
je sina. In njeni sosedje in sorodniki so slišali, da
je Gospod izkazal svoje veliko usmiljenje nad njo,
in so se ž njo vred veselili. In zgodilo seje, osmi
dan so prišli obrezovat dete, in imenovali so ga
po imčnu njegovega očeta Caharija. In njegova
mati je odgovorila in rekla: Tega ne, ampak Janez
naj se imenuje. In rekli so ji: Saj ni nikogar
v tvojem rodu, kateremu bi bilo tako im d. Po¬
mignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi
se imenoval. In ukazal si je dati tablico, in je
zapisal, rekoč: Janez je njegovo ime. In vsi so se
čudili. Pri tej priči pa so se odprla njegova usta
in njegov jezik, in je izpregovoril in Bogd hvalil.
In popadel je strah vse njih sosede, in po vseh
Judejskih gorah so se razglasile vse te reči. In
vsi, kateri so slišali, vzeli so si k srcu, rekoč: Kaj
neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je
bila ž njim. In Caharija, njegov oče, je bil napol¬
njen s svetim Duhom, in je prerokoval, rekoč:
Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal, in
storil odrešenje svojemu ljudstvu.

16

Slov. Evangel XI. 874.

242

26 . rožnega cveta.

V dan ss. Janeza in Pavla mučenikov.

Berilo iz bukev Sirahovih 44, 10—15.

Ti so usmiljeni možje, katerih pravičnosti niso pozab¬
ljene; pri njih zarodu ostane njih blag6, svet del so njih
vnuki; in v zavezi je ostal njih zarod, in njih otroci ostanejo
zavoljo njih vekomaj; njih rod in njih slava ne bo prešla.
Njih telesa so pokopana v miru, in njih imena živč od
rodil do rodu. Njih modrbstbodo pripovedovala vsa ljudstva,
in njih hvalo bo oznanjal ves zbor svetnikov.

Evangelij svetega Luka 12, 1—8.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Varujte se kvasu farizejskega, kateri je hinavščina.
Nič pa ni skritega, kar bi se ne razodelo; tudi
nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo. Torej, kar
ste rekli v temi, bo se na svetlem govorilo; in
kar ste na uho govorili v hramih, bo oznanjano
na strehah. Pravim pa vam svojim prijateljem: Ne
bojte se jih, kateri umorč telo, in po tem nimajo
kaj storiti. Hočem vam pa pokazati, koga se bojte.
Bojte se tistega, kateri, ko je umoril, ima oblast
vreči v pekel. Res, vam pravim, tega se bojte!
Ali se ne prodaje pet vrabcev za dva vinarja? Pa
ne eden izmed njih ni pozabljen pri Bogu. Pa tudi
lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne bojte se torej;
več ko veliko vrabcev ste vi vredni. Pravim vam
pa: Kdor koli me spoznd pred ljudmi, bo tudi
Sin človekov njega spoznal pred angeli Božjimi

243

29. rožnega cveta.

V dan ss. apostolov Petra in Pavla.

Berilo iz dejanja apostolskega 12, 1—11.

Tiste dni jih je kralj Herod začel nekaj v cerkvi
preganjati. Umoril pa je Jakopa, Janezovega brata, z mečem.
Ko je pa videl, da je to Judom všeč, je ukazal ujeti tudi
še Petra. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga. je bil torej
ujel, poslal ga je v ječo, in dal štirim četverni]am vojakov
varovati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred
ljudstvo. In Peter je bil sicer zaprt v ječo, cerkev pa je
zanj neprenehoma molila k Bogu. Kadar ga je pa Herod
imel pred ljudi postaviti, spal je tisto noč Peter med
dvema vojakoma vklenjen v dve verigi; in varuhi so pred
durmi varovali ječo. In glej, angel Gospodov je pristopil,
in luč se je zasvetila v ječi; in udaril je Petra v bok, in
ga zbudil, rekčč: Vstani hitro! In verige so padle od nje¬
govih rok. Rekel pa mu je angel: Opaši se in obuj svoje
črevlje. In storil je tako. In (angel) mu je lekel: Ogrni
svoj plašč, in pojdi za menoj. In šel je vun za njim, pa
ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelu, ampak je
menil, da vidi prikazen. Kadar sta bila pa odšla mimo
prve in druge straže, prišla sta do železnih vrat, katera
peljejo v mesto, in ta so se jima sama od sebe odprla.
In šla sta skozi nje, in prišla v neke ulice, in zdajci je
odstopil angel od njega. In Peter se zavč, in reče: Zdaj
vem res, daje  poslal Gospčd svojega angela, in me je rešil
iz Herodove roke, in vsega čakanja Judovskega ljudstva.

Evangelij svetega Matevža 1(>, 13—11).

Tisti čas je prišel Jezus itd. (kakor v dan
stola s. Petra v Rimu, str. 208).

16 *

244

2. malega srpana.

V dan obiskanja s. Marije device.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2 ,  8—14.

Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuje
hribe. Podoben je ljubi moj srni in mlademu jelenu. Glej,
on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in pogleduje
skozi mrežo. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani, hiti, prija¬
teljica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi; ker zima
je že minila; dež je odšel in nehal; cvetice so se prikazale
v naši deželi; čas obrezovanja je prišel; glas grličin se je
zaslišal v naši deželi; smokva je pognala svoj cvet; cvetoči
vinogradi dajo svoj duh. Vstani, prijateljica moja, lepa
moja! in pridi. Golobica moja v razpokah skale, v luknjah
kamenate ograje! pokaži mi svoje obličje, daj slišati svoj
glas v mojih ušesih; ker tvoj glas je sladek, in lepo
tvoje obličje.

Evangelij svetega Luka 1, 39—47.

Tisti cas se je Marija vzdignila, in je jadrno
šla v gorč v mesto na Judovem. In stopila je
v hišo Cakarijevo in je pozdravila Elizabeto. In
zgodilo seje, hoje zaslišala Elizabeta pozdravljenje
Marijino, poskočilo je dete v njenem telčsu. In
Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom, in
je zavpila z velikim glasom, in rekla: Blažena si
ti med ženami, in blažen je sad tvojega telčsa! In
odkod to meni, da pride mati mojega Gospoda
k meni? Zakaj glej! ko je prišel glas tvojega
pozdravljenja v moja ušesa, poskočilo je dete od

245

veselja v mojem telčsu. In blagor ti, ki si verovala,
ker se bo dopolnilo, kar ti je povedal Gospod. In
Marija je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda,
in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju.

4. malega srpana.

V dan s. Urha spoznavavca škofa.

Berilo:  Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangelij:  Čujte, ker ne veste itd. (oboje
kakor v dan s. Gotharda spoznavavca škofa,
str. 234).

12. malega srpana.

V dan ss. Mohorja škofa in Fortunata dijakona,
muč., kranjske dežele priporočnikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v roti božji itd.

Evangelij:  Kadar boste slišali vojske itd.
(oboje kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija
muč., str. 210).

13. malega srpana.

V dan s. Margarete device mučenice.

Berilo:  Gospod moj Bog! povzdignil si itd. (kakor
v dan s. Doroteje, str. 217).

o

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device muče¬
nice, str. 203).

246

16. malega srpana.

V dan s. device Marije Karmelske.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 23—31.

Jaz sem ko trta rodila sladek in dišeč sad, in iz
mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste
ljubezni, in strahu in spoznanja in svetega upanja. Pri
meni je vsa milost pota in resnice, pri meni vse upanje
življenja in čednosti! Pristopite k meni vsi, kateri me
želite, in mojega sadri se nasitite. Zakaj moj duh je slajši
od medu, in moj del slajši od medu in satovja. Moj spomin
je v večne rodove. Kateri mene jedo, bodo še lačni; in
kateri mene pijo, bodo še žejni. Kdor mene posluša, ne bo
osramoten; in kateri delajo po moje, ne bodo grešili.
Kateri mene oznanjajo, bodo imeli večno življenje.

Evangelij svetega Luka, 14, 27—28.

Tisti cas, ko je Jezus množicam govoril,
povzdignila je neka žena glas izmed množice,
in mu je rekla: Blagor telčsu, katero je tebe
nosilo, in prsim, katere si sesal! On pa je rekel:
Veliko bolj blagor tistim, kateri Božjo besedo
poslušajo, in jo ohranijo.

17. malega srpana.

V dan s. Aleša spoznavavca.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Timoteju 6, 6—12.

Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo.
Nič namreč nismo prinesli na ta svet; gotovo je, da tudi
nič ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in obleko,
bodimo s tem zadovoljni. Zakaj, kateri hočejo obogateti,

247

padejo v izbušnjavo, in v zadrgo hudičevo, in v veliko ne-
pridnih in škodljivih želj, katere potopč človeka v po¬
gubljenje in končanje. Korenina vsega hudega namreč je
lakomnost; nekateri, ki so hrepeneli po njej, so zašli od
vere, in se zapletli v velike nadloge. Ti pa, o človek
Božji! bčži pred tem; drži se pa pravice, pobožnosti, vere,
ljubezni, potrpežljivosti, krotkosti. Vojskuj dobro vojsko
vere, segaj po večnem življenju.

Evangelij: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬
kor v dan izpreobrnjenja s. Pavla apostola, str. 213).

20. malega srpana.

V dan Elija preroka.

Berilo iz bukev Sirahovih 48, 1—10.

Vstal je Elija prerok kakor ogenj, in njegova beseda
je gorela kakor baklja. On je pripeljal nad ljudstva
lakoto, in ker so ga razdražili s svojim zavidom, jih je
manj prihajalo; niso namreč mogli trpeti zopovedi Gospo¬
dovih. Z besedo Gospodovo je zaprl nebč, in je priklical
z neba ogenj trikrat. Tak6 se je poveličal Elija v svojih
čudežih. In kdo se more tako slaviti, kakor ti? Ti si
vzdignil mrtvega iz groba, iz smrtne oblasti po besedi
Gospdda Boga. Ti si vrgel kralje v pogubo, in slavne iz
njih postelje, in raztrl lahko njih moč. Ti si slišal na
Sinaju svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja. Ti si
pomazilil kralje v pokorjenje, in si stavil preroke nasled¬
nike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharju na vozu
z ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah časov
tolažiti srd Gospodov, spraviti očetovo srce s sinom, in
spet ustanoviti rodove Jakopove.

248

Evangelij: Tisti čas vzame Jezus seboj
Petra in Jakopa in Janeza itd. (kakor drugo
postno nedeljo, str. 50).

22. malega srpana.

V dan s. Marije Magdalene.

Berilo:  Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor
23. dan svečana, str. 219).

Evangelij:  Tisti čas je nekdo izmed fari-
zejev itd. (kakor v četrtek po tihi nedelji, str. 101).

25. malega srpana.

V dan s. Jakoba apostola.

Berilo iz 1. lista s. Pavla ap<5stola Korineanom

4, 0—15.

Bratje! menim, da je Bog nas apostole poslednje
postavil, kakor v smrti namenjene: ker smo v razgledo¬
vanje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo
Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni;
vi častiti, mi pa brez časti. Do tč ure smo lačni, žejni
in nagi, in za uho nas bijejo, in nimamo stanovitnega
prebivališča. In trudimo se s svojimi rokami delajoč;
kolnejo nas, in blagoslavljamo; in nas preganjajo, in
prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kako smeti tega
sveta smo postali, vsega izvržek do zdaj. Tega ne pišem,
da bi vas osramotil, ampak opominjam vas, kakor svoje
preljube otroke. Zakaj, ko bi tudi deset tisoč učenikov
imeli v Kristusu, vendar nimate veliko očetov; ker
v Kristusu Jezusu sem vas jaz rodil z evangelijem.

249

Evangelij svetega Matevža 20, 20—23.

Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Cebede-
jevih sinov s svojima sinoma, te ga je molila in
nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Pravi
mu: Reci, naj sedita ta moja sina, eden na tvoji
desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kraljestvu,
Jezus pa je odgovoril, in rekel: Ne vesta, kaj
prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil?
Rečeta mu: Moreva. Reče jima: Moj kelih bosta
sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni
moje vama dati, ampak katerim je pripravljeno
po mojem Očetu.

Ravno ta dan.

V dan s. Krištofa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Grospčd itd.

Evangelij:  Nikar ne mislite itd. (oboje

kakor v dan s. Valentina mučenika, str. 218).

26. malega srpana. •

V dan s. Ane, matere Marije device.

Berilo:  Srčno ženo kdo bo našel? (kakor v dan
s. Frančiške Rimske vdove, str. '222).

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu, itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice,
str. 203).

250

2. velicega srpana.

V dan s. Štefana papeža mučenika.

Berilo iz dejanja apostolskega 20, 17 — 21.

Tiste dni je iz Mileta Pavel poslal v Efez, poklicat
starejšine cerkvene. Ko so bili ti prišli k njemu, in so
bili vkupaj, rekel jim je: Vi veste od prvega dne, ko sem
prišel v Azijo, kako sem bil z vami ves čas, služeč
Gospodu z vso ponižnostjo in s solzami in izkušnjami,
katere so se mi godile zavoljo zalezovanja Judov; kako
nisem nič odtegnil koristnega, da bi vam ne bil oznanil.,
in vas učil očitno in po hišah, oznanjajoč Judom in
nevernikom izpreobrnjenje k Bogu in vero v našega
Gospoda Jezusa Kristusa.

Evangelij: Ako koce kdo za menoj priti
itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 215).

5. velicega srpana.

V dan s. Marije Snežnice.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14—16.

Od začetka in pred veki sem ustvarjena, in nikdar
ne bom nehala, in v svetem prebivališču sem služila pred
njim. In tako sem utrdila se v Sijonu, in v svetem mestu
sem ravno tako “počivala, in v Jeruzalemu je bila moja
oblast. In ukoreninila sem se v častitem ljudstvu, in
v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje
stanovališče.

Evangelij svetega Luka 14, 27—28.

Tisti cas, ko je Jezus množicam govoril, itd.
(kakor v dan s. device Marije Karmelske, str. 246).

251

Eavno ta dan.

V dan s. Osvalda spoznavavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd.
(kakor v dan s Antona Padovanskega str. 288).

Evangelij svetega Luka 12, 32 — 34.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne
bojte se, majhna čreda! ker vašemu Očetu je
dopadlo, vam dati kraljestvo. Prodajte svoje premo¬
ženje, in dajte vbogajme. Storite si mošnje, katere
se ne starajo; zaklad, kateri ne mine, v nebesih,
kamor se tat ne približa, in katerega molj ne
razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi
vaše srce.

6. velicega srpana.

V dan ss. Krista in tovarišev mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor
v dan ss. Kancijana in tovarišev muč., str. 236).

Evangelij:  Tisti čas je šel Jezus z gore
itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana
muč., str. 209).

10. velicega srpana.

V dan s. Lovrenca mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Kormčanom
9, 6—10.

Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor
seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti. Sleherni (daruj),
kakor je v svojem sreu namenil, ne z žalostjo ali po sili;

252

zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa je mogočen,
vsak dar izobiljšati med vami, da imate vselej vsega
dovolj, in ste bogati za vsako dobro delo, kakor je pisano:
Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj.
Kateri pa daje seme sejavcu, dal bo tudi kruha jesti, in
bo pomnožil vaše seme, in dal rasti obilnejši sad vaše
pravičnosti.

Evangelij svetega Janeza 12, 24 —26.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam pravim, ako pšenično
zrno ne pade v zemljo, in ne umrje, ostane ono
samo; ako pa umrje, stori veliko sadri. Kdor ljubi
svoje življenje, bo ga izgubil; in kdor sovraži
svoje življenje na tem svetu, bo ga prihranil
v večno življenje. Ako kdo meni služi, naj hodi
za menoj; in kjer sem jaz, tamkaj bo tudi moj
služabnik. In ako kdo meni služi, bo g  a moj Oče
počastil.

15. velicega srpana.

Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja Marije

device.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11—20.

V vsem sem iskala pokoja, in v deležu Gospčdovem
sem hotela stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel
stvarnik vseh reci; in kateri me je ustvaril, počival je
v mojem šatoru, in mi je rekel: V Jakopu prebivaj,
v Izraelu imej svoj del, in med mojimi izvoljenimi se
ukorenini. — In tako sem se utrdila v Sijonu, in v svetem
mestu sem ravno tako počivala in v Jeruzalemrr je bila

253

moja oblast. In sem se ukoreninila v častitem ljudstvu, in
v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje
stanovališče. Kakor cedra na Libanu sem povišana, in
kakor cipresa na gori Sijonski. Visoka kakor palma
v Kadezu sem zrastla, in kakor zasajena roža v Jerihu;
kakor lepa oljka na polju, in kakor javor ob vodi na
potih sem visoko zrastla. Kakor sladka skorja in lepo
dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana mira sem dajala
prijeten duh od sebe.

Evangelij svetega Luka 10, 38—42.

Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in neka
žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo
hišo. In ona je imela sestro, po imenu Marija,
katera je tudi sčdla k nogam Gospčdovim, in
poslušala njegovo besedo. Marta pa si je veliko
prizadela s postrežbo; ter je pristopila, in rekla:
Gospod! ali ti ni mari, da me moja sestra pusti
samo streči! Reci ji torej, naj mi pomaga. In
Gospod je odgovoril, in je rekel: Marta, Marta!
skrbna si in veliko si prizadevaš. Pa le eno je
potrebno. Marija je izvolila najboljši del, kateri ji
ne bo vzet.

16. velicega srpana.

V dan s. Roka spoznavavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd.
(kakor v dan s. Antona Padovanskega str. 238).

Evangelij:  Ne bojte se, majhna čreda, itd.
(kakor v dan s. Osvalda spoznavavca, str. 251).

254

24. velicega srpana.

V dan s. Jerneja apostola.

Berilo iz 1. lista s. Pavla ap 6 stol a Korincanom 12,

37-31.

Bratje! vi ste tel6 Kristusovo in udje med seboj.
In Bčg je v cčrkvi postavil prvič apostole, drugič preroke,
tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdravljati, po¬
magati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike razlagati.
So mari vsi apostoli ? ali vsi preroki ? ali vsi učeniki ? ali
imajo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati? ali vsi govorč
mnogotere jezike? ali vsi razlagajo? Hitite pa po boljših
.darovih.

Evangelij svetega Luka 6, 12—19.

Tisti čas je šel Jezus na goro molit, in je
prenočil v molitvi Božji. In ko je bil dan, je po¬
klical svoje učence, in jih je izmed njih izvolil
dvanajst (katere je tudi imenoval apostole):
Simona, ki ga je imenoval tudi Petra, in Andreja,
njegovega brata, Jakopa in Janeza, Filipa in Jer¬
neja; Matevža in Tomaža, Jakopa Alfejevega in
Simona, ki se imenuje Gorečnik, in Juda Jakopo-
vega, in Juda Iškarjota, kateri je bil izdajavec.
In šel je doli ž njimi, in je stal na ravnem polju,
in truma njegovih učencev, in velika množica
ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od pri¬
morja, in od Tira in Sidona, kateri so bili prišli
poslušat in ozdravljeni bit od svojih bolezni. In
katere so nadlegovali nečisti duhovi, bili so

ozdravljeni. In vsa množica se ga je izkušala
dotekniti, ker je moč šla iz njega, in je vse
ozdravila.

28. velicega srpana.

V dan s. Avguština škofa in učenika.

Berilo:  Predragi! zapričujem pred Bogom itd.
(kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17).

Evangelij:  Vi ste sol zemlje, itd. (kakor
v dan s. Gregorja papeža, str. 223).

29. velicega srpana.

V dan obglavljenja s. Janeza krstnika.

Berilo iz Jeremija preroka 1, 17—19.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rek6c: Prepaši svoje
ledje, in vstani, in govdri Jndn vse, kar ti jaz zapovem.
Ne boj se jih.; tudi namreč ne bom pristopil, da bi se
jib bal. Zakaj jaz te danes storim trdno mesto, in železen
steber, in bronast zid po vsej deželi, kraljem v Judu,
njegovim knezom, in duhovnom, in ljudstvu v deželi. In
bodo se bojevali zoper tebe, pa ne bodo premogli, ker
sem jaz s teboj, govori Gospod, da te rešim.

Evangelij svetega Marka 6, 17—29.

Tisti čas je poslal Herod, in ujel Janeza, in
ga zvezal v ječi zavoljo Herodijade, žene svojega
brata Filipa, ker jo je bil vzel za ženo. Zakaj
Janez je rekel Herodu: Ni ti pripuščeno imčti
žene svojega brata. Herodijada pa ga je zalezo¬
vala, in ga je hotela umoriti, pa ni mogla. Herod

256

se je namreč bal Janeza, ker je vedel, da je pra¬
vičen in svet mož; in ga je varoval, in je, kadar
ga je zaslišal, storil veliko, in ga je rad poslušal.
In ko je bil prišel priložen dan, je Herod v dan
svojega rojstva večerjo napravil knezom, vojvo¬
dom in prvakom Galilejskim. In ko je bila prišla
hči Herodijadina, in je plesala, in dopadla Herodu
in sedečim ž njim, rekel je kralj dekletu: Prosi
me, kar hočeš, in dal ti bom. In ji je prisegel:
Kar koli boš prosila, bom ti dal, tudi polovico
svojega kraljestva. In šla je vun in rekla svoji
materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla: Glavo
Janeza krstnika. In šla je zdajci hitro noter h kra¬
lju, in je prosila, rekoč: Hočem, da mi daš jadrno
v skledi glavo Janeza krstnika. In kralj je bil
žalosten, pa zavoljo prisege, in zavoljo sedečih
ž njim je ni hotel žaliti; temuč je poslal rablja,
in ukazal prinesti njegovo glavo v skledi. In ga
je v ječi ob glavo dejal, in je prinesel njegovo
glavo v skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo je
dalo svoji materi. Ko so to slišali njegovi učenci,
prišli so in vzeli njegovo truplo, in so ga položili
v grob.

Prvo nedeljo meseca kimovca.

V god svetih angelov varuhov.

Berilo iz 2. knjige Mojzesove 23, 20—23.

To govori Gospod Bog: Glejte, jaz bom poslal svo¬
jega angela, kateri pojde pred tebdj, in te bo varoval
na potu, in pripeljal v kraj, katerega sem pripravil. Spo-

257

stuj ga, in poslušaj njegov glas, in glej, (la ga ne zani¬
čuješ, ker ne bo prizanesel, kadar grešiš, in moje im d
je v njem. Ako poslušaš njegov glas, in storiš vse, kar
govorim, bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom
nasprotoval tvojim nasprotnikom, in moj angel pojde
pred teboj.

Evangelij svetega Matevža 18, 1—10.

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč:
Kateri je veči v nebeškem kraljestvu? In Jezus
je poklical otroka, in ga je postavil v sredo med
nje, in je rekel: Resnično vam pravim, ako se
ne izpreobrnete, in niste kakor otroci, ne pojdete
v nebeško kraljestvo. Kdor koli se torej poniža,
kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu.
In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem
imčnu, mene sprejme. Kdor pa pohujša katerega
teli malih, ki verujejo v mč, bilo bi mu bolje, da
bi se mu obesil mlinski, kamen na vrat, in bi se
potopil v globočino morja. Gorjč svetu zavoljo
pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar
gorje tistemu človeku, po katerem pohujšanje
pride. Ako te pa polmjša tvoja roka, ali tvoja
noga, odsekaj jo, in vrzi jo od sebe: bolje ti je
hromemu ali kraljevemu iti v življenje, kakor dve
roki, ali dve nogi imeti, pa vrženemu biti v večni
ogenj. In ako te tvoje oko pohujšuje, izderi ga,
in vrzi ga od sebe; bolje ti je z enim oččsom iti
v življenje, kakor dve oččsi imeti, pa vrženemu
biti v peklenski ogenj. Glejte da ne zaničujete

Slov. Evangel. Xf. 874. I t

— 268

katerega teli malih! ker pravim vam, da njih
angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega
Očeta, ki je v nebesih.

1. kimovca.

V dan s. Tilna (Egidija) opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor
v dan s. Antona puščavnika, str. 207).

Evangelij:  Glej, vse smo zapustili itd.

(kakor v dan izpreobrnjenja s. Pavla apostola,

str. 213).

4. kimovca.

V dan s. Rozalije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan
s Lucije device mučenice, str. 203).

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device mučenice, str. 199).

8. kimovca.

Mala gospojnica ali v god rojstva Marije device.

Berilo kakor v praznik spočetja device Marije
8. grudna, str. 202.

Evangelij svetega Matevža 1, 1—1(5.

Bukve rodu Jezusa Kristusa, sinu Davidovega,
sinu Abrahamovega. Abraham je rodil Izaka; Izak
pa je rodil Jakopa; Jakop pa je rodil Juda in
njegove brate. Juda pa je rodil Faresa in Žara

259

s Tamaro; Fares pa je rodil Ezrona; Ezron pa
je rodil Arama. Aram pa je rodil Aminadaba;
Aminadab pa je rodil Ndsona; Nason pa je rodil
Salmona; Salmon pa je rodil Boža z Rahabo;
Boz pa je rodil Obeda z Ruto; Obed pa je rodil
Jeseja; Jese pa je rodil Davida kralja. David
kralj pa je rodil Salomona, ž njo, ki je bila
CJrijeva. Salomon pa je rodil !(oboama ; Roboam
pa je rodil Abija; Abija pa je rodil Asata; Asa
pa je rodil Jozafata; Jozafat pa je rodil Jorama;
Joram pa je rodil Ozija; Ozija pa je rodil Joa-
tama; Joatam pa je rodil Ahaca; Ahac pa je rodil
Ezekija; Ezekija pa je rodil Manaseja; Manase pa
je rodil Amona; Amon pa je rodil Jozija; Jozija
pa je rodil Jehonija in njegove brate ob Babi¬
lonskem preseljevanju. In po Babilonskem preselje¬
vanju je Jehonija rodil Salatijela; Salatijel pa je
rodil Zorobabela; Zorobabel pa je rodil Abijuda;
Abijud pa je rodil Elijakima; Elijakim pa je rodil
Azorja; Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je
rodil Ahima; Ahim pa je rodil Elijuda, Elijud pa
je rodil Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana;
Matan pa je rodil Jakopa; Jakop pa je rodil
Jožefa, moža Marije, iz katere je rojen Jezus, ki
je imenovan Kristus.

Prvo nedeljo po mali gospojnici.

V praznik svetega imena Marijinega.

Berilo : Jaz sem ko trta rodila sladek in dišeč sad
itd. (kakor 16. dan malega srpana, str. 246).

n*

260

Evangelij: Tisti čas je bil angel Gabrijel
od Boga- poslan itd. kakor 18. dan grudna,
str. 204).

14. kimovca.

V dan povišanja svetega križa.

Berilo iz lista s Pavla apostola Filipljanom 2, 5—22.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus
Jezus itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši, str. 107).

Evangelij svetega Janeza 12, 31 — 36.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Zdaj je sodba svetš, zdaj bo vojvoda tega sveta
izvržen. In jaz, kadar bom povišan od zemlje, bom
vse vlekel k sebi. To pa je rekel, da je naznanil,
kakšne smrti bo umrl. Množica mu je odgovorila:
Mi smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj
ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora po¬
višan biti? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim
je tedaj rekel: Se malo časa je luč pri vas. Ho¬
dite, dokler imate luč, da vas tema ne obide; in
kdor hodi v temi, ne ve, kam gre. Dokler imate
luč, verujte v luč, da boste otroci luči. To je
Jezus govoril, in je šel, in se jim je skril.

17. kimovca.

V dan s. Lamberta škofa mučenika.

Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 12—18.

Predragi! blagor človeku, kateri pretrpi izkušnjo, ker
izkušen bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil

•261

tistim, kateri ga ljubijo. Nihče, ko je izkušan, ne reci, da
ga Bog izkuša; zakaj Bog se ne da izkušati v hudo, in
tudi nikogar ne izkuša. Vsak pa je izkušan, kadar je po
svojem poželenju vlečen in vabljen. Potlej ko poželenje
spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen, rodi smrt. Ne
motite se torej, bratje moji preljubi, vsak dober dar in
vsako popolno darilo je od zgoraj, prihaja od Očeta
svetlobe, pri katerem ni premenjenja, tudi ne sence kacega
preobračanja. Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo
resnice, da smo nekake prvine njegovih stvari.

Evangelij svetega Luka 14. 26—33.

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako pride
kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta in svoje
matere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa
še tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec.
In kdor ne nosi svojega križa, in ne bodi za me-
n6j, ne more biti moj učenec. Kdo namreč izmed
vas, kadar hoče zidati stolp, ne sede poprej, in ne
razšteje potrebnih troskov, ali ima dosti, da ga
dodela; da se mu, kadar vstavi dno in ne more
dokončati, ne začno vsi, kateri vidijo, posmehovati.,
rekoč: Ta človek je začel zidati, pa ni mogel do¬
končati. Ali kateri kralj, kadar se gre vojskovat
zoper drugega kralja, ne sede poprej, in ne pre¬
misli, ali more z desetimi tisoči naproti iti tiste¬
mu, kateri gre nadenj z dvajsetimi tisoči? Sicer
pošlje, dokler je še daleč, proročnikov do njega, in
prosi mini. Tako torej nobeden izmed vas, kateri
se ne odpovč vsemu svojemu premoženju, ne more
biti moj učenec.

262

21. kimovca.

V dan s. Matevža apostola in evangelista.

Berilo iz Eceliijela preroka 1, 10—14.

Podoba obrazov četverih živali: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni itd. (kakor v dan s. Marka
evangelista, str. 299).

Evangelij svetega Matevža 9, 9—13.

Tisti čas je videl Jezus človeka na cestniji
sedeti, Matevža po imenu, in mu reče: Hodi za
menoj. In vstal je, in šel za njim. In prigodilo se
je, ko je bil v hiši pri jedi, glej! je veliko cest¬
ninarjev in grešnikov prišlo, in so sedli k jedi
z Jezusom in njegovimi učenci; in ko so farizeji
to videli, rekli so njegovim učencem: Zakaj jč
vaš učenik s cestninarji in grešniki? Ko je pa
Jezus to slišal, je rekel: Ni treba zdravnika zdravim
ampak bolnim. Pojdite pa, in učite se, kaj je to:
Usmiljenje hočem, pa ne daru. Nisem namreč prišel
klicat pravičnih, ampak grešnike.

27. kimovca.

V dan ss. Kozma in Damijana mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor
v dan ss. Kanoijana in tovarišev muč., str. 236).

Evangelij:  Tisti čas je šel Jezus z gore
itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muče¬
nikov, str. 209).

263

29. kimovka.

V dan s. Mihaela velikega angela.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola

1 , 1 - 5 .

Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skoraj zgoditi,
govoreč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu, kateri
je pričanje dajal besedi Božji, in pričanje o Jezusu
Kristusu, kar koli je videl. Blagor mn, kateri bere in sliši
besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v njem pisano;
ker čas je blizu. Janez sedmerim cčrkvam, katere so
v Aziji: Milost in mir vam bodi od njega, kateri je, in
kateri je bil, in kateri bo prišel; in od sedmerih duhov,
kateri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa Kristusa,
kateri je zvesta priča, prvorojenec iz mrtvih in poglavar
kraljev zemeljskih: kateri nas je ljubil, in nas opral naših
grehov v svoji krvi.

Evangelij: (kakor v god angelov varuhov
prvo neddljo meseca kimovca, str. 257).

Prvo nedeljo meseca vinotoka.

V praznik Marije device svetega rožnega kranca
(ali rožnega venca).

Berilo:  Od začetka in pred veki sem ustvarjena
itd. (kakor v dan svete Marije device Snežnice, str. 250).

Evangelij:  Tisti čas, ko je Jezus množicam
govoril, povzdignila je neka žena itd. (kakor Ml. dan
malega srpana, str. 246).

264

4. vinotoka.

V dan s. Frančiška Serafskega.

Berilo iz lista s. Petra apostola Galačanom (}, 14—IS.

Bratje! mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil,
kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po
katerem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kristusu
Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza, ampak nova
stvar. Jn kateri koli se ravnajo po tem pravili!, mir in
milost naj bo nad njimi in nad Izraelom Božjim! Sicer pa
mi nihče ne bodi nadležen; zakaj jaz nosim znamenja ran
Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost Gospoda našega
Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen.

Evangelij:  Zahvaljujem te, Oče itd. (kakor 1
24. dan svečana, str. 221).

12. vinotoka.

V dan s. Maksimilijana škofa mučenika.

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v dan
s. Blaža muc. škofa, str. 216).

Evangelij:  Ako pride kdo k meni, itd.
(kakor v dan s. Lamberta mučenika škofa, str. 2(VI).

15. vinotoka.

V dan s. Terezije device.

Berilo:  Bratje, kdor se hvali itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice, str. 203).

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device mučenice, str. J ( J ( J).

265

10. vinotoka.

V dan s. Gala opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika, str. 207).

Evangelij: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬
kor v dan izpreobrnjenja sv. Pavla apostola,
str. 213).

18. vinotoka.

V dan s. Luka evangelista.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom S,

16—24.

Bratje! hvala Bogu, kateri je dal ravno tako skrb
za vas Titu v srce. Zakaj opominjanje sicer je prejel;
pa ker je bil zelo skrben, šel je s svojo voljo k vam.
Poslali smo ž njim tudi brata, katerega hvala je v evan¬
geliju po vseli cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi
postavljen od cerkev tovariš našega popotovanja v to
miloščino, ki jo dajemo v čast Gospodovo, in v razodetje
svoje volje. Tako se varujemo tega., da nas kdo ne obre¬
kuje zavoljo te obilnosti, katero delimo. Skrbimo namreč
za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi.
Poslali smo pa ž njima tudi našega brata, katerega smo
izkusili v mnogoterih rečeh velikokrat skrbnega, zdaj pa
veliko skrbnejšega z velikim zaupanjem v vas; ali zavoljo
Tita, kateri je moj tovariš in pomagavec pri vas, ali
zavoljo naših bratov, kateri so apostoli cčrkev in čast
Kristusova. Pokažite torej v pričo cerkev pričanje svoje
ljubezni do njih in vaše hvale zavoljo vas.

Evangelij  kakor v dan s. Marka 25. dan
malega travna, str. 229.

266

21. vinotoka.

V dan s. Uršule in njenih tovarišic devic in
mučenic.

Berilo:  Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan
s. Jederti device, str. 223).

Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno
deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device muc., str. 199).

28. vinotoka.

V dan ss. Simona in Juda apostolov.

Berilo i/ lista s. Pavla ap ds tol a Efežanom 4, 7-13.

Bratje! vsakateremu izmed nas je dana milost po
meri darovanja Kristusovega. Zavoljo tega govori pismo:
Šel je na visoko, in ujete peljal jetnike; dal je darove
ljudem. Da je pa gori šel, kaj je druzega, kakor da je
poprej tudi šel v dolnje strani zemlje? Kateri je doli šel,
ravno tisti je šel tudi gori nad vsa nebesa, da bi vse
napolnil. In on je ene postavil apostole, ene pa preroke,
ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike v popol¬
nost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telčsa Kri¬
stusovega; dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in
spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne
starosti Kristusove.

Evangelij svetega Janeza 15, 17—35.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencem: To
vam zapovedujem, da se ljubite med seboj! Ako
vas svčt sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil,
ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi svčt svoje ljubil;

267

ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jaz odbral
od sveta, torej vas svčt sovraži. Spomnite se besed,
katere sem vam jaz govoril: Hlapec ni veci, kakor
njegov gospod. Ako so mene preganjali, bodo tudi
vas preganjali; ako so moje besčde izpolnjevali,
bodo tudi vaše izpolnjevali. Vse to pa vam bodo
storili zavoljo mojega imčna, ker ne poznajo njega,
kateri me je poslal. Ko bi ne bil prišel, in bi jim
ne bil govoril, ne imeli bi greha; zdaj pa nimajo
izgovora za svoj greh. Kdor mene sovraži, sovraži
mojega Očeta. Ako bi med njimi ne bil storil
del, katerih nihče drug ni storil, ne imčli bi greha;
zdaj pa so videli, in sovražijo mene in mojega
Očeta. Pa da se dopolni govorjenje, katero je
v njih postavi zapisano: Zastonj so me sovražili.

1. listopada.

V god vseh svetnikov.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola 7,

2 — 12 .

Tiste dni, glejte, videl sem jaz Janez drugega angela
iti od solnčnega vzhoda, kateri je imel znamenje živega
Boga; in je vpil z velikim glasom četverim angelom,
katerim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekčč:
Ne škodujte zemlji in morju, tudi drevesom, dokler ne
zaznamenjamo hlapcev Boga našega na njih celili. In slišal
sem število zaznamenjanih; sto štiri in štirideset tisoč
je bilo zaznamenjanih iz vseh rodčv Izraelovih otrok. Iz
roda Judovega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda
Rubnovega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Gadovega

268

dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Aserjevega dvanajst
tisoč zaznamenjanih; iz roda Neftalijevega dvanajst tisoč
zaznamenjanih; iz roda Manasovega dvanajst tisoč zazna¬
menjanih ; iz roda Simeonovega dvanajst tisoč zaznamenja¬
nih; iz roda Levijevega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz
roda Isaharjevega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda
Zabnlonovega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Jožefo¬
vega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Benjamino¬
vega dvanajst tisoč zaznamenjanih. Po tem sem jih videl
veliko trumo, katere nihče ni mogel prešteti, iz vseh
narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred sedežem
in pred Jagnjetom; bili so oblečeni v bela dolga oblačila,
in palmove veje so bile v njih rokah; in vpili so z veli¬
kim glasom, rekčč: Čast Bogi! našemu, ki sedi na sedežu,
in Jagnjetu! In vsi angeli so stali okrog sedeža, in starejšin
in četverih žival, in so padli pred sedežem na svoje obraze,
in molili Boga, rekoč; Amen! hvala in slava, in modrost
in zahvala, čast in krepost in moč Bogu našemu od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Evangelij svetega Matevža 5, 1—12.

Tisti čas, ko je videl Jezus množice, je šel
na goro, in ko je bil sedel, pristopili so k njemu
njegovi učenci. In je odprl svoja usta, in je učil,
rekoč: Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško
kraljestvo. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo
posedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni.
Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo
nasiteni. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmi¬
ljenje dosegli. Blagor jim, kateri so čistega srca;
ker oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim; ker

269

bodo otroci Božji imenovani. Blagor zavoljo pra¬
vice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo.
Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali,
in vse hudo zoper vas lažnivo govorili zavoljo
mene; veselite se, in od veselja poskakujte; ker
vaše plačilo je obilno v nebesih.

2. listopdda.

V dan s. Justa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospčd itd. (kakor
v dan s. Valentina mučenika, str. 218).

Evangelij:  Resnično, resnično vam pravim,
ako pšenično zrno itd. (kakor v dan s. Lovrenca
mučenika, str. 252).

(Berilo in Evangelij v dan spomina vseh vernih
mrtvih je zadaj po občini, svetnikov pri mašah po mrtvih,
str. 292.)

4. listopdda.

V dan s. Karla Boromeja škofa.

Berilo:  Glej, včliki duhoven itd. (kakor v dan
s. Ruperta, str. 227).

Evangelij:  Nekdo, ki je šel na tuje itd.
(kakor v dan s. Nikolaja, str. 201).

6. listopdda.

V dan s. Lenarta (Leonarda) opata.

Berilo:  Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor
v dan s. Antona puščavnika, str. 207).

Evangelij:  Naj bo opasano vaše ledje itd.
(kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17).

270

11. listopdda.

V dan s. Martina škofa.

Berilo: Gr lej, veliki duhoven itd. (kakor v dan
s. Ruperta, str. 227).

Evangelij svetega Luka 11 , 38—3(>.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nihče luči, ko jo užge, ne postavlja na skrit kraj,
ne pod mčrnik; ampak na svečnik, da, kateri
noter gredo, vidijo svetlobo. Svetilo tvojega telčsa
je tvoje oko; ako je tvoje oko čisto, bo svetlo
vse tvoje telo; ako je pa slabo, bo temno tudi
tvoje telo. Glej torej, da luč, katera je v tebi, ne
bo tema. Ako je torej vse tvoje tel(5 svetlo, in
nima nikjer nič temnega, bo vse svetlo, in bo te
razsvetljevalo kakor svetla luč.

13. listopdda.

V dan s. Brikcija spoznavavca škofa.

Berilo:  Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangelij:  čujte, ker ne veste itd. (oboje
kakor v dan s. Gotharda, str. 234).

15. listopdda.

V dan s. Leopolda spoznavavca.

Berilo:  Blagor človeku, kateri je najden itd. (kakor
v dan s. Alojzija, str. 239).

271

Evangelij svetega Lnka 19, 12—26.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem to
priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno

deželo, da bi se polastil kraljestva, in se je vrnil.
Poklical je pa svojih deset hlapcev in jim dal deset
liber, in jim je rekel: Kupčujte, dokler ne pridem.
Njegovi meščani so ga pa sovražili, in so poslali
poročilo za njim, rekoč: Nočemo, da bi ti nam
kraljeval. In zgodilo se je, da je, ko je bil prevzel
kraljestvo, nazaj prišel; in je ukazal poklicati
hlapce, katerim je bil dal denarje, da bi zvedel,
koliko je vsakateri prikupčeval. Prišel pa je prvi,
rekoč: Gospod! tvoja libra je pridobila deset liber.
In mu je rekel: Prav, dobri hlapec! ker si bil
v malem zvest, imej oblast črez deset mest. In
drugi je prišel, rekoč: Gospod ! tvoja libra je
storila pet liber. In temu je rekel: Tudi ti bodi
črez pet mest. In eden je prišel, rekoč: Gospod
glej svoje libre, katero sem imel shranjeno v ruti:
Zakaj bal sem se te, ker si oster človek; jemlješ,
česar nisi naložil, in žanješ, česar nisi sejal. Reče
mu: Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Vedel
si, da sem jaz oster človek, ki jemljem, česar
nisem naložil, in žanjem, česar nisem sejal: zakaj
nisi dal mojih denarjev na menjavsko mizo, da
bi jih bil jaz, kadar bi prišel, z obrestjo potegnil?
In rekel je zraven stoječim: Vzemite mu libro, in
dajte jo tistemu, kateri ima deset liber. In so mu
rekli: Gospod! ima deset liber. Pravim vam

272

pa, da vsakemu, kateri im4, bo se dalo, in
obilno bo imel; kdor pa nima, mu bo še odvzeto,
kar ima.

19. listopdda.

V dan s. Elizabete kraljice vdove.

Berilo: Srčno ženo kdo bo našel itd. (kakor v dan
s. Frančiške rimske vdove, str. 222).

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device muče¬
nice, str. 203).

21. listopdda.

V dan darovanja Marije device.

Berilo:  Od začetka in pred veki sem ustvarjena
itd. (kakor 5. dan velicega srpana, str. 250).

Evangelij:  Tisti čas, ko je Jezus množicam
govoril, povzdignila je neka žena itd. (kakor 10, dan
malega srpana, str. 240).

22. listopdda.

V dan s. Cecilije device mučenice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignil si itd. (kakor
v dan s. Doroteje, str. 217).

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device mučenice, str. 199).

278

23. listopdda.

V dan s. Klemena mučenika papeža.

Berilo:  Bratje, posnemajte mene itd. (kakor 23. ne¬
deljo po binkoštih, str. 192).

Evangelij: Čujte, ker ne veste itd. (kakor
v dan s. Gotharda, str. 234).

25. listopdda.

V dan s. Katerine device mučenice.

Berilo:  Častil te bom, Gospbd kralj! itd.

Evangelij:  Nebeško kraljestvo je podobno
deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device mučenice, str. 1911)

Slov. Evangel. XI. 874.

(18

274

Tretji del.

Berila in Evangeliji

za praznike svetnikov, kateri nimajo lastnih,
ali občino svetnikov.

V predgod kakega apostola.

Berilo iz bukev Sirahovih 44, 25— 27 ;  in 45, 2—9.

Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zat6
mu je dol Gospod lastino, in je razdelil, njegov del med
dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsega
človeštva. In poveličal ga je v strah sovražnikom, in
ž njegovimi besedami je znamenja ukrotil. Počastil ga je
pred kralji, in pokazal mu svojo slavo. V njegovi veri in
krotkosti ga je storil svetega, in ga izvolil izmed vsega
človeštva. In dal mu je očitno zapovedi in postavo življenja
in modrosti: in ga je povišal. Storil je ž njim večno
zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in oblekel
Gospod z vencem slave.

Evangelij svetega Janeza 15, 12—1(5.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To
je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor

27B

sem vas jaz ljubil. Veče ljubezni od te nima
nihče, da kdo svoje življenje dh za svoje prijatelje.
Vi ste moji prijatelji, ako storite, kar vam jaz
zapovedujem. Posehmal vas ne bom več imenoval
hlapce; ker hlapec ne vč, kaj dela njegov gospod;
pa prijatelje sem vas imenoval; ker sem vse, kar
koli sem slišal od svojega Očeta, vam oznanil.
Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil,
in sem vas postavil, da greste, in sad obrodite, in
da vaš sad osthne; da, kar koli boste prosili
Očeta v mojem imčnu, vam da.

V dan kakega mučenika *) škofa.

I.

Berilo iz lista s. Jakopa apčstola 1, 12—18. Pre¬
dragi ! blagor človeku itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa
muc., str. 260).

Evangelij svetega Luka 14, 26—33. Ako pride
kdo k meni itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa
mučenika, str. 261).

II.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Koriucanov
1, 8—7. Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan s. Blaža
mučenika škofa, str. 215).

Evangelij svetega Matevža 16, 24—27. Ako
hoče kdo itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika
škofa, str. 215).

*) Mučenik ali martrnik se imenuje vsak svetnik, kateri je
krščansko vero stanovitno pričal, in je bil zato umorjen. V besedi
škof je pa obsežen tudi papež.

18 *

‘276

V dan kakega mučenika neškofa.

I.

'Berilo iz bukev modrosti 10, 10 — 14. Pravičnega, je
peljal itd.

Evangelij svetega Matevža 10, 34—42. NikAr
ne mislite itd. (oboje kakor v dan s Valentina
muč., str. 218).

II.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 2, 8—10
in 3, 10 — 12. Predragi, pomni itd. (kakor v dan s. Jur ja
mučenika, str. 227).

Evangelij svetega Matevža 10, 26—32.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nič
ni skritega, kar bi se ne razodelo, in skrivnega,
kar bi se ne zvedelo. Kar vam govorim v temi,
pravite na svetlem; in kar slišite na uho, oznanjajte
na strehah. In ne bojte se jih, kateri urn or č telo,
duše pa ne morejo umoriti; temuČ bojte se veliko
bolj tistega, kateri more dušo in telo pogubiti
v pekel! AH se ne prodajata dva vrabca po
vinarju? Pa le eden izmed njih ne bo padel na
zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa
so vsi. raz,šteti. Nikir se torej ne bojte; boljši ko
veliko vrabcev ste vi. Kdor koli bo torej mene
spoznal pred ljudmi, bom ga tudi jaz spoznal pred
svojim Očetom, ki je v nebesih.

‘277

III.

Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 2—12.

Predragi! v veliko veselje si štejte, kadar padete
v mnogotere izkušnje, ker veste, da izkušnja vaše vere
obrodi potrpežljivost, potrpežljivost pa dopolni delo; da
ste popolni in pravični, in v ničemur pomanjkljivi. Ako
pa kdo izmed vas potrebuje modrosti, ‘ naj je prosi od
Boga, kateri daje vsem obilno, in ne oponaša; in dana
mu bo. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsega pomišljanja;
zakaj kdor se pomišlja, je enak morskemu valčvu,
katerega veter goni in meče semtertja. Naj torej ne misli
tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda, ('lovek dvojnih
misli je nestanoviten v vseh svojih potih. Hvali pa naj se
siromaški brat v svojem povišanju, bogati pa v svojem
ponižanju, ker bo prešel kakor trave cvet. Solnce namreč
vstane z vročino, in posuši travo, in njen cvet odpade,
in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bogatin zvenil
v svojih potih. Blagor človeku, kateri pretrpi izkušnjo,
ker izkušen bo prejel venec življenja, ki ga je Bog
obljubil tistim, kateri ga ljubijo.

Včasi se bere tudi:

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 4, IS—19.

Predragi! ker ste deležni Kristusovega trpljenja,
veselite se, da se tudi v razodenju njegove časti veselite
in radujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena Kristu¬
sovega, blagor vam, zakaj nad vami počiva, kar je hvale,
časti in moči Božje, in Duh Božji. Nobeden izmed
vas pa naj ne trpi kakor ubijavec, ali tat, ali preklinjavec,
ali tujega blaga lakomen. Ako pa trpi kakor kristjan, naj
se ne sramuje; ampak naj ča.sti Boga v tem imčnu. Zakaj

278

čas je, da se začne sodba pri hiši Božji; ako pa. prvič
pri nas, kakšen konec bo tistih, kateri ne verujejo
Božjemu evangeliju? In ako bo pravični komaj zveličan,
kako bo hudobnik in grešnik obstal? Torej naj tudi tisti,
kateri trpe po volji Božji, zvestemu stvarniku priporoči
svoje duše v dobrih delih.

Evangelij svetega Janeza 12, 24 — 26, Ako pše¬
nično zrno itd. (kakor v dan s. Lovrenca mučen.

str. 252).

V dan kakega mučenika o velikonočnem času *).

Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo itd.
(kakor v dan ss. Filipa in Jakopa apčstolov, str. 230).

Namesto tega se bere včasi:

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 2, 8 — 10;
in 3, 10-12. Predragi! pomni itd. (kakor v. dan s.
Jurja mučenika, str. 227).

Evangelij svetega Janeza 15, 1 — 7. Jaz sem
prava vinska trta itd. (kakor v dan s. Jurja mu¬
čenika, str. 288).

V dan več mučenikov o velikonočnem času.

Berilo iz 1. lista s. Petra apčstola 1, 3 — 7. Hvaljen
bodi Bod itd.

Evangelij svetega Janeza 15, 5—11. Jaz sem
trta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan ss. Florijana
in tovarišev mučenikov, str. 233).

*) Cerkveni velikonočni čas se šteje od velike sobote do praznika
sv. Trojice ali 1. nedelje po binkošti!).

279

Namesto poprejšnjega berila in evangelija se
bere včasi:

Berilo iz razodenja s. Janeza apdstola 19, 1—9.

Tiste dni sem jaz Janez slišal, kakor glas mnogih
trum na, nebu, ki so rekle: Aleluja! češčenje, in slava,
in moč bodi Bogu našemu; ker resnične in pravične so
njegove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, katera je pačila
zemljo s svojim kurbanjem, in se je maščeval zavoljo
krvi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In spet so
rekli: Aleluja! In njen dim vzhaja od vekomaj do veko¬
maj. In padli so štiri in dvajseteri starejšine in četvere
živali, in so molili Boga sedečega na sedežu, rekoč:
Amen, aleluja! In glas je izšel od sedeža, rekoč: Hvalite,
Boga našega, vsi njegovi služabniki, in kateri se ga bojite,
mali in veliki! In slišal sem kakor glas velike množice,
in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje veliko gro¬
mov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsemogočni
Bog! Radujmo in veselimo se, in dajajmo mu slavo; ker
je prišla ženitnimi Jagnjet«va, in se je pripravila njegova
nevesta! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo in
belo tančico; tančica, namreš so pravična dela svetnikov.
In rekel mi je: Zapiši: Blagor jim, kateri so poklicani
na ženitno večerjo Jagnjetovo!

Evangelij svetega Janeza 16, 20—22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali
in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalo¬
vali, ali vaša žalost se bo izpreobrnila v veselje.
Zena, kadar je na. porodu, ima žalost, ker je prišla

280

njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli
več na bridkost od veselja, da je človek rojen na
svčt. Tudi vi torej imate zdaj sicer žalost; pa
.spet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo,
in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.

V dan več mučenikov zunaj velikonočnega časa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 8, 1 — 8. Pravičnih duše itd.

Evangelij svetega Luka 21; 9 — 19. Kadar
boste slišali itd. (oboje kakor v dan ss. Vincencija
in Anastazija muč., str. 210).

II.

Berilo iz bukev modrosti 5, 16 — 20. Pravični bodo
itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovarišev mučenikov,
str. 236).

Evangelij svetega Luka 6, 17—23. Tisti čas
je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana
in Sebastijana mučenikov, str. 209).

ur.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Hobrejem 10, 32 — 88.

Bratje! spomnite se nekdanjih dni, v katerih raz¬
svetljeni ste velik boj prestali v trpljenju, ki ste bili ali
zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovariši tistim,
katerim se je godilo ta k 6. Zakaj tudi z jetniki ste imeli
usmiljenje, in rop svojega blaga z veseljem pretrpeli, ker
ste videli, da imate boljše in stanovitno premoženje. Nikar
torej ne izgubljajte svojega zaupanja, katero ima, veliko

281

plačilo! Potrpežljivost namreč vam je potrebna, da storite
Božjo voljo, in dosežete obljubo. Zakaj celo malo časa
je, in prišel bo, kateri ima pribi, in ne bo se mudil.
Mož pravični pa iz vere živi.

Evangelij svetega Matevža 24 ,  3-13.

Tisti čas, ko je Jezus sedel na Oljski gori,
pristopili so k njemu učenci, rekoč: Povej nam
kdaj Bo to? in kakšno bo znamenje tvojega prihoda
in končanja sveta ! In Jezus je odgovoril iu jim
rekel: Glejte, da vas kdo ne zapelje! Veliko
namreč jih bo prišlo v mojem imčnu, ki poreko:
Jaz sem Kristus, in veliko jih bodo zapeljali.
Slišali pa boste vojske in govorjenje o vojskah.
Glejte, da se ne prestrašite; ker to se mora zgo¬
diti, pa še ni konec. Vzdignil se bo namreč narod
nad narod, kraljestvo nad kraljestvo, in kuga in
lakota in potresi bodo po mnogih krajih. Vse to
pa je le začetek nadlog. Potlej vas bodo izdajali
v bridkost, in vas bodo morili; in sovražili vas
bodo vsi narodi zavoljo mojega imčna. In takrat
se jih bo veliko pohujšalo, in se bodo med seboj
izdajali in med seboj sovražili. In veliko krivih
prerokov bo vstalo, in veliko jih bodo zapeljali. In
ker bo hudobija obilno rastla, bo ljubezen omrznila
pri mnogih. Kdor pa obstoji do konca, bo zveličan.

IV.

Berilo iz bukev modrosti 10, 17—20.

Pravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je vodil
po čudnih potih; senca jim je bil podnevi, in zvezdna

282

svetloba ponoči. Skozi Rdeče morje jih je spravil, in jih
izvozil skozi silne vode. Potopil je njih sovražnike v morju,
nje pa je izvlekel iz dna globočine. Torej so pravični
odnesli rop hudobnih; tvojemu svetemu imenu. Gospod, so
hvalo peli, in so častili tvojo premagavsko roko.

Evangelij kakor v god vseli svetnikov, str. 2(58.
V.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 5, 1—5.

Bratje! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir
z Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po katerem
tudi smemo pristopiti z vero v to milost, v kateri stojimo,
in se hvalimo s častnim upanjem Božjih otrok« Pa ne
samo s tem, ampak se tudi z nadlogami se hvalimo, ker
vemo, da nadloga nam dobiva potrpljenje, potrpljenje pa
izkušnjo, izkušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne osra¬
moti. Ljubezen Božja namreč je izlita v naša srca po
svetem Duhu, ki nam je dan.

Evangelij kakor v dan s. Matija apostola,
str. 221.

VI.

Berilo kakor četrto nedeljo po binkoštih, str. 165.

Evangelij svetega Luka 11, 47 — 51.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in fari¬
zejem: Gorje vam! ker zidate grobe prerokom;
vaši očetje pa so jih morili. Res pričate, da pri-
Amlite v dela svojih očetov; zakaj oni so jih sicer
umorili, vi pa jim grobe zidate. Zato je tudi rekla
modrost božja: Preroke in apostole jim hočem

283

poslati, in ene izmed njih bodo umorili, in ene
preganjali; da se bo terjala od tega rodu kri vseh
prerokov, katera je bila prelita od začetka sveta:
od krvi Abeljeve do krvi Caharijeve, kateri je bil
umorjen med oltarjem in templjem. Gotovo, pravim
vam, terjala se bo od tega rodu.

vir.

Berilo kakor prvo nedeljo v postu, str. 40.

Evangelij kakor v dan ss. Vida in tovarišev
mučenikov, str. 238.

VIII.

Berilo kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muče¬
nikov, str. 208.

Evangelij kakor v dan ss. Janeza in Pavla
mučenikov, str. 242.

IX.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola

7 , 18 — 17 .

Tiste dni je eden starejših izpregovoril, in mi je
rekel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in
odkod prihajajo? In jaz sem mn rekel: Ti veš, Gospod
moj! On pa mi je dejal: To so tisti, ki so prišli iz velike
nadloge; oprali so si svoja oblačila, in so jih nbelili v krvi
Jagnjetovi. Zato so pred stolom Božjim, in mu služijo noč
in dan v njegovem templjn; in kateri sedi na stolu, bo
prebival med njimi. Nič več ne bodo ne lačni ne žejni;
solnce jih ne bo več peklo, tudi nobena vročina ne; ker
Jagnje, ki je v sredi sedeža, bo jih vladalo, in vodilo do
studenca žive vode, in Bog jim bo vse solze obrisal z oči.

284

V dan kakega spoznavavca *) škofa.

I.

Berilo iz bukev Sirahovih 44, in 45. Grlej, veliki duho¬
ven itd. (kakor v dan s. Ruperta spoznavavca škofa,
str. 227).

Evangelij svetega Matevža 25, 15—23. Nekdo,
ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja,
6. dan grudna, na str. 201).

II.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 7, 23 — 26.
Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangelij svetega Matevža 24, 42 — 47. Čnjte,
ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s Gotharda
spoznavavca škofa, str. 234).

III.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 5, 1—4.

Bratje! vsak veliki duhoven, izmed ljudi izbran, je
za ljudi postavljen v to, bar zadeva Boga, da daruje, in
opravlja daritve za grehe, in da more usmiljenje imeti
s tistimi, kateri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on
obdan s slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako
tudi zase darovati zavoljo gvehov. In nihče si ne vzame
časti, razen kateri je poklican po Bogu, kakor Aron.

Evangelij svetega Luka 11, 33 — -36. Nihče luči
itd. (kakor v dan s. Martina škofa, str. 270).

') Glej str. 227.

285

IV.

Berilo iz lista s. Pavla apdstola Hebrejem, 13, 7—17.
Bratje! spomnite se itd. (kakor v dan s. Nikolaja spo-
znavavca škofa, str. 200).

Evangelij svetega Marka 13, 35—87.

Tisti cas je rekel Jezus svojim učencem:
Glejte, Sujte in molite, ker ne veste, kdaj je Sas.
Ravno kakor Slovek, kateri je šel na tuje, in
zapustil svoj dom, in svojim hlapcem oblast dal
za vsako opravilo, in je zapovedal vratarju, da
naj Suje. Čujte torej (ker ne veste, kdaj pride
hišni gospodar; zvečer, ali o polnoči, ali o pete-
linjem petju ali zjutraj): da vas, ko bi prišel
nanagloma, ne najde spečih. Kar pa pravim vam,
pravim vsem: čujte!

V dan kakega cerkvenega učenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 4, 1 — 8.
Predragi! zapričujem itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža,
str. 17).

Namesto tega berila se včasi bere:

Berilo iz bukev Sirahovik 39, 6—14.

Pravični bo dal svoje srce, da bo culo o zoru pri
Gospbdu, kateri ga je ustvaril, in bo prosil pred obličjem
Najvišega. Odprl bo svoja usta v molitev, in zavoljo svojih
grehov prosil. Ako bo torej hotel vel i Ivi Gospod, bo ga
z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež izlival
besede svoje modrosti, in v molitvi hvalil Gospoda: in on

286

bo ravnal njegov svet in nauk. in se bo posvetoval
v njegovih, skrivnostih. On bo oznanjal nauk njegove
resnice, in se bo hvalil postave Gospodove zaveze. Veliko
jih bo hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozab¬
ljena. Njega spomin ne bo prešel, in po njegovem imenu
se bo vpraševalo od roda do roda. Njegovo modrost
bodo pripovedovali harodje, in njegovo hvalo bo oznanjalo
zbirališče.

Evangelij svetega Matevža 5, 13 — -19. Vi ste
sol zemlji itd. (kakor v dan s. Gregorja papeža
cervenega učenika, str. 223).

V dan kakega spoznavavca neškofa.

I.

Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8 — 11. Blagor človeku
itd. (kakor v dan s. Alojzija spoznavavca, str. 239).

Evangelij svetega Luka 12, 35 — 40. Vaše
ledje naj bo opasano itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža, str. 17).

II.

Berilo 1. iz lista s. Pavla apostola Korinčanom
4, 9—14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor v dan
s. Antona Padovanskega, str. 238).

Evangelij svetega Luka 12, 32 — 34. Ne bojte
se, majhna čeda (kakor v dan s. Osvalda spozna¬
vavca, str. 251).

III.

Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanom 3, 7 — 12.

Bratje! kar mi je bilo dobiček, to sem štel zavoljo
Kristusa v izgubo. Vendar pa menim, da je vse izguba

287

proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospoda mojega,
zavoljo katerega sem izgubil vse, in imam za blato, da
Kristusa, pridobim, in da sem najden v njem, ne tak, da
bi imel svojo pravičnost, katera je iz postave, ampak
tisto, katera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost,
katera je iz Boga v veri, da spoznam njega, in moč nje¬
govega vstajenja, in deležnost njegovega trpljenja, in da
bom podoben njegovi smrti, da tako pridem v vstajenje
od mrtvili: ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi
bil že popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v čemur
sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa.

Evangelij svetega Luka 19. 12—26. Neki
imeniten človek itd. (kakor v dan s. Leopolda,

str. 217).

V dan kakega opata.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1— 6. Ljub je bil
Bogu itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 207).

Evangelij svetega Matevža 16, 27—29. Glej!
mi smo vse zapustili itd. (kakor v dan Spre¬
obrnjenja s Pavla apostola, str. 213).

V dan kake device mučenice.

I.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. Častil te bom itd.

Evangelij svetega Matevža 25, 1 — 13. Ne¬
beško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd.
(oboje kakor v dan s. Barbare device mučenice,

str. 199).

288

II.

Berilo iz bukev Strahovih 15, 13 — 17. Gospod moj
Bog itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 217 ).

Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Nebeška
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice, str. 203).

Namesto tega evangelija se bere včasi:

Evangelij svetega Matevža 19, 3 — 12. Tisti
čas so pristopili itd. (kakor v dan s. Agate device
mučenice, str. 216).

V dan kake device nemučenice.

I.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 10,
17, in 11, 1—2. Bratje! Kdor se hvali itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice, str. 203).

Evangelij svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško
kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor
v dan s. Barbare device mučenice, str. 199).

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 7,
25—34. Bratje! o devicah nimam itd. (kakor v dan
s. Jederti device, str. 223).

Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice, str. 203).

289

V dan kake mučenice nedevice.

Berilo iz bukev Strahovih 51, 1—8, 12. Častil te
bom itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 179).

Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Ne¬
beško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 203).

V dan kake svetnice nedevice nemučenice.

Berilo iz bukev Salomonovih pripovedi 31, 10—31.
Srčno ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške, rimske vdove,
str. 221).

Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Ne¬
beško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 203).

Za vdove se namesto poprejšnjega berila bere.
Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Timoteju 5, 3—10.

Predragi! spoštuj vdove, katere so res vdove. Ako
pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej
vladati svojo hišo, in dobro za dobro povračevati staršem;
to namreč je prijetno pred Bogom. Katera je pa res vdova
in zapuščena, naj upa v Boga, in naj bo v molitvah, in
prošnjah noč in dan; zakaj katera živi v sladnosti, je živa
mrtva. In to zatrjuj, da bodo nesvarne. Ako pa kdo za
svoje in zlasti za domače nima skrbi, zatajil je vero,
in je hujši od nevčrnika. Vdova naj se izbere ne izpod
šestdesetih let, katera je bila enega moža žena, in ima
pričanje dobrih del, ako je zredila otroke, ako je popotne
sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je revnim
stregla, ako si je prizadevala po vsakem dobrem delu.

Slov. Evangel. XI. 874. 19

290

V god obletnice posvečevanja vseh cerkev.
Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza 21, 2 —5.

Tiste dni sem jaz Janez videl sveto mesto, novi
Jeruzalem, iti z neba od Boga, pripravljeno, kakor nevesta,
ki je napravljena svojemu možu. In slišal sem velik glas
s sedeža govoriti: Grlej prebivališče Božje z ljudmi, in
prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog
sam njib Bog bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse solze od
njih oči, in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja,
ne vpitja, ne bolečine, ker je poprejšnje minilo. In kateri
je sedel ne sedežu, je rekel: Glej, novo storim vse.

Evangelij svetega Luka 19, 1—10.

Tisti čas je Jezus prišel in hodil po Jerihu.
In glej! bil je mož, Cahej po imenu, in ta je bil
viši cestninarjev, in on je bil bogat. In izkušal je
Jezusa videti, kdo je; in ni mogel zavoljo množice,
ker je bil majhne postave. In tekel je naprej in
zlezel na divje figovo drevo, da bi ga videl; ker
tam je imel mimo iti. In ko je bil Jezus prišel
na tisto mesto, pogledal je gori, in ga je videl,
ter mu je rekel: Cahej! stopi hitro doli, ker danes
moram ostati v tvoji hiši. In stopil je hitro doli,
in ga je sprejel z veseljem. In ko so vsi to videli,
so godrnjali, rekoč: H grešnemu človeku je šel
v hišo. Cahej pa je pristopil in rekel Gospodu:
Glej, Gospčd! polovico svojega blaga dam ubo¬
gim, in ako sem koga kaj ogoljufal, povrnem
četvčrno. Jezus pa mu je rekel: Danes je zveli-

291

Čanje došlo ti hiši, zato ker je tudi on sin Abra¬
hamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in
zveličat, kar je bilo izgubljenega.

V dan kakšne zahvale.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apčstola Korinčanom 13,

11-13.

Bratje! veselite se, bodite popolni, opominjajte se,
bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo
z vami. Milost Gospoda našega Jeznsa Kristusa, in lju¬
bezen Božja, in deležnost svetega Duha bodi z vami
vsemi. Amen.

Evangelij svetega Janeza 15, 26—27; in 16,
1—4. Kadar pride učenik itd. (kakor šesto nedeljo
po veliki noči, str. 160).

292

Berila in Evangeliji

pri sv. mašah po mrtvih.

I.

V dan spomina vseh vernih mrtvih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 15,

51-57.

Bratje! glejte, skrivnost vam povem: Vsi sicer bomo
vstali, toda izpremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor bi
trenil z očmi, na poslednjo trobento (ker zapela bo tro¬
benta), in mrtvi bodo vstali netrohljivi, in mi se bomo
izpremenili. To troliljivo namreč mora obleči netrohljivost,.
in to umrljivo mora obleči neumrljivost. Kadar bo pa
to umrljivo obleklo neumrljivost, takrat se bodo izpolnile
besede, katere so pisane: Požrta je smrt v zmagi. Kje,
smrt! je tvoja zmaga? Kje, smrt! je tvoje želo? Želo
smrti pa je greli, moč greba pa postava. Bogu pa bodi
hvala, kateri nam je dal zmago po Gospčdu našem Jezusu
Kristusu.

Evangelij svetega Janeza 5, 35—39.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Resnično, resnično vam pravim, da pride ura, in
je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sinil Bož-

293

j ega; in kateri bodo slišali, bodo živeli. Kakor
ima namreč Oče življenje sam v sebi, tako je tudi
Sinu dal imeti življenje v samem sebi. In dal mu
je oblast tudi delati sodbo, ker je Sin človekov.
Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kateri bodo
vsi, ki so v grobčh, slišali glas Simi Božjega, in
bodo prišli, kateri so delali dobro, v vstajenje
življenja, kateri so pa delali hudo, v vstajenje
obsojenja.

II.

V dan smrti ali pokopa mrličevega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apčstola Tesaloničanom 4,

13-17.

Bratje! nočemo, da bi vi ne vedeli o spčoih, da ne
žalujete, kakor oni, kateri nimajo upanja. Zakaj ako
verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tedaj bo Bog tudi
tiste, kateri so zaspali v Jezusu, pripeljal ž njim. To
namreč vam pravimo po besedi Gospodovi, da mi, ki
živimo, ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo prišli
pred tistimi, kateri so zaspali. Ker sam Gospod bo s po¬
veljem in glasom velikega angela in s trobento božjo prišel
z neba: in kateri so umrli v Kristusu, bodo vstali prvi,
potem bomo mi, ki živimo, ki ostanemo, vzeti ž njimi
vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo
vedno z Gospčdom. Torej se poveseljujte med seboj s temi
besedami.

Evangelij svetega Janeza 11, 21—27.

Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Gospod! ko
bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Pa tudi

— 294

zdaj vem, da, kar koli boš Bog& prosil, bo ti Bog
dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu
reče: Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji
dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in živ¬
ljenje; kdor veruje v mč, bo živel, ako ravno
umrje. In kdor koli živi in veruje v mč, ne bo
umrl vekomaj. Veruješ-li to? Reče mu: Kaj pa
da verujem, Gospčd, da si ti Kristus, Sin živega
Boga, ki si prišel na ta svet!

III.

V dan obletnice po mrtvih.

Berilo iz 2. bukev Makabejev 12, 43—46.

Tiste dni je Juda, najsrčnejši mož, ko so bili storili
biro, dvanajst tisoč drahem srebra poslal v Jeruzalem,
da bi opravil za grehe mrtvih daritev, ker je dobro in
včrno mislil o vstajenju (ko bi namreč ne bil upal, da
bodo ti, kateri so bili pobiti, vstali, bilo bi nepotrebno
in prazno moliti za mrtve); in ker je mislil, da imajo tisti,
kateri so umrli v pobožnosti, obilno milost prihranjeno.
Sveta in dobra je torej misel, moliti za mrtve, da bi
rešeni bili grehov.

Evangelij svetega Janeza 6, 37—40.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Vse, kar mi d J Oče, prišlo bo k meni, in kateri
pride k meni, ne bom ga vunkaj vrgel. Ker
z nebes sem prišel, ne da bi delal svojo voljo,
ampak voljo tistega, kateri me je poslal. To pa
je volja Očeta, kateri me je poslal, da od vsega

295

tistega, kar mi je dal, nič ne izgubim, temuč da
obudim tisto poslednji dan. To je pa volja mojega
Očeta, kateri me je poslal, da ima sleherni, kateri
vidi Sina in veruj e vanj, večno življenje, in jaz
ga bom obudil poslednji dan.

IV.

Po mrtvih med letom.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola 4, 13.

Tiste dni sem slišal glas iz neba, kateri mi je rekel:
Zapiši: Blagor mrtvim, kateri umrjo v Gospčdu. Odslej,
reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih dela
gredč za njimi.

Evangelij svetega Janeza 1, 51—55.

Tisti Čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jaz sem živi kruh, ki sem prišel z nebes. Ako
kdo jč od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh,
katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje
svetč. Judje so se torej prepirali med seboj, rekoč:
Kako nam more ta jesti dati svoje meso? Jezus
jim je torej rekel: Resnično, resnično vam pravim:
Ako ne boste jedli mesa Simi človekovega, in pili
njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi; kdor
jč moje mes<5, in pije mojo kri, ima večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.

296

Četrti del.

M o 1 i t v ©

pri očitni službi Božji s poglavitnimi resnicami krščan¬
skega nauka.

Po pridigi in krščanskem nauku se molijo Božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi troj edini Bog, Oče, Sin
in svet Duh! kateri si vse ustvaril, kateri vse
hraniš in vladaš, kateri dobro plačuješ in hudo
kaznjuješ. Verujem, da se je Sin Božji učlovečil,
da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, in da
nas sveti Duh posvečuje s svojo milostjo. Verujem
in trdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je
Jezus Kristus učil, kar so apostoli oznanjali, in
kar nam sveta katoliška cčrkev zapoveduje vero¬
vati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in
neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne
goljufati, ne goljufan biti. O Bog! stori močnejšo
mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanašam na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog! da mi boš po

n e-

297

skončnem zasluženju svojega edinorojenega Sina
Jezusa Kristusa v tem življenju dal spoznanje,
pravo obžalovanje in odpuščen j e mojih grehov,
po smrti pa večno zveličanje, in dodelil, tebe od
obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca
uživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči, vse
to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil,
kateri si vsemogočen, zvest, neskončno dobrotljiv ,
in usmiljen. O Bog! potrdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega srca,
črez vse, ker si največa dobrota, neskončno popoln
in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker
si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv.
Želim si iz celega srca, da bi te ravno tako ljubil
kakor so te ljubili tvoji naj zvestejši služabniki, in
te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklepam svojo ne¬
popolno ljubezen; povišuj jo v meni, o dobrotljivi
Gospod, bolj in bolj! Ker te torej resnično in iz
srca ljubiti želim, in si to trdno prizadevam, mi
je iz srca žal, da sem tebe, svojo neskončno
dobroto, katero ljubim črez vse, tebe, svojega
stvarnika, odrešenika in posvečevavca razsrdil.
Zal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svojega
vsemogočnega Gospoda, svojega najboljšega Očeta
razžalil. Trdno sklepam, vse grehe in vse hude
priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj
obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo
ne ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka, in

298

*

dodčli mi milost, da dopolnim ta svoj sklep. Prosim
te po neskončnem zasluženju tvojega Božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa.
Amen.

Oče naš itd. Peščena si Marija! itd.

V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu;

O. kakor je bila v začetku, in zdaj in vselej, in
vekomaj. Amen.

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospčd, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni Bog, usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic Devica,

S. Mihael,

S. Gabrijel,

S. Rafael,

Vsi sveti angeli in včliki angeli, za nas Boga prosite!
Vse svete vrste zveličanih duhov, za nas Boga prosite!
S. Janez lrrstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite!

za nas Boga prosi!

299

S. Peter,
S. Pavel,
S. Andrej,
S. Jakop,
S. Janez,
S. Tomaž,
S. Jakop,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Luka,

S. Marka,

Vsi sveti apostoli in evangelisti, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite!

S. Štefan, 1

S. Lovrenc, ; za nas Boga prosi!

S. Vincenc, ’

S. Fabijan in Sebastijan, 1

S. Janez in Pavel, f

S. Gervazij in Protazij, )

Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite!

S. Silvester, \

S. Gregor, J

S. Ambrož, f

S. Avguštin, / za nas Boga prosi!

S. Jeronim, l

S. Martin, ]

S. Nikolaj, /

S. Filip,

za nas Boga prosi!

S. Kozma in Damijan,

za nas Boga prosita!

300

Vi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

S. Anton, \

S. Benedikt, I

S. Bernard, / za nas Boga, prosi!

S. Dominik, i

S. Frančišek, J

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite!

Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite!

za nas Boga prosi!

za nas Boga prosi!

Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite!
Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidne smrti,

Izkušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje

Duha nečistosti, )

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Po skrivnosti svojega svetega učlovečenja,

Po svojem prihodu,

S. Marija Magdalena,
S. Agata,

S. Lucija,

S. Neža, )

S. Cecilija, \

S. Katarina, I

S. Anastazija, ;

reši nas, o Gospod!

BOI

Po svojem rojstvu, 1

Po svojem krstu in svetem postu, I

Po svojem križu in svojem trpljenju,

Po svoji smrti in svojem pokopu, /

Po svojem vstajenju, I

Po svojem čudnem vnebohodu,

Po prihodu Tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cčrkev vladaš in ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cerkvene stanove
ohraniš v svoji sveti veri,

Da ponižaš sovražnike svete cerkve,

Da ohraniš našega cesarja, •

Da krščanskim kraljem in oblastnikom daruješ mir l
in pravo enovoljnost,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu daš mir in edinost,

Da nas vse potrdiš in ohraniš v svoji sveti službi,

Da naše misli povzdigneš k nebeškim željam,

Da vsem našim dobrotnikom dodeliš večne dari,

Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrot¬
nikov rešiš večnega pogubljenja,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam dodeliš večni pokoj,

Da nas uslisiš,

Sin Božji! ^

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; zanesi nam,
o Gospčd!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas,
o Gospod!

reši nas, o Gospod! prosimo te, sliši nas!

302

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas,
o Gospčd!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospčd! usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospčd, usmili se nas!

Oče naš itd.

V. In nas ne vpelji v izkušnjavo:

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

Molitve po litanijah

v dan s. Marka in križev teden.

69. Psalm.

O Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kateri mi strežejo po
življenju.

Odstopijo naj, in sram jih hodi, kateri mi hočejo liudo.
Obrnejo naj se zdajci osramoteni, kateri pravijo: Prav! prav!
Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se veselč in radnjejo.
Vedno naj govore: Hvaljen bodi Bog! kateri ljubijo tvoje
odrešenje.

Jaz pa sem ubožec in siromak, o Bog! pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi.
Čast bodi Očetu itd.

V. Pomagaj svojim služabnikom,

O. Ki zaupajo v tebe, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospčd! močen stolp.

303

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati.

V. Gospod, ne ravnaj z nami po naših grehih.

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospčd! oživljaj in osreči ga na zemlji, in
ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za cesarja I.

O. Gospčd! ohrani cesarja, ter usliši nas ob dnevu, ko
kličemo v tebe.

Y.  Molimo za svojo dobrotnike.

O. Povrni, Gospod! milostljivo zavoljo svojega imena večno
življenje vsem, kateri nam kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mrtve.

O. Gospčd! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj
jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj!

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog!
V. Pošlji jim, Gospčd! pomoč iz svetišča,

O. In varuj jih iz Sijona.

V. Gospčd! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

Molimo.

O Bog! ki ti je lastno, usmiliti se vselej in
prizanesti, usliši naše ponižne prošnje, da nas in
vse tvoje služabnike, katere veže grehov veriga,
milost tvoje dobrote odveže.

304

Usliši, prosimo te, o Bog! našo ponižno mo¬
litev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožujemo,
da nam dobrotljivo dodeliš odpuščenje in mir.

Izkaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo ne¬
izrečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov, in
rešiš kazni, katere zaslužimo zanje.

Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži,
ozri se milostljivo na prošnjo k tebi kličočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, odvrni od nas.

Vsemogočni, večni Bog! usmili se svojega
služabnika I. našega papeža, in vodi ga po potu
večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je
tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil.

O Bog! od katerega prihajajo svete želje,
dobre misli in pravična dela, daj svojim služabni¬
kom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo naša
srca tvojim zapovedim vdana, in po zatrtem strahu
sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! vžgi naša srca z ognjem svetega Duha,
da ti bomo s čistim telesom služili, in dopadli
z očiščenim srcem.

Bog, stvarnik in odrešenik vseh včrnih! dodeli
dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje
vseh grehov, da dosežejo milostljivo odpuščenje,
katerega so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom naše
dejanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da
se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno,
in iz tebe začeta tudi v tebi končajo.

305

Vsemogočni večni Bog! ki gospoduješ crez
žive in mrtve, in se usmiliš vseh, katere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno,
da vsi, za katere smo se namenili moliti, kateri so
še pri življenju, ali pa so se že iz sveta ločili, po
prošnjah vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote
odpušcenje vseh svojih grehov dosežejo. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kateri
s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Bog, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru.

O. Amen.

^Molitve po litanijah

pri službi Božji popoldan ob nedeljah in praznikih,
kateri niso matere Božje.

K svetemu rešnjemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh iz nebes si jim dodelil.

O. Kateri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu
zapustil spomin svojega trpljenja, daj nam pro-

Slov. Evangel. XT. 874. 20

306

simo te, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje
krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
čutimo v sebi. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Za odvrnjenje vseh nadlog in nevarnosti.

Vsemogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej
z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge.
Usmili se vseh vernih kristjanov, za katere se je
tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus
Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi
svojo drago kri prelil na lesu svetega križa. Po
tem Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče! zaslu¬
žene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, upore,
vojsko, kugo, lakoto, draginjo, bolezni in žalostne,
revne čase!

Vsemogočni večni Bog! usmili se svojega
služabnika našega papeža I., in vodi ga po potu
večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je
tebi prijetno, želel, in z vso močjo storil.

O Bog! pastir in vladar vseh včrnikov! glej
milostljivo na svojega služabnika našega škofa I.,
ki si ga postavil pastirja naše škofije; dodčli mu,
da tistim, Črez katere je postavljen, z besedo in
z dejanjem k dobremu služi, in tako s čredo, ki
mu je izročena, doseže večno življenje.

Bog, varuh vseh kraljestev, dodčli svojemu
služabniku našemu cesarju I. svojo moč, s katero
se sovražnik premaga, spoznati in častiti, da ho,

307

ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem
varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in potrdi v vsem dobrem duhovske
in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo
napeljevali na vse to, kar more pripomoči k tvoji
Božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči
vsega krščanstva.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi,
za svoje prijatelje in neprijatelje, za zdrave in
bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive
in mrtve.

Vsemogočni večni Bog, ki gospoduješ živim
in mrtvim, in se usmiliš vseh, katere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo,
da vsi, za katere smo se namenili moliti, kateri sp
še pri življenju, ali pa so se že ločili iz sveta, na
prošnje vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote
dosežejo odpuščenje vseh svojih grehov.

Dodčli nam, o B6g miru! pravo edinost v veri
brez vsega razdrtja in ločitve. Preobrni naša srca
k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja.
Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsej pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenju in v smrti prijetni in
dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospčd! vse
naše dejanje in nehanje, naše delo in opravilo,
naše življenje in naša smrt. Daj nam svojo milost
tukaj uživati in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči,
da te bomo v večnem veselju in zveličanju hvalili

20 *

308

in molili. To nam doddli, o Gospod nebeški Oce!
po Jezusu Kristusu tvojem ljubem Sinu, Gospodu
našem in Odrešeniku, kateri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob posebnih potrebah se po tem, ali pa tudi po s.
maši ali pridigi molijo še sledeče molitve:

Molitve

ob posebnih potrebah.

Ob suši.

Bog! v katerem živimo, gibljemo se in smo,
doddli nam potrebnega dežja, da v časnih rečeh
dosežemo potrebno pomoč in s tolikanj vecim
zaupanjem prosimo nebeških.

Dodeli, prosimo, vsemogočni Bog! da, ker
v svojih nadlogah zaupamo v tvojo milost, nas
tvoja pomoč vedno obvaruje vseh nevarnosti.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega dežja,
in zemlje suho obličje z nebeškimi potoki milost¬
ljivo namoči. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži,
ozri se milostljivo na prošnje k tebi .vpijočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, odvrni od nas.

309

K tebi, Gospod, vpijoče usliši, in dodčli nam,
prosimo te, lepo vreme, da, ker za svoje grehe po
pravici trpimo, s pomočjo tvoje milosti občutimo
tvojo dobroto.

Prosimo, vsemogočni Bog! tvojo dobroto, da
ustaviš nalive dežja, in nam pokažeš svoje jasno
obličje dobrotljivo. Po Gospčdu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob budi uri.

Bog! ki te greli razžali in pokora potolaži,
ozri se milostljivo na prošnje k tebi vpijočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, odvrni od nas.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod! preženi
duhovno hudobo, in odvrni nadzemeljsko napako
hudega vremena.

Vsemogččni večni Bog! zanesi, ker se bojimo;
bodi milostljiv, ker prosimo, da nas po škodljivem
ognju v oblakih, in po silnem viharju pretenje
hudega vremena napelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si zapovedal vetrovom in
morju, in je bila velika tihota, usliši prošnje svo¬
jega ljudstva, in dodeli, da po tem znamenju
svetega križa f prejde vse divjanje hudega vre¬
mena.

Vsemogočni in usmiljeni Bog! ki nas zdraviš
s tepenjem, in z odpuščenjem ohranjuješ, dodčli,
prosimo te, da se mirti zaželenega potolaženja

razveselimo, in da tvoje dobrote vselej uživamo.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob slabi letini in lakoti.

Izkaži nam dobrotljivo, Gospod! svojo neiz¬
rečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov, in nas
rešiš kazni, katere zaslužimo zanje.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje,
in lakoto milostljivo odvrni, da umrljivi človek
spoznd, da po tvoji jezi prihajajo take šihe, in od¬
hajajo po tvoji milosti.

Tebi podvrženo ljudstvo, ki zavoljo svojih
grehov trpi lakoto, Gospčd! milostljivo k sebi
izpreobrni, ki si rekel, da bo tistim vse privrženo,
kateri iščejo tvojega kraljestva. Kateri živiš in
kraljuješ itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob pomoru in kugi.

Usliši nas. Bog. naš Zveličar! in na prošnje
svete in častitljive Božje porodnice Marije vselej
Device, in svetega Sebastijana mučenika in vseh
svetnikov odreši svoje ljudstvo strahu svoje jeze
in otmi po obilnosti svojega usmiljenja.

Izkaži milost, Gospčd! našim ponižnim proš¬
njam, In ozdravi dušne in telesne bolezni, da
prejmemo odpuščenje, in se veselimo vedno tvo¬
jega blagoslova.

311

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne proš¬
nje, in kugo in mor milostljivo odvrni, da umr¬
ljivi človek spoznh, da po tvoji jezi take šibe
prihajajo, in odhajajo po tvoji milosti. Po Go¬
spodu itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob živinski kugi.

O Bog! kateri si človeku tudi neumno živino
pri delu dal v pomoč, pohlevno prosimo, da nam
živali, brez katerih se človeški rod ne more živiti,
pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob vojski.

Bog! kateri potiraš vojske, in nasprotnike
tistih, kateri v tebe zaupajo, premaguješ z močjo
svoje hrambe, pomagaj svojim služabnikom, ki
prosijo tvojo milost, da svojih sovražnikov silo
zataremo, in tebe častimo z neprenehano zahvalo.

Bog! od katerega prihajajo svete želje, prave
misli in pravična dela, daj svojim služabnikom
tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo naša
srca tvojim zapovedim vdana, in po zatrtem strahu
sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših sovraž¬
nikov, in pobij njih neukretnost z močjo svoje
desnice. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Peščena si, Marija! itd. (petkrat.)

312

Ob vsakateri nadlogi.

Ne zavrzi, vsemogočni Bog! svojega ljudstva,
ki zdihuje v nadlogi, temuč zavoljo slave svojega
imena stiskanim usmiljen pridi na pomoč.

Izkaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo ne¬
izrečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov, in
nas rešiš kazni, katere zaslužimo zanje.

1) o deli nam svojim služabnikom, prosimo,
Gospod Bog! da uživamo vedno zdravje na duši
in na telesu, in da bomo po častitih prošnjah
svete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni,
in večnega veselja deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo
nadlogo, in odvrni srd svoje jeze, katero zaslužimo
po pravici.

Bog, naše pribežališče, in moč, začetek do¬
brote! poslušaj ponižne prošnje svoje cerkve, in
do d čli. da, kar prosimo z zaupanjem, gotovo do¬
sežemo. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Za mir.

O Bog! od katerega prihajajo svete želje,
dobre misli in pravična dela, daj svojim služabni¬
kom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo
naša srca tvojim zapovedim vdana, in po zatrtem
strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in
mirni. Po Gospodu našem itd,

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

- 313

Za srečno izvolitev novega papeža.

S ponižnim srcem, Gospod! te prosimo, da
po svoji neskončni dobroti sveti Rimski cčrkvi do¬
deliš tacega papeža, kateri bo tebi zavoljo do¬
brotljive skrbi do nas vselej prijeten, in nam,
tvojemu ljudstvu, zavoljo zvestega vladanja v slavo
tvojega imena, vselej častitljiv. Po Gospodu na-
tem itd.

Oče naš itd. Cešeena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob kaki zahvali.

Bog! katerega usmiljenje nima števila, in
katerega dobrote bogastvo je neskončno, zahvalju¬
jemo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in pro¬
simo vedno tvojo milost, da, ki prosivcem podeliš,
cesar želč, jih ne zapustiš, temuc pripelješ k pri¬
hodnjemu plačilu.

Bog! kateri si včrnih srca učil z razsvetlje¬
njem svetega Duha, daj nam v ravno tistem Duhu
pravico spoznati, in njegovo poveseljenje vedno
uživati.

Bog! kateri nobenega, ki v tč zaupa, ne pu¬
stiš preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo pri¬
deš na pomoč, za svoje prošnje in izpolnjene želje
ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo
vselej vseh zoprnosti obvarovani. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš itd. Cešeena si, Marija! itd. (petkrat.)

314

Zahvalna

pesem s. Ambroža.

Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo.

Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja.

Vsi angeli/nebesa in vse moči,

Kerubi in Serafi tebi neprenehoma pojo:

Svet, svet, svet, Gospod Bog Sabaot!

Polna so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva.

Tebe hvali častiti zbor apčstolov,

Prerokov hvaljeno število,

Mučenikov v svetlo oblečena truma.

Po vesoljnem svetu te sveta cčrkev časti:

Očeta nezmčrnega veličastva!

Prečastitega tvojega pravega edinega Sina,

Tudi svetega Duha potrdnika.

Ti, Kriste, kralj časti,

Si večni Očetov Sin.

Ker si hotel zavoljo odrešenja nase vzeti človeka, nisi se
bal devičnega telesa.

Zmagal si želo smrti in odprl vernikom nebeško kraljestvo.
Na desnici Božji sediš v časti Boga Očeta.

Da' imaš sodit priti, verujemo.

Prosimo te torej, pridi na pomoč svojim služabnikom,
katere si odrešil z drago krvjo.

Daj nam v časti štetim biti med tvoje svetnike.
Zveličaj, Gospčd, svoje ljudstvo, in blagoslovi svoj dčl.
Vladaj jih, in povišuj jih vekomaj.

Slednji dan te častimo.

In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do vekomaj.
Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha
ohraniti.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

315

Dodčli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v tebe.
V tebe, Gospbd, upam, ne bom osramoten vekomaj ne.
V. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duhom.

O. Častimo in povišujmo ga vekomaj.

V. Gospbd, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

Molimo.

Bog! katerega usmiljenje nima števila, in
katerega dobrote bogastvo je neskončno, zahva¬
ljujemo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in pro¬
simo vedno tvojo milost, da, ki prosivcem dodeliš,
česar želč, jih ne zapustiš, temuč pripelješ k pri¬
hodnjemu plačilu.

V. Gospčd z vami.

O. In s tvojim duhom.

V. Hvalimo Gospoda.

O. Bogu bodi hvala.

<o

Lavretanske litanije.

(Ob praznikih matere Božje in ob sobotah.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmile se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

316

Oče nebeški, vsemogočni Bog, usmili se nas!

Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubezniva,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turen kralja Davida,
Turen slonokosteni,

Hiša zlata,

Mati prečudna,

Mati našega stvarnika,
Mati našega odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,

— 817  —

Skrinja mirti in sprave,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apčstolov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta,
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; zanesi nam,
o Grospčd!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas,
o Gospčd!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas,
o Gospčd!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd.

Molitve

po Lavretanskih litanijah.

I. K presvetemu rešnjemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil,

O. Kateri ima vso sladkost v sebi.

za nas Boga prosi!

318

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu
zapustil spomin svojega trpljenja, daj nam, pro¬
simo te, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje
krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
čutimo v sebi. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha Bog od vekoma,]
do vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici, materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežujemo, o sveta Božja
porodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših potre¬
bah, temuč reši nas vselej vseh nevarnosti: O ča¬
stitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša sredni-
ca, naša besednica, naša pomočnica. S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas pi-iporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodčli nam, svojim služabnikom, prosimo,
Gospod Bog! da uživamo vedno zdravje na duši
in telesu; in da bomo po častitih prošnjah pre¬
svete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni
in večnega veselja deležni.

3. K sveti Devici, materi Mariji.

Od. 1. adventne nedelje do božiča.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeška in zgodnja danlca! pomagaj ljudstvu, ki

319

je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika
prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko
si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje, usmili se
grešnikov.

V. Angel Gospodov je oznanil Mariji.

O. In spočela je od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! vlij v naša
srca, da, ki smo po angelovem oznanjenju spoznali
učlovečenje Kristusa tvojega Sina, po njegovem
trpljenju in križu dosežemo častitljivo vstajenje.

Qd božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeška in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki
je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika
prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko
si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje, usmili se
grešnikov.

V. Po porodu si ostala Devica čista,

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kateri si po rodovitnem devištvu svete
Marije človeškemu rodu dodelil dar večnega zve¬
ličanja, daj, prosimo, da občutimo, da za nas prosi
ona, po kateri nam je sreča došla, da smo pre¬
jeli življenja začetnika, Gospoda našega Jezusa
Kristusa, Sina tvojega.

320

Od svečnice do velicega četrtka.

Bodi eeščena, nebeška kraljica, češcena an¬
gelska gospa; češcena korenina, češcena ti, ki si
svetu rodila pravo luč! Bodi pozdravljena, Devica
častita, mimo vseh najlepša; bodi pozdravljena,
preljubezniva, in prosi za nas Kristusa.

V. Naj te hvalimo, Devica presveta!

O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje.

Molimo.

Dodčli, milostljivi Bog! brambo naši slabosti,
da, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo,
s pomočjo njenih prošenj vstanemo od svojih

Od velike sobote do I. nedelje po binkoštih.

Vesčli se, kraljica nebeška, aleluja! Katerega
si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smrti, kakor
je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja!

O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog! ki si po vstajenju svojega Sina
Gospoda našega Jezusa Kristusa svet razveselil,
dodčli, prosimo, da po njegovi materi Devici
Mariji dosežemo večnega življenja veselje.

321

Od I. nedelje po binkoštih do I. adventne nedelje.

Ceščena bodi, kraljica, mati milosti, življenje,
sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi
vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo
žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni
torej, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas;
in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa,
blaženi sad tvojega telesa! O milostljiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsemogočni večni Bog! ki si dušo in telo
častite Device matere Marije, naj bi zaslužila
vredno prebivališče tvojega Sina biti, s pripomočjo
svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se nje¬
nega spomina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah rešeni prihodnjih zoprnosti in večne smrti.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, katerega je
postavil Gospod črez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina
tvoje presvete matere Marije pomaga, da, kar naša
slabost ne premore, nam bode dodeljeno po nje¬
govih prošnjah.

Slov. Evangel. XI. 874.

21

322

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji
milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah
svoje izvoljene matere ljube Device Marije in vseh
svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše dobrot¬
nike in naše pohištvo v vsej svetosti; tudi očisti
vso našo rodovino in naše prijatelje hudobe in
grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi, dodčli
nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne in
nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj
nam zdravo vreme in dobro letino, izkaži milost
našim prijateljem in ne prijateljem in obvaruj to
faro z vsemi, kateri v njej prebivajo, kuge, lakote,
vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodčli milost¬
ljivo vsem včrnim krščenikom, živim in mrtvim,
v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in
pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I.,
našega svetlega cesarja I. in vso našo duhovsko
in deželsko gosposko, in sve krščansko ljudstvo
vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov
pridi z nebčs doli na nas, in bodi vselej nad
nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duhii Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani pri nas.

0. Amen.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

— 1  323 —

Rožni venec.

I.  Veseli del.

Po veri v treh „Češčena si, Marija!“ se reče

1. Kateri nam oživi pravo vero.

2. Kateri nam daj trdno upanje.

3. Kateri nam vžgi srčno ljubezen.

1. Katerega si Devica spočela.

2. Katerega si Devica o obiskanju Elizabete nosila.

3. Katerega si Devica rodila.

4. Katerega si Devica v templju darovala.

5. Katerega si Devica v templju našla.

2. Žalostni del.

Po veri v treh ,.Peščena si, Marija!" se reče

1. Kateri nam potrdi spomin.

2. Kateri nam razsvetli pamet.

3. Kateri nam omčči voljo.

1. Kateri je za nas krvav pot potil.

2. Kateri je za nas bičan bil.

3. Kateri je za nas s trnjem kronan bil.

4. Kateri je za nas težki križ nesel.

5. Kateri je za nas križan bil.

3. Častiti del.

Po veri v treh „Češčena si, .Marija'. 1 ' se reče

1. Kateri nam vodi naše misli.

2. Kateri nam vodi naše besede.

3. Kateri nam vodi naše dejanje.

1. Kateri je od smrti vstal.

2. Kateri je v nebčsa šel.

21 *

324

3. Kateri je s. Duha poslal.

4. Kateri te je v nebesa vzel.

5. Kateri te je v nebčsih kronal.

Angelovo češčenje,

kadar zvoni.

1. Angel Gospodov je oznanil Mariji, in je spočela od
s. Duha. Ceščena si, Marija! itd.

2. Glej, dekla sem Gospčdova, zgodi se mi po tvoji besedi.
Ceščena si, Marija! itd.

3. In Besčda je mesč postala, in je med nami prebivala.
Ceščena si, Marija! itd.

Zvečer se pridene:

V. Gospčd! daj jim večni mir in pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj v miru počivajo.

0. Amen.

Krščanska očitna izpoved.

Ubogi grešni človek se odpovedujem hudiču, vsemu
njegovemu vdajanju, svetovanju in dejanju. Verujem
v Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Verujem vse,
kar sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati. S to sveto,
katoliško vero pričam, in se izpovedujem Bogu vse¬
mogočnemu, Devici Mariji, njegovi častiti materi , in vsem
ljubim svetnikom, ter se obtožujem, da sem se od svojih
mladih dni do sedanje ure dostikrat in velikokrat pre¬
grešil, z mislijo, z besedo, z dejanjem in z zamudo veliko
dobrih del; kakor se je vse zgodilo na skrivnem ali
očitno, vedoma ali neredoma ; zoper deset Božjih zapovedi,
v sedmerih poglavitnih grehih, na peterih počutkih svojega

325

telesa; zoper Boga, zoper svojega bližnjega, in zoper
zveličanje svoje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so mi
močno žal, in kesam se jih iz srca.

Zato tebe, večnega, milostljivega Boga, pohlevno
prosim, da mi svojo Božjo milost dodeliš, mojemu življenju
daš toliko odloga, da se bom, mogel izpovedati in izpo-
koriti, tvojo dobroto in prijateljstvo zadobiti, in po tem
revnem življenju večno veselje in zveličanje doseči. Zato
poudarjam na svoje grešno srce, in rečem z očitnim
grešnikom:

O Go sp 6 d Bog; bodi milostljiv meni ubogemu greš¬
niku. Amen.

Poglavitne

resnice krščanskega nauka.

Kar je vsakemu človeku, kadar se zave pameti,

potrebno vedeti in verovati, da bo zveličan, je:

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro plačuje,
in hudo kaznjuje.

3. Da so tri Božje osčbe, enega bitja in ene nature:
Oče, Sin in sveti Duh.

4. Da je druga Božja oseba, Bog Sin, človek postal,
zato da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in
večno zveličal.

5. Da je človeška duša neumrljiva.

6. Da je milost Božja v zveličanje potrebna, in da brez
milosti Božje človek nič za večno življenje zaslužnega
ne more storiti.

Gospddova molitev.

Oče naš, kateri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje

ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja,

326

kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš
vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi
mi odpuščamo svojim dolžnikom. In ne vpelji nas v iz-
kušnjavo. Temuč reši nas hudega. Amen.

Angelovo češdenje.

Ceščena si, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.
Blažena si med ženami, in blažen je sad tvojega telesa,
Jezus. Sveta Marija, mati Božja! prosi za nas grešnike
zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Apostolska vera.

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes
in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega,
Gospoda našega. Kateri je bil spočet od svetega Duha,
rojen iz Marije Device. Trpel pod Poncijem Pilatom,
križan bil, umrl in v grob položen. Doli je šel pred pekel,
tretji dan od mrtvih vstal. Gori je sel v nebesa, sedi na
desnici Boga, Očeta vsemogočnega. Odondod bo prišel
sodit žive in mrtve.  — Verujem v svetega Duha; sveto
katoliško cerkev , občestvo svetnikov; odpuščenje grehov,
vstajenje mesa, in večno življenje. Amen.

Lastnosti Božje.

1. Bog je večen; bil je vselej, je, in bo vselej.

2. Bog je zgolj dnh; bilje, M ima najpopolniši um in
najboljšo voljo, telčsa pa ne.

3. Bog je vseveden; v6 vse, sedanje, preteklo in prihodnje,
vč tudi naše najskrivnejše misli in želje, torej mu ne
moremo ničesar prikriti.

4. Bog je neskončno moder; dela vse iz najboljšega
namena, in voli vselej najpripravnejše pomočke, da
doseže svoj namen.

327

5. Bog je vsemogočen; ustvaril je nebo in zemljo in
vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.

6. Bog je povsod pričujoč; povsod je, v nebesih in na
zemlji.

7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in
sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar reče,
je res; in kar obljubi ali preti, vse izpolni.

9. Bog je neizpremenljiv; je vekomaj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotljiv; skrbi po očetovo za
vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe,
ako se resnično poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro, in
kaznjnje vse hudo natanko, kakor si kdo zasluži.

1. Veruj v enega samega Boga.

2. Ne imenuj po nemarnem Božjega imena.

8. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da
ti bo dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešuštvuj.

7. Ne kradi.

Darovi svetega Duha.

1. Dar modrosti.

2. Dar umnosti.

3. Dar svčta.

4. Dar moči.

5. Dar učenosti.

6. Dar pobožnosti.

7. Dar stralm Božjega.

Zapovedi Božje.

328

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne žčli svojega bližnjega žene.

10. Ne žčli svojega bližnjega blaga.

Cerkvene zapovedi.

1. Pesvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spo¬
dobno pobožnostjo pri sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štiridesetdanski
post, kvatrne in druge zapovedane postne dni; zdržuj
se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi.

4. Izpovej se svojih grehov postavljenemu izpovedniku
vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi
sveto rešnje tel6.

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Sveti zakramenti.

1. Sveti brst, 5. s. poslednje olje,

2. s. birma, 6. s. mašnibovo posvečevanje,

3. s. rešnje telo, 7. s. zakon.

4. s. pokora,

K zakramentu s. pokore gre to petero:

1. Izpraševanje vesti, 4. izpoved,

2. kesanje, 5. zadoščenje.

3. trden sklep,

Kesanje.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca zal,
ker sem tebe, svojega preljubeznivega Boga, tebe, vso
svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega srca ljubim,
ž njimi razžalil. Trdno sklepam, s tvojo milostjo svoje

329

življenje poboljšati, in vse, tudi smrt raji pretrpeti, kakor
tebe svojega Boga, tebe neskončno svetost in dobroto, še
kdaj s kakim grehom, razžaliti. Daj mi milost, da izpolnim
ta svoj sklep! To te prosim po neskončnem zasluženju
tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa. Amen.

Bred izpovedjo se moli:

Prosim, duhovni oče! svetega blagoslova, da se svojih
grehov prav in čisto izpovem. (Po tem se stori s. križ,
in se moli očitna izpoved tako le:) Jaz, ubogi grešnik,
se izpovedujem Bogu vsemogočnemu, Mariji materi Božji,
vsem ljubim svetnikom in vam, častitljivemu mašniku,
Bož,jemu namestniku, da sem po svoji zadnji izpovedi, ki
sem jo opravil  (tukaj se pove čas zadnje izpovedi), veliko¬
krat in obilno grešil v mislih, z besedami in dejanjem;
posebno se pa obtožujem, da sem itd.  (Zdaj začni praviti
svoje grehe.)

Izpoved se sklepa:

Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spominjam in
ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih
storili drugi, so mi iz srca žal, ker sem Boga, njega
samo sveto in preljubeznivo dobroto, ž njimi razžalil.
Trdno sklepam, nič več ne grešiti, in vseh priložnosti
v greh se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličalne pokore
in svete odveze.

Poglavitni grehi.

1. Napuh, B. požrešnost,

2. lakomnost, 6. jeza,

3. nečistost, 7. Ienoba.

4. nevoščljivost.

330

Grehi zoper s. Duha.

1. Predrzno v Božjo milost grešiti.

2. Kad Božjo milostjo obupati.

3. Spoznam krščanski resnici se ustavljati.

4. Svojemu bližnjemu zavoljo Božje milosti nevoščljiv biti.

5. Do lepega opominjanja otrplo srce imeti.

6. V neizpokornosti trdovratno ostati.

V nebo vpijoči grehi.

1. Radovoljni uboj.

2. Mutasti ali sodomski greh.

3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirdt.

4. Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali

utr go vati.

Tuji grehi.

1. V greh svetovati. 5. Drugih greh hvaliti.

2. Grešiti velevati. 6. H grehu molčati.

3. V drugih greh privoliti. 7. Greh pregledati.

4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha udeležiti se.

9. Greh zagovarjati.

Božje čednosti.

(Vera, upanje, ljubezen kakor na strani 291.)

Poglavitne dejanske čednosti krščanstva.

1. Modrost.

2. Zmčrnost.

3. Pravičnost.

4. Srčnost (ali krepkodušnost).

331

Poglavitnim grehom nasprotne čednosti.

1. Ponižnost je napuhu 4. Ljubezen nevoščljivosti,

nasproti. 5. Zmčrnost požrešnosti.

2. Dobrotljivost lakomnosti. 6. Potrpežljivost jezi.

3. Čistost nečistosti. 7. Gorečnost lenčbi.

Dolžnosti, ki jih Jezus posebno priporoča.

1. Najprej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati.

2. Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusom koditi.

5. Krotek in ponižen biti.

6. Sovražnike ljubiti; jim dobro delati, kateri nas sovra¬
žijo ; moliti zanje, kateri nas žalijo in preganjajo.

Jezusovi blagri na gori.

1. Blagor tibogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo.

2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli.

3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo.

4. Blagor jim, kateri so pravice lačni in žejni; ker na¬
šitem bodo.

5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli.

6. Blagor jim, kateri so čistega srca; ker Boga bodo gledali.

7. Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani.

8. Blagor jim, kateri zavoljo pravice preganjanje trpč;
ker njih je nebeško kraljestvo.

Telesna dela usmiljenja.

1. Lačne sititi. 4. Nage oblačiti.

2. Žejne napajati. 5. Bolnike obiskavati.

3. Popotnike sprejemati. 6. Jetnike reševati.

7. Mrliče pokopavati.

332

Duhovna dela usmiljenja.

1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Prav jim svetovati, kateri dvomijo.

4. Žalostne tolažiti.

B. Krivico voljno trpeti.

6. Iz srca jim odpustiti, kateri nas žalijo.

7. Za žive in mrtve Boga prositi.

Evangelijski svetje.

1. Radovoljno uboštvo.

2. Vedno devištvo.

3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem.

Poslednje reči človekove.

1. Smrt. 2. Sodba. 3. Pekel. 4.


Nebčsa.

383

Glavno kazalo,

kaj imajo nedeljski in prazniški evangeliji v sebi.

stran.

Jezus je imenovan Bog in učenik Jjudi: Evangelij v sveti božični

praznik pri veliki maši.10

Oznanilo rojstva Jezusovega: Evangelij v dan pričakovanja

porčda device matere Marije.204

Marija obišče svojo teto Elizabeto: Evangelij v dan obiskanja

s. Marije device.244

Rojstvo Janeza krstnika: Evangelij v dan rojstva s. Janeza

krstnika.240

Jožefu reče angel, naj Marijo vzame za ženo: Evangelij za

predbožični dan.7

Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem oznanjen: Evangelij

za sveti božični praznik pri maši o polnoči.8

Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove: Evangelij v god

spočetja device matere Marije. 202.

Pastirji pri jaslih: Evangelij za sveti božični praznik, pii zorni

maši.10

Obrezovanje Jezusovo: Evangelij v novega leta dan.18

Jezus je štirideseti dan po svojem rojstvu v tempelj prinesen in
Bogu darovan: Evangelij v god darovanja Jezusa Kristusa . 213
Prihod modrih, ki obiščejo Jezusa: Evangelij v praznik častitega

razglašenja Gospodovega.10

Beg Jezusov v Egipt, in moijenje otrok: Evangelij v dan ne¬
dolžnih otročičev.14

Jezus je v Nazaret nazaj prinesen, in tukaj zrejen: Evangelij

v nedčljo pred razglašenjem Gospčdovim.18

Jezus, 12 let star deček, gre s svojimi starši na veliki praznik
v Jeruzalem: Evangelij prvo nedeljo po razglašenju Gospodovem 21

Janez pridiguje v puščavi in krščuje: Evangelij četrto nedeljo

v adventu .

Janeza vprašajo, kdo je, in zakaj krščuje; on daje pričanje

o Jezusu: Evangelij tretjo nedčljo v adventu.

Jezus 40 dni prebiva v puščavi, in je potem izkušan: Evangelij

prvo nedčljo v postu.

Jezus je s svojimi učenci na ženitnim (v Kani Galilejski), in stori
prvi čudež: Evangelij drugo nedeljo po razglašenju Gospčdovem
Pogovor Jezusov z Nikodemom: Evangelij v dan najdenja svetega

križa. > .

Nadalje pogovor z Nikodemom o veri: Evangelij binkoštni pone¬
deljek ...

Janeza krstnika dene Herod v ječo: Evangelij v dan obglavljenja

s. Janeza krstnika.

Jezus ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega služabnika):

Evangelij 20. nedeljo po binkoštih.

Jezus izvoli Petra, Andreja, Jakopa in Janeza za svoje učence:

Evangelij v dan s. Andreja apostola.

Jezus stori, da njegovi učenci ujamejo prav veliko množino rib:

Evangelij 4. nedčljo po binkoštih.

Jezus ukroti vihar na jezeru: Evangelij 4. nedčljo po razglašenju

Gospčdovem..

Jezus ozdravi mrtvoudnega: Evangelij 18. nedeljo po binkoštib
Jezus izvoli Matevža za svojega učenca, in jč z grešniki: Evan¬
gelij v dan s. Matevža apčstola..

Jezus oživi Jajrovo hčer, in ozdravi krvotččno ženo: Evangelij

23. nedčljo po binkoštih ..

Jezus uči vstajenje teles: Evangelij v dan spomina vseh včrnih mrtvih
Jezus si izvoli iz svojih učencev dvanajst apčstolov: Evangelij

v dan s. Jerneja apčstola.

Jezus ozdravi veliko bolnikov, in blagruje svoje učence: Evan¬
gelij v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov . . . . .

Nauk Jezusov o 8 blagrih: Evangelij v god vseh svetnikov . .
Jezus ima do svojih apčstolov govor o izpolnjevanju Božjih

zapovedi: Evangelij v dan s. Gregorja papeža.

Jezus opominja svoje apčstole, naj ne bodo kakor farizeji, le na
videz pravični, in jih podučuje v Božjih zapovedih: Evangelij
5. nedčljo po binkoštih ..

6

5

40

22

232

162

255

189

197

170

25

186

262

192

292

254

208

267

223

171

335

stran.

Jezus napeljuje svoje apčstole k usmiljenju, in jih podučuje v ve¬
denju proti grešnikom: Evangelij prvo nedeljo po binkoštih . 165

Jezus podučuje svoje apčstole zastran posta: Evangelij pepelnično

sredo.34

Jezus uči Božjo previdnost: Evangelij 14. nedeljo po binkoštih 182
Jezus opominja svoje učence, naj se varujejo lažnivih prerokov

(farizejev): Evangelij 7. nedčljo po binkoštih.173

Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotnikovega hlapca v Kafar-
navmu: Evangelij 3. nedeljo po razglašenju Gospčdovem . . 23

Jezus obudi mrtvega mladeniča v Najmu: Evangelij v četrtek

po 4. nedčlji v postu.87

Jezus izkaže Janezovim učencem, da je obljubljeni odrešenik:

Evangelij 2. nedčljo v adventu.4

Jezus se izkaže usmiljenega do skesane grešnice: Evangelij

v četrtek po tihi nedčlji.100

Jezus se zagovarja zoper dolženje, da z Belcebubom izganja

hudiče: Evangelij 3. nedčljo v postu.,64

Jezus uči, kako naj njegov uk sprejemamo: Evangelij v dan

s. Martina škofa.270

Jezus imenuje srečne tiste, kateri njegov nauk izpolnjujejo: Evan¬
gelij v dan s. device Marijo Karmelske.246

Jezus govori o mnogih delih ali o mnogem sadu svojih naukov
v priliki o semenu in sejavcu: Evangelij drugo predpepelnično

nedeljo.  30

Jezus uči v priliki o dobrem semenu, ki ga je človek v svojo
njivo vsejal, da bodo dobri in hudobni ljudje do konca sveta
vkup ostali: Evangelij 5. nedčljo po razglašenju Gospčdovem 25
Jezus govori v prilikah o gorčičnem zrnu in o kvasu, o razširjanju
in dobrem sadu njegovih naukov: Evangelij 6. nedčljo po

razglašenju Gospčdovem.27

Jezus govori o veliki vrednosti svojih naukov, in o mnogih ljudeh,
kateri te nauke verujejo, v prilikah o skritem zakladu, o dragem
biseru, in o mreži v morje vrženi: Evangelij v dan s. Lucije

device mučenice.203

Janez krstnik je po zapovedi Herodovi ob glavo dejan: Evan¬
gelij v dan obglavljenja s. Janeza krstnika.255

Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencev, ko jih je pri-
digovat poslal: Evangelij v dan s. Valentina mučenika . . .218

336

stran.

Nadalje tisti govor Jezusov: Evangelij v dan ss. Janeza in Pavla

mučenikov.242

Jezus nasiti s 5 krivki in 2 ribama kakih 5000 ljudi: Evangelij

4. nedčljo v postu.79

Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka: Evangelij 11. nedčljo

po binkoštih.178

Jezus nasiti s 7 kruhi in nekoliko ribami kakih 4000 ljudi: Evan¬
gelij 6. nedeljo po binkoštih.172

Peter spoznš, Jezusa za Sina Božjega: Evangelij v dan stola

Petra v Rimu.207

Jezus je pred svojimi učenci preobražen: Evangelij v soboto po

1. nedelji v postu.49

Jezus uči svoje učence, naj bodo otrokom enaki in naj sami
sebe zatajujejo: Evangelij v god vseh angelov varuhov . . . 256

Jezus uči v priliki o kralju, kateii je s svojimi hlapci račun delal,
vedenje do sovražnikov: Evangelij 21. neddljo po binkoštih . 190
Jezus, ozdravi 10 gobovih mož: Evangelij 13. nedeljo po binkoštih 181
Jezus se zagovarja proti svojim sovražnikom, in uči, da je Božji

Sin: Evangelij 5. postno ali tiho nedčljo.94

Jezus uči v priliki o pastirju in ovčjem hlevu, da je on od Boga

poslan učenik: Evangelij binkoštni vtorek.163

Jezus uči v priliki o dobrem pastirju, da je on dober učenik:

Evangelij 2. nedeljo po veliki noči.153

Jezus pošlje 72 učencev po svetu učit, in jim govori: Evangelij

v dan s. Marka evangelista.229

Jezus se veseli zavoljo razširjanja svojih naukov, in jih hvali:

Evangelij v dan s. Matija apostola.220

Jezus uči v pripovesti o usmiljenem Samarijanu, kdo je naš

bližnji: Evangelij 12. nedčljo po binkoštih.179

Jezus uči v hiši Marije in Marte: Evangelij v god vnebovzetja

Marije device.  252

Jezus uči, da moramo v Bog& zaupati: Evangelij za križev teden 157
Jezus svari farizeje zavoljo njih vedenja: Evangelij v sredo po

3. nedelji v postu.69

Jezus prerokuje Judom njih razkropitev: Evangelij v praznik

s. Stefana prvega mučenika.12

Jezus opominja svoje učence, da naj se ne boje, in naj mu bodo
vdani: Evangelij v dan s. Osvalda sposnavavca.251

337

stran.

Jezus opominja svoje učence, naj bodo zmeraj čujoči: Evangelij

v dau s. Silvestra papeža.17

Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči ponižnost: Evangelij

26. nedeljo po binkoštih.184

Jezus uči v priliki o veliki veččrji, da bodo njegovi nauki
neve'rnikom oznanjani: Evangelij 2. nedčljo po binkoštih . .167
Jezus govori o lastnostih, katere morajo njegovi učenci imeti:

Evangelij v dan s. Blaža mučenika škofa.215

Jezus uči v prilikah o izgubljeni ovci in o izgubljenem denarju,
zakaj je na zemljo prišel: Evangelij 3. nedeljo po binkoštih 168
Jezus uči v priliki o krivičnem hišniku, kako se moramo posluže¬
vati časnih reči: Evangelij 8. nedeljo po binkoštih ....  174
Jezus uči v pripovesti o farizeju im mitničarju v templju, da
moramo ponižno in skesani moliti: Evangelij 10. nedčljo po

binkoštih.177

Jezus pripoveduje svojim učencem, kakšno plačilo bodo zatO imeli,
ker so hodili za njim: Evangelij vdan  izpreobrnjenja s. Pavla

apčstola. 211

Jezus pripoveduje v priliki o delavcih v vinogradu, da bodo prvi
oznanovavci njegovih naukov ravno tako plačilo imeli, kakor
njih nastopniki: Evangelij 1. predpepelnično nedeljo ....  28

Jezus oznanja svojim učencem svoje trpljenje, in slepemu človeku
dodeli pogled: Evangelij 3. predpepelnično nedeljo ....  32

Jezus pripoveduje, da Cebedejeva sinova ne moreta nobenega
predstva imeti pred drugimi apčstoli: Evangelij v dan s. Jakopa

apostola.248

Jezus gre v hišo k Caheju, in je vzrok njegovega izpreobrnjenja:

Evangelij v god obletnice posvečevanja vseh cčrkev ....  290
Jezus uči v priliki o talentih, da moramo darove in moči od Boga
prejete v dobro obrniti: Evangelij v dan s. Nikolaja spozna-

vavca škofa.200

Jezus jezdi s častjo v Jeruzalem: Evangelij cvetno nedeljo . . 106
Jezus joka nad Jeruzalemom, ter kupce in prodajavce izžene iz

templja: Evangelij 9. nedčljo po binkoštih.176

Jezus govori v priliki o pšeničnem zrnu, da bo s svojo smrtjo

poveličan: Evangelij v dan s. Lovrenca mučenika.251

Jezus uči v priliki o ženitnim, da bodo njegovi nauki tudi never¬
nikom oznanjani: Evangelij 19. nedčljo po binkoštih .... 187
Slov. Evailgel. XI. 874. 22

— 338

stran.

Jezus govori ljudem sam o sebi, in jih opominja, da naj poslušajo
njegove nauke: Evangelij v dan povišanja svetega križa . . 260

Jezus uči, da je dolžnost cesarju davke dajati: Evangelij 22. ne-

dčljo po binkoštih.191

Jezus uči, katere so najimenitniše zapovedi, in izkaže, da je

pravi Bog: Evangelij 17. nedeljo po binkoštih.185

Jezus pripoveduje, kaj se bo godilo pred razdejanjem Jeruzalema:

Evangelij v dan ss. Vincenca in Anastazija mučenikov . . . 210

Jezus še nadalje prerokuje, kaj se bo godilo pred razdejanjem
Jeruzalema, in kaj po razkropitvi Judov-. Evangelij poslednjo

nedčljo po binkoštih.194

Jezus konča svoj govor o razdejanju mesta Jeruzalemskega, in o
razkropitvi Judov: Evangelij 1. nedeljo v adventu ....  3

Jezus uči v priliki o 10 devicah, da moramo za njegov drugi
prihod zmeraj pripravljeni biti: Evangelij v dan s. Barbare

device mučenice.199

Jezus še nadalje uči, da moramo za njegov prihod pripravljeni
biti, v priliki o človeku, ki je šel na tuje, o hišnem gospodarju,
in o modrih hlapcih : Evangelij v dan s. Leopolda spo/.navavca 270

in v dan s. Gotharda spoznavavca škofa.234

Jezus svojim učencem noge umiva, in jih podučuje, kako se morajo
eden proti drugemu obnašati: Evangelij veliki četrtek . . .136

Jezus ima govor do svojih učencev, v katerem se poslavlja od njih:

Evangelij v dan ss. Filipa in Jakopa apčstolov.230

Jezus obljubi svojim učencem s. Buba poslati in jih tolaži: Evan¬
gelij v god binkoštne nedelje.161

Jezus opominja svoje učence, naj njegovim naukom zvesti osta¬
nejo -. Evangelij v dan s. Jurija mučenika.227

Jezus še nadalje svoje učence opominja, naj njegovim naukom zvesti
ostanejo: Evangelij v dan s. Florijana in tovarišev mučenikov 233
Jezus opominja svoje učence, naj se med sebdj ljubijo, in pravi,
zakaj jih bodo Judje preganjali: Evangelij v dan ss. Simona

in Juda apostolov.266

Jezus obljubi svojim učencem svetega Duha, in pravi, da bodo
morali zavoljo njega veliko trpeti: Evangelij 6. nedčljo po

veliki noči.160

Jezus tolaži svoje učence in jih zagotavlja, da jim bo svetega Duha
poslal: Evangely 4. nedeljo po veliki noči.155

339

stran.

Jezus pravi svojim učencem, tla bo le še malo časa pri njih, in
jili še nailalje tolaži: Evangelij 3. nedeljo po veliki noči . .154
Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jih še enkrat zagotavlja,
daje  Sin Božji: Evangelij 5. nedeljo po veliki noči . . . .156
Jezus moli na vrtu, je ujet, na smrt obsojen, umorjen in pokopan :

Trpljenje Jezusa Kristusa, cvetno nedeljo.108

„ „ „ vdliki vtorek.119

„ „ „  vdliko sredo.126

„ n  » včliki petek.138

Angel oznani ženam, katere so h grobu prišle, da je Jezus od

mrtvih vstal: Evangelij velikonočno nedčljo.147

Jezus se prikaže dvema učencema, ki sta šla v Emavs, in se jima

da spoznati: Evangelij velikonočni ponedeljek.148

Jezus se prikaže svojim apdstolom v Jeruzalemu, in se da očitno

spoznati: Evangelij velikonočni vtorek.150

Jezus se zopet svojim apdstolom prikaže, dodeli jim moč grehe
odpuščati, in prepriča Tomaža, da je res od mrtvih vstal:

Evangelij 1. nedčljo po veliki noči.151

Jezus se prikaže svojim učencem, ter jim zapove učiti in krščevati:

Evangelij v praznik presvete Trojice.164

Jezus zapovd svojim učencem učiti in krščevati, obljubi tistim, ki
bodo vanj verovali, moč čudeže delati, in gre vpričo njih v nebd:

Evangelij v god Kristusovega vnebohoda.158

22 *

340

I. Kazalo.

za vse dni celega leta.

stran.

1’rvo nedeljo v adventu...  3
Drugo „ „ . . . 4

Tretjo „ „ ... 5

Četrto „ „ . . . 6

Predbožični dan „ ... 7

Sveti božični praznik. Pri maši

o polnoči .8

Sveti božični praznik. Pri zorni

maši .

Sveti božični praznik. Pri veliki
maši.

V nedeljo pred novim letom

V novega leta dan, ali v praznik
obrezovanja Jezusa Kristusa
Gospčda našega ....

V nedeljo pred razglašenjem

Gospddovim .—

V praznik častitega razglašenja

Gospodovega ali v ss. kraljev
god.19

Prvo ned. po razgl. Gosp. . 21
Drugo n  „ „■ „ . 22

Tretjo „ „ „ .23

Četrto „ „ „ „ ■ 25

Peto 77 „ „ „ •

Šesto „ ,, „ .27

Prvo predpepelnično ncdčljo . 28
Drugo „ „ . 30

Tretjo „ „ . 32

Pepelnično sredo.34

V četrtek po pepelnici ... 35

V petek „ „ ... 36

V soboto „ „ ... 38

Pepelnično ali prvo nedeljo

v postu.40

V ponedeljek po 1. nedčjji

v postu.41

stran.

V vtorek po 1. nedelji v postu 43

V sredo

V četrtek „

V petek „

V soboto „

Drugo ali

v postu

V ponedeljek po 2. nedčlji

kvatrno nedeljo

44

46

47
49

51

v postu.65

V vtorek po 3. nedelji v postu 67

V sredo „ „ „ 69

V četrtek ,, ,, „70

V petek „ „ „71

V soboto „ „ „ 75

Četrto nedeljo v postu ... 79

V ponedeljek po 4. nedelji

v postu.80

V vtorek po 4. nedelji v postu 82

V sredo „ „ „84

V četrtek ,, „ „ 87

V petek „ „ „89

V soboto „ „ „ 92

Peto postno ali tiho nedeljo 94

V ponedeljek po 5- (tihi) ne-

delji v postu.95

V vtorek po 5. nedelji v postu 96

V sredo „ „ „ 99

V četrtek „ „ „ 100

V petek „ „ „ 102

341 .

stran.

V soboto po 5- nedelji v postu 103

Šesto postno ali cvetno nedeljo 106
Vdliki ponedeljek . . . .117

Veliki vtorek.119

Vdliko sredo.127

Veliki četrtek.136

Veliki petek.138

Veliko soboto.146

Velikonočno nedeljo . . . 147

Vdlikonočni ponedeljek . .148

Vdlikonočni vtorek ....  160
Prvo neddljo po veliki noči,

ali belo neddljo ....  151
Drugo nedeljo po veliki noči 153
Tretjo „ „ „ „ 154

Četrto „ ,, ,, „ 155

Peto ,, „ „ „156

Križev teden „ „ „  157

V god Kristusovega vnebohoda 158

Šesto nedeljo po veliki noči 160
Binkoštno neddljo . . . . 161
Binkoštni poneddljek . . .162

Binkoštni vtorek . . . .163

V praznik svete Trojice . .164
Prvo neddljo po binkoštih . 165

stran.

V praznik svetega rešnjega

telesa.166

Drugo nedeljo po binkoštih 167
Tretjo „ „ „ 168

Četrto „ ,, „ 170

Peto „ „ „ 171

Šesto „ „ „ 172

Sedmo „ „  „ 173

Osmo „ „ ., 174

Deveto „ „ „ 176

Deseto „ „ ,, 177

Enajsto „ „ „ 178

Dvanajsto „ „ „ 179

Trinajsto „ „ „ 181

Štirinajsto „ „ „ 182

Petnajsto „ „ ,, 183

Šestnajsto „ „ „ 184

Sedemnaj. ned. po binkoštih 185

Osemnaj. „ „ „  186

Devetnaj. „ „ „ 187

Dvajseto „ „ „ 189

Eno in dvajseto ned. po bink. 190

Dve in dvajseto „ „ „ 191

Tri in dvajseto „ „ „ 192

Poslednjo „ „ „ 194

II. Na praznike.

30. listopad. V dan s. Andreja
apdstola.197

3. grudna. V dan s. Frančiška

Ksaverija.198

4. grudna. V dan s. Barbare
device in mučenice . . .199

6. grudna. V dan s. Nikolaja
(Miklavža) spoznavavca
škofa.200

8. grud. V god spočetja De¬
vice matere Marije . . 202

13. grud. V dan s. Lucije
device mučenice ....  203
18. grud. V dan pričakov, po¬
roda Device matere Marije 204

21.  grud. V dan s. Tomaža
apdstola .......  205

26. grud. V praznik s. Štefana
prvega mučenika ....  12

27. grud. V dan s. Janeza
apdstola in evangelista . 13

28. grud. V dan ss. nedolžnih

otročičev.14

31. grud. V dan s. Silvestra

papeža.17

Drugo ned. po razgl. Gosp.

V praznik presv. imena
Jezusovega.206

17. prosinca. V dan s. Antona

puščavnika.207

18. prosinca. V dan stola

s. Petra v Rimu ....  207

20. pros. V dan ss. Fabijana

in Sebastijana mučenikov 208

21. prosinca. V dan s. Neže

device mučenice . . . .210

22. pros. V dan ss. Vincencija

in Anastazija mučenikov . —

23. pros. V dan zaročenja de¬
vice Marjje.211

25. pros. V dan izpreobrnjenja
s. Pavla apdstola .... —

342

stran.

2. svečana. V god darovanja
J. Kristusa in očiščevanja
device matere Marije, ali

v svečnico.213 !

3. svečana. V dan s. Blaža

mučenika škofa . . . .215

5. svečana. V dan s. Agate
device mučenice ....  216

6. svečana. V dan s. Doroteje

device mučenice . . . .217

9. svečana. V dan s. Apolčnije
device mučenice . . . .218

14. svečana. V dan s. Valen¬
tina mučenika. —

22. svečana. V dan stola s.

Petra v Antiohiji. . . .219

23. svečana. V dan s. Marga¬
rete Kortonske ....  —

24. ali 25. svečana. V dan s.

Matija apčstola ....  220

11. sušca. V dan s. Frančiške

Rimske vdove.222

12. sušca. V dan s. Gregorja

papeža, cerk. učenika . . 223

17. sušca. V dan s. Jederti
device.—

19. sušca. V dan s. Jožefa
ženinaDevice matere Marije 224

21. sušca. V dan s. Benedikta
opata.225

24. sušca. V dan s. Gabrijela
včlikega angela .... —

25. sušca. V god učlovečenja
Sinu Božjega in ozn. dev.

m. Mariji.226

V petek po tihi nedčlji. Za
dan Vil žal. dev. m. Marije —

27. sušca. V dan s. Ruperta
spoznavavca škofa . . . 227

24. malega travna. V dan s.

Julija mučenika ... —

25. mal. trav. V dan s. Marka

evangelista.229

30. mal. trav. V dan s. Kata¬
rine sijenske device . . . 230
1. velic. travna. V dan ss. Fi¬
lipa in Jakopa apčstolov . —

3. velic. travna. V dan naj¬
denja svet. križa .... 232

stran,

4. velic. trav. V dan ss. Fol-
rijana in tovarišev mučen. 233

5. velic. travna. V dan s. Got-
harda spoznavavca škofa 234

16. velic. travna. V dan s. Ja¬
neza Vepru, mučenika . . 235

17- velic. trav. V dan s. Jdšta
(Jodoka) spoznavavca . . —

25. velic. travna. V dan s.
Vrbana mučenika papeža 236

31. velic. trav. V dan ss. Kan-
cijana in tovar. mučenik. —
2. rož. cvet. V dan ss. Marcel.,
Petra in Erazma mučenik. 237
9. rož. cvet. V dan ss. Primoža
in Felicijana mučenikov . —

10. rož. cvet. V dan s. Marga¬
rete kraljice . \ . . . —

13. rož. cvet. V dan s. Antona
Padovanskega.238

15. rož. cvet. V dan ss. Vida

in tovarišev mučenikov . . —

21. rož. cvet. V dan s. Alojzija

spoznavavca.239

22. rož. cvet. V dan ss. Ahacjja

in tovarišev mučenikov . 240

24- rož. cvet. V dan rojstva s.
Janeza krstnfka ....  —

26. rož. cvet. ss. Janeza in
Pavla mučenikov ....  242

29. rož. cvet. V god apčstolov
Petra in Pavla ....  243
2. mal. srp. V dan obiskanja
s. Marije device ....  244
4. mal. srp. V dan s. Urha
(Ulrika) spoznavav. škofa 245

12. mal. srp. V dan ss. Mo-

hoija (Hermagora) škofa
in Fortunata dijakona, m.,
kranjske dežele priporoč-
nikov. —

13. mal. srp. V dan s. Mar¬
garete device mučenice . —

16. mal. srp. V dan s. d.
Marije Karmelske . . . 246

17. mal. srp. V dan s. Aleša

spoznavavca . —

20. mal. srp. V dan s. Elija
preroka.247

343

stran.

Tl.  mal. srp. V dan s. Marije
Magdalene.248

25. mal. srp. Y dan s. Jakopa
apčstola.—

— mal. srp. V dan s. Kri¬
štofa mučenika ....  249

26- mal. srp. V dan s. Ane,
matere Marije device . . —

2. velic. srp. V dan s. Stefana
papeža mučenika . . . 250

5. velic. srp. V dan s. Marije
Snežnice. —

— velic. srp. V dan s. Os¬
valda spoznavavca. . . 251

<5. velic. srp. V dan ss. Krista

in tovarišev mučenikov . —

10. velic. srp. V dan s. Lov¬
renca mučenika ....  —

15- velic. srp. V dan Vel. gosp.,
ali v god. vnebovzetja Ma¬
rije device.252

16. velic. srp. V dan s. Koka

spoznavavca.253

24. velic. srp. V dan s. Jerneja
apdstola.254

28. velic. srp. V dan s. Av¬
guština škofa in učenika 255

29. velic. srp. V dan obglav¬
ljenja s. Janeza krstnika . —

Prvo nedeljo kimovca. V god
vseh angelov varuhov . . 256

1. kimovca. V god. s. Tilna
(Egidija) opAta . . . .258
4. kimovca. V god s. Rozalije

device. —

8. kimovca. Malo gospojnico
ali v god rojstva Marije d. —
Prvo nedeljo po mali gospoj-
nici. V praznik Marijinega

imena.259

1 4.  kimovca. V dan povišanja

s. križa.260

17.  kimovca. V dan s. Lam-
berta škofa mučenika . . —

stran.

21. kimovca. V dan s. Matev¬
ža apdstola in evangelista 262

27. kimovca. V dan ss. Kozma

in Damijana mučenikov . —

29. kimovca. V dan s. Mihačla
velikega angela ....  263

Prvo nedeljo vinotoka. V prazn.
Marije device s. rožn. venca —■

4. vinot. V dan s. Frančiška
Serafskega.264

12. vinot. V dan s. Maksimili¬
jana škofa mučenika . . —

15. vinot. V dan s. Terezije

device.—

16. vinot. V dan s. Gala opata 265

18. vinot. V dan s. Luka

evangelista. —

21. vinot. V dan s. Uršule in
tovarišic, devic in mučenic 266

28. vinot. V dan ss. Simona in

Juda apdstolov ....  —

i.listopad. Y god vseh svet¬
nikov .267

2. listop. V dan s. Justa muč. 269
4. listop. V dan s. Karla

Borom, škofa.—

6. listoj). Y dan s. Lenarta
(Leonarda) opata ....  —

H. listop. V dan s. Martina
škofa.270

13. listop. V dan Brikcija
spoznavavca škofa ... —

15. listop. V dan s. Leopolda
spoznavavca.—

19. listop. V dan s. Elizabete

kraljice vdove.272

21. listop. V dan darovanja

Marije device. —

22. listop. V dan s. Cecilije

device mučenice ....  —

23. listop. V dan s. Klemena

mučenika.273

25. listop. Y dan s. Katerine
device mučenice . . . . —

III. Občina svetnikov.

V prodgod kakega apčstola 274 I V dan kakega mučenika ne-

V dan kakega mučenika škofa 275 I škofa.276

844

stran.

V dan kakega mučen, o veli¬
konočnem času . . . 278

„ več mučen, o veliko¬
nočnem času . . . —

„ več mučen, zunaj veli¬
konočnega časa . . . 280
„ kakega spoznavavca

škofa.284

„ kakega cerkvenega uče¬
nika .285

stran.

V dan kakega spozn. neškofa 286
„ kakega opita . . . 287
„ kake device mučen. , —
„ kake device nemučen. 288
„ kake mučen, nedevice 289
„ kake svetnice nedevice

nemučenice ....  —

V god obletnice posvečevanja

vseh cčrkev.290

V dan kakšne zahvale . . 291

Pri sv. mašah po mrtvih: I V dan smrti ali pokopa mrli-

V dan spomina vseh včrnih j čevega .295

mrtvih. 292 | „ obletnice po mrtvih 294

IV. Molitve pri očitni službi Božji s poglavitnimi resnicami krščan¬
skega nauka.

Božje čednosti: vera, upanje,

ljubezen. 296—297

Litanije vseh svetnikov . . 298
Molitve po litanijah v dan sve¬
tega Marka in križev teden 302
Molitve po litanjjah pri po-
poldanji službi Božji ob ne¬
deljah in praznikih, kateri
niso matere Božje . . . 305
Molitve o posebnih potrebah 308

Lavretanske litanije o praz¬
nikih matere Božje . . . 315
Molitve po Lavretanskih lita¬
nijah .317

Rožni venec.323

Angelovo češčenje, kadar

zvoni.324

Krščanska očitna izpoved . —

Poglavitne resnice krščan¬
skega nauka.325

y'%\i  »e/,z?

/#

t s =»

V«?* V*"


Natisnil Karel Gorišek na Dunaju V.




I





NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

_

i • 3»

£r.