Kar dva pevska zbora
Pred občnim zborom delavsko-prosvetnega društva Svoboda Črnuče
Malo je društev. ki se lahko pohvalijo s takšno tradicijo kot delavsko-prosvetno društvo Svoboda s ČrnuČ. Ustanovltev sega v leta pred vojno. ko so se jeseni 1931 pod okriljem svoje-ga društva zbrall črnuSki *svo-bodaži«, med njimi tudi naro-dnl heroj Maks Pečar. Leta 1936 je bila dejavnost druStva prepovedana, zato so se Črnu-čani vkfjučili v (ežfžko Vzaje-mnost, ki je bila ustanovljena 1938 leta.
Takoj po vojni je kulturna dejavnost na Črnučah spet za-živela: dramska skupina je pri-pravljala po tri predstave na sezono. Prostore so imeli naj-prej tam, kjer je sedaj krajevna skupnost, z dvorano v zadruž-nem domu pa so pridobili pre-cej boljše pogoje za razvijanje dramske dejavnosti. V tem ča-su je pod vodstvom Marjana Binderja vadil in nastopal go-dalm orkester, ki je med dru-gim naštudiral celo dve opere-ti- Žai pa je zaradi premajhne skrbi za podmladek dejavnost
usihala in obe skupini sta pre-nehali delovati.
Z ustanovitvijo oddelka glas-bene Šole Franca šturma na črnučah je glasbena dejavnost spst oživela. Pod taktirko pri-zadevnega učitelja za harmo-niko tov. Sambolca je harmo-nikarski     orkester     dosegal
uspehe ne (e v občini, ampak tudi drugod. Z njegovim ne-davnim odhodom je naslala praznina, vendar se odbor društva trudi, da bt s pomofijo
novega vodje oddetka glasbe-ne Sole orkester obnovili.
Pred tremi teti so ustanoviii moški pevski zbor, ki šteje 22 članov. Pridno vadijo. nasto-pajo na vseh proslavah v kra-jevni skupnosti, predstavili pa so se tudi na občinski reviji pevskih zborov. Za letošnje le-to imajo v nafirtu tri samostoj-ne koncerte; prvi bo že ob dnevu žena v črnužki kinodvo-rani, izmenjali pa bodo kon-certa tudi z domžalskim pev-skim zborom. Zbor je v teh Ireh letih po zastugi vodje MHana Otrina dosegel velik napredek. kako tudi ne. saj je udelezba na vseh vajah skoraj polnošte-vilna
Pred mesecem dni je pod vodstvom Milana Otrina začel vaditi ie ženski pevski zbor, ki Steje 25 pevk, Že bolj zagnanih, saj na vse vaje pridejo prav vse. Zato tudi uspeh ne bo izo-stal, ko se bodo že čez slab mesec predstavile črnuški pu-bliki s Stirimi pesmimi na kon-certu moškega zbora ob dnevu žena.
Poleg glasbenih navdušen-cev so se zbrali ob novousta-novljeni gateriji Ceneta Štu-parja še likovni amaterji, ki na-meravajo v kratkem ustanoviti svojo sekcijo. svoje slike pa bodo prvič predstavili vgaleriji za dan republike.
Tudi mladina na Črnučah je zelo delavna, vendar se še ni odiočiia. kaleri kulturni dejav-nosii bi se najbolj posvetila. Morda se bodo zbrali v recita-cijskem krožku ali o dramski skupini, lahko bi obnoviii tudl lutkovno sekcijo, ki je pred leti že obstajala, če bi se ie nažla sredstva za lutkovni oder. Vse-kakor bodo kmalu zafieli delati mladl harmanikarji.
Na Črnučah imajo tudi kfno. vendar ne moreio vzpodbuditi
ftHiiiflKDKIIBlpiai
krajevna skupnost ne more več pokrtvati stroSkov. ki so zaradt premajhnega obiska previsoki.
Če govorimo o kulturnem življenju na črnučah, ne sme-mo govoriti le o Svobodi. Prav vsi, od krajevne skupnosti, šo-le. vrtca, glasbene Sole do dru-štev. sodelujejo pri vseh kul-turnih prireditvah in pripravtja-nju programov za proslave. Zato je društvo povabilo v novi odbor, ki ga bodo izvolili na občnem zboru konec februarja ali v začetku marca predstav-nike vseb naštetih ustanov. Te-sno sodelujejo tudi z občinsko Zvezo kulturnih organizacij.
Ob koncu naj Se pohvalimo prizadevnost »starega svobo-daša« Miha Rodeta. ki ima mnogo zaslug za to. da druš-tvo dobiva nove in kvalitetnej-še oblike. Kot podpredsednik sveta in v. d. tajnika KS ter seveda kot stalni član odbora društva skrbi za najboljšo po-vezavo med vsemi, ki jih ama-terska kulturna dejavnost ve-seli In jih k temu tudi vzpod-buja.
TOMAŽ BOLE