CENE OBRTNIH USLUG Neenakomerno gibanje Zveza obrtnlh zivuraic je netlavuo izve- sfckiorja. obrti v Bosni in Hercegovini je dla aiiiketo o gibajiju cen uslug v 11 uie- znašal leta 1955 600 milijono* dinarjev, v stih za 19 vrst obrtuih uslug. Razen stal- obrt pa je bilo investiranih le 54 milijo-nega porasta kažejo podatki tudi, da so v nov. Lain je obTt v tej repubUki dala v občinske investicijske sklade 544) milijo-nov. za njene potrebe pa je bilo investi-ran-o Ie 50 milijonov dinarjev. Skladi za samost-ojoo razpolaganje so redno mini-malui. ker so ljud&ki odbori večidel do-bička pri razdelitvi obdržali zase. Stop-nje promet.uega davka so bile praviloma maksimalne, občinske doklade, lokaloe takse na firm«, dopolnilne takse za prido bitev dovoljenja pa so znašale 30.40 i.n telo 51 odstotkov vseli ob^eznosti, ki jim je obrt zavezaua. Odnos do zasebnih obrt-nikov je bil včasih tak. da so Ijudje be-^ali v druge republike, kjer so bili ti pri-spevki ozitoma lokalne takse manjši. Da nismo obrti posvečali vedno dorolj pozornosti in da sredstev v tej veji ne uporabljamo vedno namensko za njene potrebe, kažejo tudi naslednji podatki iz Slovenije. Lani je ohrt v lej repnbliki nstvarila nad 8" milijonov din. iz okraj-nih i.n občinskih investicijskih skladov pa je bilo za napredek te veje investiranili nckaj nad 459 miliitmov ali 54.8°/o. Pri skupnih investirijskih sredstvih pa je obrt v Sloveniji lani sodelovala z 10.3 od-stotka. Kaj bi bilo mogoče storiti Odgovor na tako vprašanje bi moral s stališča zadovoljitve povpraševanja in sta- 1955 1956 195? 40 4? 50 59,2 59,2 76,39 45 42 42 78 79 84 62 60 59 40 40 40 18 21 21 50 52 36 posameznih mestih veLike razlike. V zad-njih treh letih se je cena za pleskanje kvadratnega metra površine po ugotovi-tvah te ankete gibala tatole (t dinarjih): Beograd Ljubljana Skoplje Split Reka Novi Sad Bitolj Kranj Podobuo »o se gii>ale tudi cene drugih ushig. Podplatenje čevljev je po istih po-datkih stalo v Skoplju povprečno: leta 1955 617 diu, lani 691, letos pa 707 diu. Na Reki so ceue ob i&tem času znašale: leta 1955 800 din, lani 900. letos pa 950 din. Razlikn v cenali kakor tudi njihovo na-raščanje pojasnjujejo razen drugega tudi z ustreznimi sproiiiembami v gibanju cen izdelavnega raatoriala, aniflrtizacije, izde-lavnih plač s prispevki (socialnimi in slanovanjskimi) in s splošnimi stro.ški (na-jemnina, voda), kjer so prav tako pogoste in nerazumljivo velike razlike. Ceue materiala. ki ga |K>trebujejo za pleskanje kvadratne^a metra prostora. so po anketi Zveze obrtnih zbornic znašale na primer v Novem Sadu: Icta 1955 8,60 dinarja, lani 9.66, letos pa znašajo 10,62 dinarja; amortizacija se vsa tri leta ni s-premenila — 2.95 din; izdelavne plače so znašale v ietn 1955 11.36 din, lani 13,2, le-tos pa 14,04 dinarja, medtem ko so drugi strolki večinoina ostali na isti ravni. V Splitu so stroški 7.a enako delo znašali: za material je znašala vsa triJeta cena 18,09 din, aniortizaoija je znašala leta 1935 in letos 0.18. medtem ko je bila lani 0.1 rlinarja: plače so leta 1955 znašale 31.50. Jani 32.23, letos pa 35,54, medtem ko pri druffih stroških tudi tu ni bilo večrih sprememb. Razumljivo je, da je tudi dobi-ček v ptfflameznih krajih zclo različen. Investicije niso bile zadostne Eden izmed vzrokov za povišanje cen obrtnih uslug je pomaujkanjt; zmogljivo-sti. Zaradi nerazvitosti obrlnih delavnic je prišlo do občutne neskladnosii med po-nudbo in ix)vpraševanjem, s čimer so se zmanjšale možnosti za stabilizacijo cen uslug. ki so večje tam, kjer je število de-lavnic manjše. To se posebno občuti v zadnjih dveh. treh letih, ko so številne obrtne delavnice zanemarile nudenje uslug gospodinjstvom. V zadnjih lotih je prišlo tudi do dolo-čenega ztnanjšanja družbenega proizvoda v obrti (v Bosni in Hercegovini se je na priiner bruto proizvod v primerjavi z le-tom 1952 zmanjšal za 7 odstoikov). Vzrok so inajhne zraogljivosti in nezadostna tehničua aprema, neredna preskrba z re-produkcijskim materialom. večji razmah konfekcije in industrijske izdelave obutve ln slaba strokovnost kadrov. Osnovni vzrok pa je v nerazuinevanju nekaterih ljudskih od-borov. Dobiček družbenega bilizacije cea obrtaih uslag in na temelju znanih podatkov o problematiki te veje, kaikor se zdi, vsebovati — povečanje zmog-ljivosti in strokovnost. kadrov ter izboljšanje kakovosti usltig. Tem vpraša-njem so tudi letos ljudik« odbori, ki jim je pretivsein prepuščena sJcrb o obrti, v .ukliutu z določbami zveznega družbeuc-ga plana. posvetiM nekaj p-ozornosti. Stevilni okraji so zaradi težavnega stanja v obrti i/.delali analize, ki so opozorile, da je treba v tej veji določiti večja sredstva za investictje, obrtnim <>rganizacijam pa pu-stiti aklad za samostojno razoolaganje ne-dotaknjen. Resen problem so, kakor smo že ome-nili, kadn, s tem v zvezi pa tudi strokov-no šolstvo. Rešiter tega vprašanja bo za-htevala predvsem povečanje števila šol. Z:iradi pomanjkanja So.Is.kih prostorov so v nekaterih krajili vajenci v zaostanku pri šolanju do dve leti (na primer šola za aradbeništvo v Ljubljani). Težava je tudi majlino število interesentov. Veliki stro-ški za preskrbo vajeneev v povprečju znašajo približnn 5000 din) otežkočajo vitopanie v obrt siromašnejšim otroknrn in mladijii z vasi. ki ne morejo resiti vprašanja, kje bodo v mestu stanovali. Problem so tudi predavatelfi. Od 1167 pre-davateljer, kolikor mi jih lani iinele šole v SlovPniji, jih ie bilo snmo 179 slalnih, drusr.i pa ¦><> bili honorarni. \rse to so zadeve. ki jih bodo predvsem uiorale po potrebaJi in moža^stih reševati koraune. Zato bo potrebno, da bodo Ijud-<;ki odbori. predon se bod« loltli reševanja vprašanj, resno proučili. katere obrtne nsluge so potrebne in katere je treba po-speševati. Pri tem jim lahko pomaga tudi usklajevanje prograniov med posame/ni-mi kra ji. Š. - G. - S.