Želi članom kolektiva, njih družinam, in poslovnim prijateljem delavski svet upravni odbor organizacija ZK sindikat organizacija ZM in uredništvo GLAS Saturnusa IS EB E 31 mmaumrn ■ ^ mm i m JI, SE>j Z željo, da bi bralec »Glas Saturnusa« dobil nekako kapaciteti, ki so trenutno na VPRAŠANJA Inž. LOVRU VERCKU TEHNIČNEMU DIREK- celovito sliko — prikaz — življenja, dela in poslovnih rezultatov naše delovne organizacije v letu 1968, se je uredniški odbor odločil, da ob izteku leta zastavi nekaj vprašanj vsem direktorjem sektorjev ter vodjem družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. NA VPRAŠANJA ODGOVARJAJO: Zdravko Ra-kušček, inž. Lovro Verčko, Janez Smrajc, Edi Ferenčak, Stane Rozman, Karla Novak, Slavko Gerlica, Franc Prošek, Miloš Mikolič, Vlado Demovšek, Tone Žabjek, Janez Deisinger. VPRAŠANJA ZDRAVKU RAKUŠCKU, DIREKTORJU TOVARNE SATURNUS 1. Katere so glavne značilnosti dela in poslovanja v letu 1968? 2. Kljub grenkim Izkušnjam o integracjskih poskusih pred leti, smo se letos ponovno odločili za navezavo poslovnih dogovorov z našo konkurenco. Kaj nas je pripeljalo do te odločitve in koliko smo uspeli? 3. Kakšen je naš proizvodni plan za leto 1969 in na katerih osnovah — predpostavkah — temelji? ODGOVORI TOV. DIREKTORJA 1. Mislim, dia je pravilna ugotovitev, da je bilo leto 1968 v dejavno®!(L »Saturnusa« zopet leto, ki bo v življenju našega kolektiva spremenilo njegov izgled, organizacijo in poslovanje, skratka leto investiranja v nove kapacitete. Ker za vse investicije v 'kolektivu že vemo, jih ponovno ne bi našteval. Jasno pa je, da te investicije ne predstavljajo samo odpravo raznih gnl v proizvodnji in ncvih kapacitet, pač pa zahtevajo cd nas tudi novo organizacijo podjetja, ki naj bi te proizvodne spremembe sinhronizirala v čimboljše izkoriščanje in najboljšo rentabilnost. Mislim, da sta ta dva činitelja t. 'j. investiranje in nova organizacija podjetja, v tem letu predstavljala poleg drugih tekočih nalog glavno problematiko našega udejstvovanja. Prvi del t. j. investicije srna-' \ <*?. a c l:’-r.f> irer/m te- žavam še kar idealno stekle, medtem ko je drugi problem t. j. reorganizacija samega podjetja Se v teku in bomo lahko (to akcijo |ocenjevali šele po nekem določenem obdobju, ko bo le ta v praksi zaživela. Smatram pa, da smo po daljših in temeljitih diskusijah in izmenjavah mnenj to problematiko obdelali in prirpavili, talko da bo izvedba po mojem mišljenju uspela. 2, Ker je bilo o samih integracijskih odnosih, problematiki itd. že dosti pisanega v raznih publikacijah in med drugčlm tudi v našem časopisu o tem problemu ne bi odgovarjal iz načelnih stališč temveč čimbolj konkretno. V Jugoslaviji obstoja več tovarn, ki proizvajajo slične oz, iistc artikle kakor naš kolektiv. Z ozirom na to, da jugoslovansko tržišče s stališča ekonomsko interesantnih serij ni tako veltiko. da bi zrd:.o za izkoriščanje razpolago, nastaja pri tej TORJU problematiki sldeče stanje: a) Da se lahko v tej dejavnosti in pri taki organizaciji pojavljamo 'na tržišču (mislim na vse te tovarne), moramo vsi proizvajati celoten asortiment. b) Ce hočemo pod takimi pogoji razdrobljenosti in neorganiziranosti proizvajati vsak vse, je nujno, da se že tako ekonomsko majhno serije še bolj drobijo. c) Nemogoče je organizirati specializacijo proizvodnje. Vsi zgoraj našteti momenti v vsakem primeru predstavljajo dražitev proizvodnje. Ce k tej zelo splošni ugotovitvi dodamo še to, da se pojavljamo na tržišču kot konkurenca, prihaja nujno do konkurenčne 'borbe, ki pa lahko in to se tudi pojavlja, pripelje do nenormalnih pojavov siromašenja določene dejavnosti Mislim, da je to stanje v našem družbenem redu nenormalno. Ce to problematiko obravnavamo še zlasti s stališča tehnično-ekonomskih odnosov z odrom na perspektivo in kako se ti problemi rešujejo po svetu, smatram, da je treba vedno kljub težavam in slabim izkušnjam iskati novih oblik, ki naj bi. spremenile stanje. Ena izmed oblik, ki je možna, da se stanje začne spreminjati je gotovo medsebojna povezava v različnih oblikah, niso pa nujne takojšnje integracije po našem dobesednem pojmovanju, temveč s ciljem za odpravljanje prej naštetih neskladnosti V vprašanju samem je že povedano, da smo na tem področju izvedli razmeroma veliko poizkusov in da smo v večini doživeli tudi razočaranja. Smatram, pa, da kljub vsej obremenjenosti, ki jo imamo z ozirom na dosedanje neuspehe in slabe izkuš-jne na tem področju, ne smemo obslati, pač pa še naprej delati na tem področju, ker je to v perspektivi ekonomska nujnost. 3. Naš proizvodni plan za prihodnje leto je predviden v vrednosti 14.605 milijard. Po vrednosti je ta program z ozirom na letošnjo realizacijo za 11 % večji. Ta program je predviden v glavnem in skoraj izključno na osnovi analize tržišče«. Mislim, da je iz tega stališča popolno realen, kljub temu, da lahko pričakujemo precej močan vpliv konkurence z ozirom na nekatere nove kapacitete, ki so bile lormirane tudi pri naši konkurenci. Vsekakor pa v Saturnusu lahko z novimi kapacitetami pričakujemo bolj normalne pogoje dela, zaradi česar bomo tudi dosegli rentahiinejšo proizvodnjo kot sedaj. Podrobnejša analiza teh predvidevanj pa bo podana pri sami obravnavi proizvodnega in finančnega plana na drugem mestu. 1. Tehnične značilnosti našega dela — proizvodnje v letu 1968 in predvidevanja za leto 1969 2. Prodor našega žarometa tned najboljše evropske proizvajalec je za nas pomemben uspeh. Kako ta uspeh ocenjujete vi in kdo je k njemu največ prispeval? ODGOVORI: 1. Ugotavljamo, da je naša gospodarska reforma s tržiščem zaostrila pogoje, tako da smo se morali v Saturnusu skoraj po desetletju nenehnih uspehov in porastov, v zadnjih dveh letih (1966 in 1967) zelo truditi, da smo ostala takorekoč na isti ravni. Leto 1968 nam v tem brez dvoma predstavlja ponoven preokret in nadaljnjo pot navzgor, seveda ne tako naglo kot je to bilo v minu'o-sti. Na vse to naj bi vplivali naši organi samoupravljanja, kolektiv in novi kadri. Smatramo, da je letošnji premik v proizvodnji Saturnusa začetek nadaljnjih proizvodnih uspehov v letu 1969 in v naslednjih letih. O problematiki po poslovnih enotah, ki so se do konca izoblikovale v tem letu, bi pa povedal sledeče: Obrat tehničnih predmetov je pred leti doživel nenaden padec in nato stagnacijo. V letu 1968 pa je ta obrat ponovno uspel povečati proizvodnjo, izboljšati kvaliteto ter se s svojim artiklom uveljavil tudi na zahodnem tržišču. Predvidevanja za naslednje leto te naše poslovne enote so vsaj taka kot letos, če ne večja. Za obrat embalaže s tiskarno moram reči, da je imel poleg večjih serij neenakomerno in tudi delno nezasedene kapacitete. To velja zlasti za oddelek pokrovov. Po postavljenem planu za leto 1969 so tudi tu mnogi izgledi na bolje. Posebej pa je treba omeniti obrat Zalog. Ta je v letošnjem letu normalno obratoval, saj je še povečal svojo proizvodnjo v primeri z lanskim letom. Poleg tega pa je bil rekonstruiran z novimi napravami in stroji v taki meri, da lahko trdimo, kot še nikoli doslej noben obrat v naši tovarni. S temi investicijami ih na-' predkom smo tudi na tem področju, t. j. na polju izdelave konzervnih škatel uspeli obdržati vodeče mesto v državi ter se po svojih možnostih lahko mirno merimo s podobnimi obrati v zahodni Evropi. Pričakujemo, da bo tudi tržišče sprejelo naše nove kvalitetne izdelke ter nam s tem omogočilo nadaljnje uspehe. 2. Za tovarno Saturnus, posebej pa še za obrat tehničnih predmetov in razvoj z orodjarno pomeni velik uspeh, da so bili prvi vzorci žarometa AY za vozilo Diane sprejeti pri podjetju Citroen kot dobri. To pa še ne pomeni, da bodo prva in nadaljnje dobave enake. Vzrok za ta uspeh je pravilen pristop, priprave in izvedba programa osvajanja. Za ta uspeh ima celotno zaslugo grupa, ki je sinhronizirano delala z razvojem, delavnico in proizvodnjo. Vsakdo je po svoji zmožnosti priložil svoje znanje, da je delo pravilno in ob pravem času steklo. To delo vsekakor ne bi tako potekalo, če ne bi bila v predhodnih letih izvedena manj uspešna dela ter nekatere priprave. Kot posebnost pri tem delu ne bi smeli prezreti izdelavo parabole z operacijo poliranja, za katero je bil izdelan poseben stroj. Razen tega so bile izdelane tudi še pnevmatske luknjalne naprave ter orodja, kd so pokazala doslej' pri nas še neuporabljene načine. organizacij in samoupravnih organov odgovarjajo VPRAŠANJA TOV. JANEZU SMRAJCU DIREKTORJU RAZVOJA 1. Kako ocenjujete letošnje leto glede razvoja — je bilo uspešno? 2. Kaj vse ste našim odjemalcem dali novega in kaj nameravate v bližnji prihodnosti? ODGOVORI: 1. Za’o nerad dajem oceno o doseženih rezultatih in delu delovne enote, katere vodenje mi iei zaupano. Ker pa mi je pač postavljeno to vnrašanie direktno, bom poskušal to stonti. Vnaprej pa prosim sodelavce in vse iz kolektiva, da mi oprostijo, v kolikor se s ooedinimi detajli ne strinjajo. Oceniti iem. da smo v delovni enoti Razvoj in delavnice dosegli v letu 1°68 povprečne rezultate in z njimi ne moremo biti povsem zadovoljni. Razlogi za to so objektivnega in subjektivnega značaja. Ozko grio nam prod st audi a stroina orodjarna. Odnos delovnih mest v ročni orodiar-ni Ttanraitn delovnim mestom ■v stroini orodjarni ni najboljši. Zato smo, zavedajoč se tega problema, pričeli močneje uvajati v stroini orodjarni delo v drugi izmeni. V prihodu iem letu pa bomo poskusili drugo izmeno kompie-tirati. Za orodjarno smo v letu 1968 po daljšem času nabavili nnv moderen ploskovno-bmsillni stroj, ki omogoča tudi kanimo brušenie. Z niim smo začeli med drugim brusiti tudi profile na rolicab za zapiranje. Na ta način smo znižali čase, potrebne za izdelavo, še predvsem pa dvignili 'kvaliteto rolicam za zapiranje. Sicer pa, kot že rečeno, daljši čas za orodjarno nismo nabavili nobene opreme. To pa ima za posledico, da je povprečna starost stroiev 9 let ter ni niti več odgovarjajoča za precizna dela. V to se 'je vredno zamisliti in čim-preie najti ustrezno rešitev. Uvodoma sem omenil tudi razloge subjektivnega značaja. Mislim, da bi bili rezultati ddla res boljši, če bi se vsakdo na slehernem delovnem mestu, še posebno na tistem, koder se delo težko stori, bolj prizadeval. Kljub temu pa mislim, da smo v marsičem storili vse, da smo naišim kupcem kar najbolj ustregli. V naslednjem bi želel navesti nekaj primerov. 2. Na področju konzervnih doz je vredno omeniti konzervno dozo 0 163, kot zameno za staro dozo 0 153. Ta nova doza je bila na tržišču sprejeta kot zelo kvalitetna, kar pri dozi 0 153 ni bil slučaj. Njena posebnost je poleg zelo dobre kvalitete tudi v tem, da jo izdelujemo v dveh izvedbah: • kot vakuumska doza, ki je primerna predvsem za konzerviranje proizvodov, ki sc polnio v vročem stanju in se polnijo v vročem stanju in peratura sterilizacije ni občutno večja, kot jo ima proizvod pri polnjenju. # kot elastična, ki je primerna za konzerviranje vseh ostalih proizvodov. Osvojitev pokrova SAPO za kozarce predstavlja za naše odjemalce - konzervaše sadja in zelenjave ter jugoslovanskega potrošnika sploh, prav gotovo veliko novost, oziroma pridobitev. Zato smo zanj prejeli tudi naivečie nri-znanie »JUGOSLOVANSKI OSKAR ZA EMBALAŽO 68«. Enako priznanje nam je bilo podeljeno tudi za zapiralni stroj za zapiranje kozarcev s temi pokrovi. Zapiralne stroje izdelujemo za tržišče v sodelovanju z delavnicami tehničnih srednjih šol. Jugoslovanskega oskarja za embalažo 68 smo preieli še za novi h obok, ki ga jugoslovansko tržišče iin industrijo tudi predstavlja veliko pridobitev. Poleg teh izdelkov smo v letu 1968 dali tržišču še nekaj drugih 'kot: Doza za dlje 0 66 s cevko, doza za olje 082 s cevko, do-z baionet pokrovom 0 105, vazelimka 0 94x38, rezervoarji za oljne peči, pladenj 0 320 s podstavki, pladenj 425 x 300 s podstavki. Iz proizvodnje avtoelektri-ke smo v letu 68 tudi osvojili nekaj izdelkov. Od njih je najpomembnejši žaromet za vozilo DIANA za francosko firmo Citroen. Računamo, da bodo dobave tega žarometa pričele teči že v začetku prihodnjega leta. Tudi zadnja kolesna lučka ter žaromet za vzratno vožnjo predstavlja v dejavnosti av-toelektrike novost. Poleg tega je bilo opravljenih več del, ki imajo predvsem značaj tehnoloških izboljšav. Kai vse bomo tržišču dali v prihodnjem letu, je danes še težko reči. Sigurno je, da bomo lahko mesni konzervni industriji dobavlajli konzervne doze premera 73 z jezički iz nove avtomatske lini ie, škatlico Assugrin in štirioglato škatlico za prvo pomoč. Jasno je tudi, da bomo morali urediti vse potrebno, da bomo proizvodnjo malih ovalnih doz podvojili. Osvojiti bomo morali tudi določene tipe štirioglatih večjih in manjših konz. doz. Tudi v zvezi s proizvodnjo hobokov imamo na progra- mu določene izboljšave. V ostalem pa borno videli, kaj bodo od nas zahtevali kupci in proizvodnja. Na vprašanje, kakšne so moje največje želje za leto 1969 moram reči sledeče: Želim, da bi z večjim prizadevanjem in boljšim sodelovanjem v naši delovni enoti v prihodnjem letu dosegli še boljše rezultate. Da hi naše podjetje kot celota zaključilo poslovno leto 1969 kar najbelj uspešno. Ob koncu, ker se mi pač nudi prilika, želim vsem sodelavcem in članom našega kolektiva ter njihovim družinam srečno, veselo in zdravja polno Novo leto 1969. VPRAŠANJA EDIJU FERENČAKU — DIREKTORJU RAČUNSKEGA SEKTORJA 1. Lahko naštejete posamezne svetle točke — uspehe v našem finančnem poslovanju 1988 in obenem neuspehe, ki nam slabšajo končni rezultat? 2. Kje trošimo največ denarja po nepotrebnem? 3. Kaj predlagate za leto 1969? ODGOVORI: 1. Predvsem moram poudariti, da je uspeh ali neuspeh prikazan s finančnimi kazalci, le rezultat obračuna vseh poslovnih dogajanj v obračunskem ohdobiu, ki odzo-vnria koledarskemu letu in bi r/h-vig talko iz naslovnih odločitev kot usnešneirg jzpol-nlevania teh odločitev Poslovne odločitve temzftiijo na letnem planu nodietia. kakor tudi na ukrepih v obračunskem obdohiu zaradi tekočega unravHania in operativnega vodenja podjetja« Zmanjšanle finančnega, re-7utfata so povzročili sledeči faktiwR; 1. Prenizka izpolnitev os-novneera n’ana nro:-fr>V fToIrvirrviVl ?r\ Vf)d- Stvq dni^h^nn^^liti^rrh o**CH-Prphr btt fpjnnpvbiri rprvzPrvTrp-i ^ xnWNT)? h-*1' 7 oiVoTmov/). Ir Pr ^ >V1 rv in turi? rvotr- fJn <*.-» /R •'in1* m/Vho T-nin^f^n^ir^^i Irculrf) ]v'T"b llro/^nrvvjciVo l1ro(V-r> in na rv >d*T*viVf iiff> •^orrvo.cjT p-TV'b ? yo|rv-voi1. rfy>**frV”i^ ?b ?rv tv'n rvrod Vvrn na dr*1?wolVo,r>‘» svptji nb-rmm ovain ir ^:ir'r'^cYyi ]rrV-oiV**xrq- »■* mr) TVVjIirvvrviiV 1rtžr3li1v>Tr'-4'r(3 V? b^> nrokž rrrV-rt^r^) Clo Krv^.r, A1 n- ni kolektiva. sarnc"»rwnili flir-r-n-n —«r im čtaini ,1-— 1 -/U crrznr-f i 7 Pel I žv»Tj no-a--v-- 7. delom kadrovske službe. Kak.Sna le bilanca delia ka-droveke službe za leto 1968 — vprašuiete? — Na novo -o h-Mo spreletih 182 č’ n nov kcš elct.iva . Za rfie le bil orzaniziran uva-Iatn! s°m,n»r. d« iso bili na ta način seznam len,i 7. v«a-nIgacilo podiefla. z denžno-stm-i in p-avicami, o va.rstvu pri d-ehi itd. (nadaljevanje na 4. strani) Vprašuje uredništvo — odgovarjajo... (nadaljevanje s 3. strani) — Odi'.© pa je iz tovarne 116 delavcev. Tudi z njimi ima pred odhodom razgovor psiholog, ki spremi! j'a vzroke fiulkitiuaoije v podjetju. — V času postaje je bilo sprejetih na Obvezno prakso 84 dijakov srednjih in visokih šcil -i.n 247 dijakov je delalo v proizvodnji. — Na novo je bilo sprejetih v prvi letnik 21 vajencev, — HTV seminar je obiskovalo 26 6’anov kolektiva. Člani samoupravnih organov so se udeležili dvodnevnega seminarja, medtem ko so imeli mladinci tridnevni seminar - izobraževanje aktiva mladih. Člani kolektiva se uče na raznih tečajiilh tujih jezikov, nekateri so oblikovalci tečajev prve pomoči in se ude-1 žvVejo seminarjev in tečajev. Velika ovira za hiitro in učinkovito posredovanje. informacij je še vedno neurejeno ozvočenje tovarniških prostorov, zato so možne le stare oblike informiranja — preko našega časopisa »Glas Saturnusa«, ki izhaja mesečno v nakladi 2000 izvodov in usta e informacije na sindikalnih in drugih sestankih. Zaradi tega smo z in-formaiciijiEmi v zamudi, kar povzroča nerazpoložen je med člani kolektiva, Poleg teh vsakodnevnih nalog kadrovske š’užbe iin reševanja individualnih primerov, ki jih je vsak dan vrč — to so paispmeznTci. ki iščejo pomoč v različnih lastnih problemih na delovnem mestu, delovni clkolici ali v družtai im ti zahteval'o veliko časa. je bilo izdelamo tudi neka ji širših analiz, ki j ih p~i delu že rabimo, oziroma nam bedo nutao .potrebne pri itackfavi plana kadrov: — analiza kadrovske strukture s predlogi — ainafiza fluktaacije (prekinitev del. razmerja — od hodi.) -— analiza delavcev pred upckoMtviljo za leto 1967 — matere samohranilke — vaWvo oitrck zaposlenih mater — analiza zaposlenih upokojencev — :zob"azba mladih delavcev dh- 25 leta starosti — izdaten je osnutek programa informativne službe, V letošnjem lotu smo grup-no obravnavali botaiiškj sta-lež ipo delovnih enotah in p^-nrine težje zdravstvene primere. Tudi v administraciji, smo poteg rednega dela nastavili novo evidenco kaidrovske st-ukture. izpeta il j evidenco 'z-gi trnkov in izhodov iz dela hi jo redno preiemajo w vodstveni in vodilni deti pripravili volilne imenike. Na vprašrnje, kaj nameravamo v prihodnjih letih, je težko odgovoriti, Čaka nas ogromno sistematičnega in in še bolj organiziranega dela. Skrb za detavnaga človeka nam bi morala biti vsem glavna naloga. Cas v katerem živimo, razvoj tehnike, samoupravni družbeni, sistem, zahtevajo od vsakega člana kolektiva in državljana znanja, sposobnosti, zdravja in veliko energije. Vse to pa bomo dosegli, če se bodo- člani kolektiva izobraževati, da se bo kadrovska politika izo-blikovala na načelih, ki smo jih sprejeli, upoštevali interne splošne akte (statut, pravilnike), da bemo ljudi čuvali tn ustvarili take delovne pogoje, da se bodo ros dobro počutiti in čim več pripomogli k Iše večjim delovnim uspehom tovarne im se aktivno vključevali v družbeno življenje v kolektivu. Ob zEikljuičku leta žalim v imenu vseh -sode’ avcev v kadrovskem sektorju: »Srečno v letu 1968!«, vsem članom kolektiva. VPRAŠANJA STANETU ROZMANU — DIREKTORJU KOMERCIALE 1. Ena bistvenih značilnosti komercialne politike v letu 1968 so bili spremenjeni prodajni pogoji, ki so zlasti za kupce zelo stimulativni. Se je ta politika izkazala kot uspešna in na katerih osnovah bo temeljila v letu 1969? 2. Vaše želje za leto 1969. ODGOVORI: Naša komercialna politika, tki ije bila v temeljih zasnovana že v predlanskem letu dopolnjujemo. Tako imamo postavljene temelje solidne komercialne politike, katere vsako leto dopolnjujemo. Značilnost komercialne politike je v lanskem letu močno pogojeval konkurenčni boj, ki nas je -primoral k večjemu popuščanju tako v plačilnih pogojih, kot tudi v samih cenah. Letos smo temeljni plan politike še izpopolnili in izravnali razne disproporce računajoč na močno povečane proizvodne zmogljivosti v embalaži, ki jih moramo prodati. Možnosti se nam kažejo mod drugimi tudi za prodajo V Bolgarijo in Albanijo. Pomembna novost za letošnje leto je tudi Skupna prodajna služba za kronske in aluvi zamaške s proizvajalci »Plu-tal« Ljubljana in »Pluto« Za- f greb. Podobne dogovore žc-lj ilimo tudi za konzervne šikat-O le. To smo že poizkušali, vendar do sedaj ni kakšnih po-scbn.h sadov, poizkušali bomo še naprej, ker je nujno. Ce bomo hoteli ostajati konkurenčni še naprej, se bomo morali dobro zagledati v naše proizvodne stroške in jih temeljito analizirati. Tudi za izdelke avtodektriike računamo na zunanja tržišča, vendar je itaiko za zunanja kot za notranje tržišče poglavitne važnosti cena izdelica. Tu lahko vsi še mars.kaj storimo. Ce primerjamo naše letošnje proizvodne stroške in celotni dohodek z lanskimi lahko pridemo do zanimivih pokazateljev, s katerimi bi se morali tudi organi samoupravljanja več pomuditi. Primerjalne podatke pa v kolikor nimamo, naj jih zahtevajo od strokovnih služb. Na slepo- cen ne moremo zniževati kar tako, če jih, moramo to nekje nadoknaditi in to se mora videti in vedeti. V proizvodnji še vedno težko dojemamo, da delamo za trg im ne za sebe, zato smo dostikrat počasni, plansko nedisciplinirani, ne kalkulira-mo stroškov — skratka premalo smo poslovni. V letu 1969 želim mir, zdravja in več poslovnosti. VPRAŠANJA VLADU DERNOVŠKU — PREDSEDNIKU DSP 1. Katere so bile najpomembnejše odločitve DSP v letošnjem letu? 2. Kakšna je povezava med DSP in DS delovnih enot? Ste z njihovim delom zadovoljni? ODGOVORI: 1.) V času letošnje mandatne dobe je DSP sprejel več odločitev, izmed katerih bom navedel samo najvažnejše. Mednarodna delitev dela in ekonomika našega gospodarstva sta nas pripeljali, da bomo gospodarili bolj smotrno. V zvezi s tem smo potrdili pristop tovarne SATURNUS v združenje Crvene zastave in odobrili poslovno-tehnično sodelovanje tovarne SATURNUS z ostalimi proizvajalci kronskih zamaškov in aluvi vijakov (Plutal Ljubljana in Pluto Zagreb). Da bi čim bolj normalno poslovali so nam potrebna obratna in osnovna sredstva. Glavni material v naši proizvodnji je pločevina, zaradi česar smo tudi potrdili najetje kredita za uvoz poljske bele pločevine. Zaradi rekonstrukcije ob a a Zalog, pa smo morali zvišati na predlog investicijske grupe amortizacijsko stopnjo od sedanjih 4% za dobo 25 let na 9 % za dobo 11 det. Dobrega poslovanja si ne moremo zamisliti brez odgovarjajočih kadrov, kar nas je vodilo, da smo na predlog kadrovske komisije sprejeli Pravilnik o sprejemanju p. i-pravnilkov v delovno organizacijo SATURNUS in Pravilnik o štipendiranju ter najemanju posojil. Za kvalitetnejše delo samoupravnih organov smo ime--ovali s.edeče komisije Komisija za reševanje sta- požarno varnost, komisija za novanjskih zadev, komisija varnost pri delu, komisija za za delitev OD, komisija za investicije, komisija za spremembo in dopolnitev statuta in ostalih samoupravnih aktov, komisija za nagrajevanje po premijskem sistemu, UO delavske restavracije, UO počitniških domov, uredniški odbor »Glas SATURNUS«, štab za obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami, disciplinsko komisijo za splošne službe in kadrovsko komisijo. V zvezi z reorganizacijo zdravstvene službe smo potrdili prenos ustanoviteljskih pravic Obratne ambulante SATURNUS na Mestni svet Ljubljana zaradi pripojitve Obratne ambulante SATURNUS k Zdravstvenemu domu Ljubljana, v smislu noveliranega člena 65, Zakona o or- (nadaljevanje na 5. strani) Bil je en sam Ivan Cankar 11. DECEMBRA JE MINILO PETDESET LET OD SMRTI NAJVECJEGA SLOVENSKEGA PISATELJA IVANA CANKARJA »Kar sem videl z očmi, s srcem in razumom, nisem zatajil; in bi ne bil zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, som zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni. . .« Talk se nam razodeva Ivan Cankar v svojem delu »Bela krizantema«, tak se nam razodeva v vseh svojih delih, kii jih za njegovo kratko življenje ni malo. Pojav delavskega razreda v slovenskem družbenopolitičnem življenju ob koncu 19. stoletja je bil kalkor odmev tistega velikega dogajanj^ v svetu, ki je na prelomu dveh stoletij naznanjalo pri-človeški zgodovini, razdobja odločilnih bojev za osvoboditev delovnega človeka in s tem človeka na sploh. Pojav delavskega razreda v slovenskem družbenopolitičnem življenju je bil kakor sunek, izvršen v imenu tega velikega slovenskega izobra-ženstva, zlasti mod mladino je ta sunek povzročil razkroj vseh iluzij tako v pogledu liberalizma, kakor v pogledu klerikalizma. Rodil je neutešeno hrepenenje po nečem drugem, boljšem, hrepenenje, ki je našlo ovoje najpomembnejše umetniške iz-povcdovalce v krogu »slovenske modeme«. Ivan Cankar je bil v krogu »modernih« tisti, v katerem se je nedoločeno hrepenenje nasilne j e izprevr-glo v slutnjo in potem v zavest, o tem, da zoplod-ki tistega nečesa drugega, boljšega, resnično bivajo, da so, so tudi v majhnem slovenskem svetu tistih dni. Bil je prvi med pomembnimi slovenskimi umetniki, ki je v vrstah IVAN CANKAR borečega se proletariata našel smisel svojega in sploh človeškega življenja. Postal je veliki slovenski umetnik, ki je vso svojo ustvarjalno silo posvetil boju za osvoboditev človeka, boju, ki sc bije pod zastavo socializma. Zvest resnici in s tem samemu sebi je Cankar ustvarjal svoja velika umetniška pričevanja o slovenskem človeku na prelomu dveh stoletij, da bi se ta človek predramil, kdo in kje je ter pogledal v prihodnost. Njegova beseda je biia dostikrat trda in težka, toda hkrati zmerom polna vedre gotovosti zastran dneva, ki prihaja. (nadaljevanje s 4. strani) ganizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji. Obravnavali in potrdili smo tudi rezultate 9-mescčnega poslovanja našega podjetja. 2.) Povezava med DSP in DS delovnih enot še vedno ni pohvalna. Začeli smo s prakso, da bomo po potrebi postavili na dnevni red DSP probleme, ki se bodo pojavili v posameznih enotah in ne bodo v istem okviru rešljivi. V tej mandatni dobi takih problemov še nismo srečali. Morda je vzrok temu, da se do sedaj sploh ni zasledovalo delo DS delovnih enot in so sveti mogoče izgubili voljo do dela. V kolikor se bodo taki problemi pojavili, jih bomo temeljito reševali in odgovorne posredovali! v najkrajšem času. Do sedaj so vsi. samoupravni organi s pomočjo pr .zadetih služb veliko prepočasi odgovarjali prizadetim v pozitivnem ali negativnem smislu. Ce bodo organi samoupravljanja bolj o s sp edi livni pri svojem delu, bodo člani kolektiva imeli več zaupanja, kar smacram, da je bistvene važnosti za nadaljnje uspešno delo. VPRAŠANJA SEKRETARJU OO ZK SATURNUS — SLAVKU GERLICI 1. Tovarniški komite ZK je izdelal smernice o delovanju ZK na področjih idejne krepitve organizacije ter vloge ZK pri odpravljanju napak na gospodarskem in organizacijskem področju znotraj našega kolektiva. Zakaj dooro postavljene smernice niso postale osnova za delovanje naše organizacije v kolektivu? 2. Deveti kongres ZK Jugoslavije slopi v odločilno obdobje naualjnega razvoja družbenih in samoupravnih odnosov, kakšen bo vpliv kongresa za nadaljnja krepitev idejne vloge ZK? 3. Sto članov ZK v naši tovarni ni veliko, toda prepričani smo, da bi tako število naprednih ljudi v tovarni pa le lahko bolj vplivalo na razvoj odnosov v kolektivu? 4. Kje so vzroki, da družbene organizacije v kolektivu le v malem številu imajo v vodstvih člane ZK, kaj še člani ZK do sedaj niso spoznali, kje je njihovo mesto? ODGOVORI: 1. Tudi sam iše vedno trdim, da so bile lanske smer- nice za odpravljanje napaki in idejno krepitev ZK, zelo zello dobre, če bi bili vsi tega mnenja, bi te smernice izvajali in danes bi bilo storjenega več kot je. Izdelali smo jih na najbolj mogoč demokratičen način, taiko da smo ob študiju in razpravah gradiva resolucije Vit. seje CK ZK Slovenije, analitično ugotavljali tudi naše lastne slabosti v ko, aktivu. Da ne bi ostali le pri ugotavljanju smoi vse ugotovitve, pripombe, zanteve in predloge članov ZK na ten isestankih povzeli, združili ter jih v obliki točk vrnili v korigiranje. Ko se je članstvo Z iv s temi problemi v celoti strinjalo, smo siKUcaili politični aktiv vseh vodun.h Aanrov, ki so za uresmeevanje na pisanih predlogov in zantev po •svoji siuzoem dolžnosti naj-boitj pristojm in odgovorni, toua joj! 1'u se nam je oor-nino vise na glavo. Čeprav so -se prisotni mani, razen nekaterih, Ki na predhodnih se-siamcih niso orni prisotni, že s terni zaKijuuki strinjali, so bni sedaj zaradi »enotnosti« prou tem ZKijucKom Kot da je to masio parm ljudi, ki so nergači, 1K1 Katij o mir in rovarijo. tiolje, ua se ne spominjam, saj je presneto Klavrna ruKiama za nase podjetje — pieuvsem za vuLiivj, ro-skusau smo še naproj pa m Slo — morali smo spremeniti način aern, Ker smo »sKupno« ugotovili, Ua ta m dooer. Z neKaierimi stvarmi smo vseeno uspeti, prodi vsem pa smo si pridanih v e. j a e izkušnje in spoznanja, žeto pomembno pa je to, da smo la-ko pri nnauin vzbudili privlačnost za včuanjenje v Z K — tu pa je tudi rešitev strašne ležernosti in konservati-nuzma v naši tavarniširi organizaciji ZK. 2. Deveti Kongres ZKJ, ki bo marca 1 vb*. iteia, Kaiere-mca našega kolektiva tovari-mejii.ik nase socialistične graditve. Ker smo jugoslovausKi veliko zgodovinsko odgovornostjo, braniti ideje soc.anz-ma, ga naprej razvijati v resnično demoKiaticnega in ha-manega ter svetu uoAazovati, ua je leto prava pot v resnično osvoboditev etoveka, zato moramo v naprej še 'boij krepiti idejnost naše Z tv. bata Kongres tega ne bo storil. Kongres bo na podlagi repubtiSicm kongresov ugotovil in oCeniil našo družneno sedanjost in mesto ZK v njej potrdil tisto, kar je bilo v razdobju od zadnjega kongresa dobro storjenega ter tako dal tudi jasno oceno in napotke za nadijnje delo. Danes se v svetu vse pogosteje zahteva samoupravljanje in tega vpeljujejo seveda v skromnejših oblikah kot ga imamo mi. Pomembno pa je, da ga vpeljujejo v naj-razviltejših državah, zato ker tako dosegajo še višje proizvodne rezultate. 3. Da, v tovarni nais je 107 članov ZK. Kot večkrat ponavljamo so člani ZK lahko le najbolj družbeno napredni in družbeno zavzeti, ki vidijo dlje in širše kot samo sebe. Vendar ljudje smo in tudi člani ZK si nismo vsi enaki. Ne moremo biti enotni v akciji. Nekateri pravijo, da se ne razumemo mladi s starimi, da je boj med generacijama. To ni resnica, boj mora biti v vsaki organizaciji, ,v visakem živem organizmu. Če v ZK ne bi bito boja mnenj, ne bi bilo napredka. Boj mora biti med slabim in doorim, naprednim in nena-prednim, med delavnostjo in lenuštvom, poštenjem in iaž-jo. Zelo važno je Kaj v organizaciji prevladuje au progresivnost ali KOiizervaUvizem. »Dooro« vedno zmaguje, vendar je tudi za to potrebno š levilo, ki mora "biti vsaj v ravnotežju s »slabim«. Pri nas nismo in zato doore ideje in hotenja dostikrat propadejo, zato tudi nismo sposobni odnose hitreje in huma-neje urejati, lasemu s.a.iju pravimo, da je cianstvo m staro (niso važna leta) m ga je nujno potreono pouiuaniu — dau mu zuvljenjsuega Soka. Saj so neiKaieri utam ZK s svojomi navauami tauco daleč zaurettii, da ce bi uon.li biti napredni, bi morati najprej seue popolnoma spremeni ti ali iZKijuCiiti iz ciansuva. V lanskem ietu je nad seuvre-tanat to pravimo oeemu in sel v aiKCtjo za ponu.jeva.ijc ZK — ctmiveC nuvm naprod-mn članov! - le tu je lznod iz našega »saiuozanovoijSiVa«. k« oomo našo zri tuhKO spremenim, ua Do previauo-vaua uetavnost in napreunK, Oomo zoruZiU vso revolucionarnost, zagnanost in vitalnost nuamn ter dragocene deiovne izkušnje s torej sm za naš sKupm cilj: viso..a prouuKti/vnust z vtsoKitm samoupravnimi odnosi in temu primernimi oseonmu uonoti-iKi ter urugimi nemater.auii-nu dobrinami. 4. Na to vprašanje sem že sKorajda v celoti odgovoril po prejšnjih vprašanj m. Ali so uiaut z iv spoznati, Kje je njmuvo mesto/ iNuKuien so, neKaien niso. V naši tovarni imamo po statutu il vodumn aeiovnm mest od teh jih je 6 elanov Zri. V izvršnem odooru smciiKata, ki šteje ld elanov, je 8 ctanov Za. Vodstvo nuaanisKega ustiva šteje 21 članov, v zri je 5. DSP šteje 41 članov, od ten je 2(J članov ZK; od 11 članov UU je 5 članov ZK. Vsi predsedniki in vodje teh organov in organizacij so člani ZK, poleg tega pa delujejo še v vrsta drugih telesih in sekcijah. Lahko trdimo, da so naši člani ZK še vedno najaktivnejši del zaposlenih članov našega kolektiva In da so nosilci razvoja in ustvarjanja. Nekdaj so bili člani, ki so aktiivno delovali v organizacijah bolj spoštovani in cenjeni. Danes ne moremo trditi, da je tako. človek, ki še hodi na »neplačane« sestanke organizacij in se zavzema za naprednost, postaja pri večini smešen. Saj se danes dala le z a' denar — za »pleh standard«. Ljudje postajamo po srcu vedno boij siromašni. Redkejši so idealisti, zato so tudi močneje izpostavljeni raznim pritiskom grup, miselnosti in podobnim, ki jim je prvi cilij, da si »prislužijo« čimveč denarija in da vladajo. »Bodi tiho in delaj in kruha ti ne bo manjkalo« — to me le preveč spominja na Cankarjeve »Hlapce«. Rešitev iz te- ga vidim v kadrovski spremembi v ZK — v pomlajevanju ideje. Delo v družbenopolitičnih organizacijah je za doseganje proizvodnih rezultatov enakovredno delu za strojem ali risalno desKO. še več! — Delo je prostovoljno in neplačano. Ljudje, ki delajo v organizacijah dajejo v kor,st vseh tisto, kar dragi dajejo samo za svojo. Vsaut oiove.t bi se moral zavedati, da je del človeštva. i ' • 'I VPRAŠANJA FRANCU PROŠKU — PREDjuDNI- KU MLADINSKE ORGANIZACIJE 1. Ker ste predsedniško funkcijo šele sprejeli Vas ne morem spraševan za nazaj -le za čas od konference na prej . Dj kakšnih zaključkov ste pridi na le.ni konferenci? 2. Katere so najvažnejše naloge, ki stojijo pred MO v letu 1969? 3. Kaj želite od mladih Sa.urnulanov? ODGOVORI: Veliko nalog je postavljenih pred nas. Veliko pronxe-mev je, s katerimi se bomo morali spoprijeti v letu ltti®, iti je pred nami in prav je, da se m.adi k.epko lotimo dela, katerega rezuu-tati nam bodo dati tepki jutrišnji dan. Toda n.če»ar ni brez deta, brez nešteto vloženega truda in niiuče nam ne Do reševal proo.emuv, če jih ne bomo mi vsi — maami Sairumuzamii, Iki naj se ooenem zavedajo, da bo vsakdo od nas, praonžno 400 mLaditi, mora« prispevaiti svoj del k aktivnosti MO. Miada generacija ne sme 'biti pasivna — le aktivno de.o nas bo vodilo k napredku, ki je nujen in potreben za doseg naših ciljev, izpolnitev želja, in potreb mladih. ZatajiudKe, ki juh objavljamo, so boli sprejeti! na zadnji konferenci ZMS. S tem želimo poudariti, naj bi bile te naloge vsem mladinkam in mladincem v naši tovorni in ne samo naloge članov TK ZMS. SKLEPI KONFERENCE:: T. Organizirati je treba večkrat sesitanke z mladimi po oddelkih ter v bolj neposrednih stikih spoznavati želje, potrebe in probleme mladih. 2. Naša mladinska organizacija naj še naprej sodeluje z mladimi v drugih aktivih in oblike sodelovanja še razširi 3. Za večjo angažiranost mladih in predstoječo vsebino delovanja MO so zelo potrebni mladinski proticri.. Zato se mora TK ZMS iin komisija za mladino pri OO ZKS šircko angažirali, da se MO čim prej dcdaiiljo prostori. 4. M'adincrm — vojakom se pošlje v decembru ob dnevu JNA in Novem 'letu običajno vsoto denarja. 5. TK naj vključi v delovanje IO SP več mlad'h. 6. TK mora v naslednjem letu bolj cdlcčno reševati stanovanjske probleme. 7. Obisk obrata v Zalogu p-o dograd trvi je zelo zanimiv. za.o ga je potrebno izvesti. b. TK naj svetuje in pomaga mladim v samoupravnih organih, le t: pa naj se zavzemajo za reševanje problemov MO. 9. TK mora na konferenci sprožiti primer Omejca Andreja, nadalje pregledati in razpravljati, če je po reb-no sprejeti dolc-čen sklep, ki ga mora objaviti v Glasu Saturnusa. 10. Cimprej uresničili, pripombe in predloge MO. Uvodoma rečeno, da stojijo prod nami mnoge važne naloge, ki se j h bomo lotili v naslednjem letu, ki je loga pa naj bi biila dosledno pred nami. Kot osnovna na-uresničiti sklepe, ki smo jih -ip e jeti na letni konferenci. Nml-dinja pomembna naloga pa bi 'brila nud.iti svojim elanom pomoč povsod, kjer jo potrebujejo, da bodo le-ti videli v mladinski organizaciji pomemben faktor pri vskiajevanju načel in uspešnega reševalca problemov na vseh nivojih. Zato je velika naloga TK ZMS ustvarili v organizaciji takšno vzdušje, v katerem si bomo s skupnimi rryočmi in delom utrjevali pot v napredek, tako tovame kot nas mladih. Ob vsem tem pa bo važno vlogo odigrata aktivnost posameznika — mladinke ati mladinca in njegove volje do dala. Posebnega poudarka pa bo potrebno dati važni nalogi, postavljeni pred MO, še bolj pa pred kolektiv in organe samoupravljanja. Uspešna izpolnitev nam pomeni mnogo, saj zavzema pedročje, ki je'v sedanjem obdobju vse bolj aktualno in to je: PROSTI CAS MLADIH, ki je zelo važna družbena naloga, saj ima svojo vzgojno-izo-braževalno plat im je družbeni pojav. Mladine ne smemo prepustiti stihiji, poznavanje pedagogije prostega časa nam bo pomagalo, da mladih ne bomo zapostavlja- li. Ni/ti staršem, članom ZK niti družbi rti vseeno ali bo mladina pasiven opazovalec ob televizijskih sprejemnikih aili bo v zaprtih prostorih užival alkohol, nikotin ali pa se bo ukvarjat s športom, se v svojih prostorih združeval im izobraževal ter ukvarjala še z mnogimi drugimi koristnimi dejavnostmi. Vsi Safurnužani se moramo zavzeti za pomoč mladim, dati jim moramo v=e tisto, kar pač imamo. Nikrko- pa ne smemo dovoliti, da bo vse tisto, kar je nekomercialno, postopoma izgimifo, ker hi bj’o še kako zgrešeno in nam mlada generacija tega nikoli ne bi mogla oprostiti. (nadaljevanje na 6. starni) Vprašuje uredništvo — odgovarjajo... (nadaljevanje s 5. strani) Zato naj kolektiv reče svojo besedo o mladiisikih prostorih, ki bodo prav sigurno prinesli novega elana mladih in voč skupnega tor koristnega udejstvovanja, ne samo prt strojih. Dovolj je nas mladih, katerih zahteve naši preapos ta vijeni ter lčaiti DS ne oouo mogui in ne bi smeli prezreti. Vsaiao leto volimo člane v samoupravne organe in druga telesa. Razpravljamo o o ljudeh aili bo njihovo delo V javnosti. učinkovito, toda na žarosu se vrtimo oaoli znanih imen in se tako kaj hitro odločimo. Kadar pa gre za mlade, smo preveč počasni, snno kritično) in previdni. Zato naj bo v bodoče naša naloga prizadevati si, da bi. več miaain prevzeto odgovorne dolžnosti v naši samoupravni družoi. Nikoli ne smemo reči za koga, da je žaram nnadosti nesposooen, saj bomo tano žalni svojo lastno mladost in mladost našm sotovarišev. Proizvodnja, tudi ob njej se moramo mi vsi še glooje zamisliti, V proizvodnem procesu je še vedno dovolj problematičnih in nerešenih problemov, pri reševanju katerih moramo še bolj so-detatmtivoldd zo uiia delovati tudi mladi. Obenem pa težiti, da bomo tisto, kar je v proizvodnji še dobro ob rezultatih naših skupnih pr-iztiaevanjepostailo še boljše Sindikat, njegovo delovanje, tudi ta bo naloga nas mladih, da se bo čim več miad.h lotilo dela v sindikatu in ga z delom napravilo takega, kakršnega potrebujemo in ki bo kos nalogam, ki so pred sindikat postavljene. Gledanje od strani in kritiziranje je napačno, temveč prizadevati se za njegovo pravilno in učinkovito delovanje naj bo naša kolektivna naloga. Povedal se mnekaj zadanih mislih in nalog s pogledom na svetlejše obzorje leta pred nami, ki brez dvoma zahtevajo razmišljanje in terjajo konkretne rešitve. To naj bo naloga vseh članov kolektiva, vodstev družbenopolitičnih organizacij in organizacije ZK. Sedaj ob izrekanju neštetih čestitk in želja ob Novem Totu za uspešno leto 1969 naj vse to ne izzveni kot fraza ,tem več naj ostane v nas kot naš cilj, za katerega se borno v tem celem leitu tudi dosledno zavzemali in šele končen rezultat naj bo naša prava čestitka, ki nas bo brez dvoma resnično razveselila. Ob široko zastavljenem programu MO naj izrazim še moje želje — pričakovanja od mladih Saitumužaniov. Prvo, kar je, da moramo biti enotni kot eden, torej moramo tesno sodelovati. Od vseh petih komisij, kot so: ideološko vzgojna, športna, kulturna, izobraževalna din informacijska, pričakujem čimveč samostojnega dela, več kot do sedaj, kajti le tako bodo dejansko služile namenu, zaradi katerega so bile osnovane. Ko odgovarjam že na meni postavljena vprašanja, kaj želim od miladih Saturnuža-nov, naj vmešam še eno željo, iki jo imam do ostalih Samimužanov, in je velikega pomena pit delu mladincev v MO pri prevzem, i ju in izvrševanju raznih zav žitev, ki jih bodo imeli po-, samcznd mladinci. Zato pri-’ vsakega posameznega člana izvršnega odbora ali pododborov. Premalo smo razmišljali o pomembnosti določenih smotrov in nalog gov pa ni hillo tudi od dnu sindikata, vzpodbud in predlogov pa ni bilo budi od drugod. Tako smo prišli, do trenutka kritičnega stanja, ko fse večina neprizadetih spra-','šuje, zakaj je sindikat še potreben. čakujem od vas že starejših veliko več razumevanja do tisuih maidincev in mladink, ki sicer so pripravljeni delati v MO, vendar zaradi okolice, mojstrov in šefov, ki bi jih in jih zato gledaje postrani. To je zelo vgJjik negativen moment, ki zavira naše plodno — tako potrebno mo v bodoče dajati več poudarka in pozornosti, tako da bomo take primere objavili v tem listu ali pa reševali na kak drug uspešnejši način. Ob koncu naj' še podčrtam glavno misel: Z MS je naša organizacija in vsi moramo v njej delati. Za konec dovolite, da vsem MLADIM SATURNUZA-NOM IN ČLANOM KOLEKTIVA zažeLm ob vstopu v leto 1969 še več uspehov ter srečno Novo leto 1969. VPRAŠANJA MILOŠU MIKOLIČU — V. D. PREDSEDNIKU sindikata 1. Kje leži krivda, da se v kolektivu ne čuti sindikalnega dela? 2. Katerih nalog — predvsem — bi se moral sindikat lotiti v našem kolektivu? 3. Kaj pričakujete od občnega zbora sindkalne podružnice? ODGOVORI: Težko bi rekel, da se sindikalnega dela ne čulti salj je izvršni odbor v letošnjem letu marsikaj napravil in smo celoten kolektiv o akcijah seznanjati preko Glasa Saturnusa, v kolikor niso sami sodelovali, Jasno pa je, da je ta aktivnost premalo in da bi bilo to potrebno razširiti na tista področja, ki so pomembna za širši krog članstva, tako delovni pogoji, osebni dohodki, medsebojni odnosi itd. in ki so osnova dolu sindikata. Vzrok za tako stanje je verjetno v ustaljenem več let nespremenjenem programu in v premajhni ustvarjalni angažiranosti Nujno je torej sindikalni organizaciji ponovno dati tisto mesto, 'katero po svoji pomembnosti mora imeti 'l življenju podjetja. S primerno organizacijsko obliko moramo zajeti čim več članov v aktivno delo, izdelati osnovni program dejavnosti in te naloge izvršiti čim bolj odgovorno in na strokovni ravni. Osnova za ta kvalitetnejši premik v naši sindikalni organizaciji mora biti naš letni občni zibor, za katerega morajo bilti temu primerne priprave ne samo po vsebinski strani, ampak je potrebno z vso resnostjo rešiti kadrovsko vprašanje. Letos smo po tej strani 'imeti resne težave, predvsem v vodstvu in se to negativno odraža na uspešnosti organizacije. Le z dobro kadrovsko zasedbo, z ljudmi, ki se bodo temeljito posvetili problematiki, ki bodo pripravljeni marsikaj žrtvovati veliko časa sindikatu in seveda s podporo celotnega kolektiva, bo lahko Izvršni odbor opravit to, kar si od njega želimo. To željo ob Novem letu sprejmimo ne za Običajne fraze ampak vsi za svojo dolžnost v letu 1969. VPRAŠANJA JANEZU DEISINGERJU — PREDSEDNIKU ŠA 1. Ste že 12 let predsednik športnega ak.iva v Saturnusu; to je bogata preteklost, ki je prav gotovo polna izkušenj. Ali športna aktivnost v Saturnusu raste ali pada? 2. Katera športna sekcija ljeno aktivnost? Vemo, da se sekcija »drži« najbolj usta-nekatere sekcije ukinjajo in se zopet ustanavljajo. 3. Kegljači so zopet začeli z delom. Tudi združili so se s Slovanom — Povejte kaj več o tem? 4. Deluje športni aktiv samostojno ali pod okriljem sindikalne organizacije? 5. Ali lahko pohvalite katero sekcijo ali vodjo še posebej? 6. Načrti za leto 1969? ODGOVORI: 1. Res je, predsednik S A »Saturnusa« sem že 12 let in lahko rečem, da je bilo v tem času že marsikaj narejenega za športno in rekreacijsko udejstvovanje članov našega kolektiva. Res je pa tudi to, da sem v tem času doživel hiter In skokovit napredek nekaterih športnih panog, ravno tako pa tudi zaton istih. Na vaše prvo vprašanje, tovariš urednik, sem že deloma odgovorili v uvodu, lahko -pa povem, da aktivnost v zadnjih letih zopet hitro narašča. Morda se lahko vprašamo zakaj? Izmenjava generacij! T>- Na drugo vprašanje ndi težko odgovoriti, edina sekcija, ki ima najbolj ustaljeno aktivnost in kjer se ni poznala zamenjava generacij, je smučarska sekcija. Kegljaška sekcija, ki je bila ena od .najbolj aktivnih in, ki je dosegala zavidljive rezultate v okrajnem in republiškem merilu, je tako rekoč zadnjih pet let samo še životarila, dokler se v lanskem letu nismo odtočili za rigorozne spremembe v vodstvu sekcije. Ni pa lahko »zavoženo« sekcijo zopet postaviti na noge. Mnogo je bilo potrebno truda, še več pa dobre volje In potrpežljivosti novega vodstva, da so formirali ekipo, ki bo z vestnim in discipliniranim delom kmalu dosegla stopnjo, ki jo je naša sekcija že imela. Ker se je pa v letošnjem letu KK Slovan ,kjer imajo tudi naši kegljači treninge, šiloma razmer osamosvojil od uprave športnega parka, je zašel v tehnične ih finančne težave, tako da je stol pred alternativo, ali prenehati z delom ali se združiti. V prvi vrati so se obrnili na nas, kot najmočnejšo ekipo, če smo pripravljeni, da se združimo, ne glede na bodočo organizacijo in bodoče ime. Mi smo večkrat pre- mlevali njihovo željo, ki je bila izrečena že v marcu letos in končno prišli na osnovi vseh podatkov, da sklepa, da se združimo. Izredni občni zbor, ki je bil septembra, je potrdil prizadevanja obeh klubov, našel skupni jezik im združitev je biila sprejeta z navdušenjem. Sporazumno se j>e določilo tudi novo ime: KK »Saturnus«. Ob tej priliki moram povedati, da je bivših Stava-novcev 13, naših pa 25. Združeno moštvo je že doseglo svoj prvi uspeh v Mariboru v polfinalnih borbenih par lilijah za republiškega prvaka, saj. so bilti, od 20 ekip 7. in si priboriti vstop v finale, ki ,bo v Ljubljani. Ne bo pa odveč če povem in povabim vse, ki se zanimajo za ta šport, da je vsak torek od 19-22 ure družabno koglajmje na katerega ne glede na člamsitvo, vabimo vse, ki bi se radii pomerili v podiranju kegljev. Želimo doseči množičnost, kar le na ta način bo našim selektorjem uspelo poiskati, mlade talente in jih vključiti, da se napaka o zamenjavi generacije ne ponovi iz prejšnjih let. Naš S A deflujie popolnoma samostojno, seveda pa v tesnejših stikih s sindikatom, saj so razna priložnostma tekmovanja vedno v organizaciji sindikalnih podružnic, kjer naši člani tekmujejo kot člani sindikata, fcajiti redki so delovni kolektivi, ki imajo kot mi, samostojno športno organizacijo. Glede pohval bom pa skromen, zaenkrat samo Jarc Viktor (smučarska) in inž. Kralj Bogo (nogometna). Načrti za drogo leto niso veliki, želimo le utrditi našo organizacijo in kot glavno vključiti v rekreacijo čim več novih, posebno mladih ne glede na spol. Vsa naši načrti, [pa bodo uresničeni, če bo višaj nekoliko posluha tudi pri samoupravnih organih v zvezi e financami. ŠA je na »psu« saj- nimamo ni,ti za en čaj.. Mislim, da je vsak komentar odveč. DB1SK IZ JAPONSKE — 12. novembra sta nas obiskala laponska gosta gospod KAN VVATANAI3E, Sef Izdaje časopisa japonskih sindikatov ln gospod KATSUM1 VAKABE — profesor tokijske univerze. Želela sta Imeti pogovor z glavnim direktorjem ter vodji samoupravnih organov ln organizacij predvsem o samoupravljanju, delu samoupravnih organov in odnosih ter vplivanju organizacij na samoupravne organe ln obrnleno. Ne dolgo tega so nam pisali lz Japonske, kjer pozdravljajo tudi vse člane kolektiva ln nam želijo veliko uspehov pri delu In samoupravljanju (na desni strani njihov državljan — študent v Beogradu — kot prevajalec). Menimo, da to ni v skladu z našimi socialističnimi načeli POGLED V ZGODOVINO DECEMBER je bil pri Rimljanih posvečen Saturnu, bogu rodovitnosti • a setve. Njemu na čast so 17. v mesecu slavili praznik saturnalij, ki je trajal več dni. Z najrazličnejšimi običaji eo se pri tem spominjali zlatega veka, ko so pod Saturnovim žezlom vladali mir in veselje, svoboda tn makost na zemlji, V mar-tičem so saturnaldje spo-ninjalc na božič. Ljudje so obdarovali drug drugega z voščenkami ter majhnimi kipel iz gline, sužnji pa so sedeli z gospodarji za isto mizo. Tokrat so jim gospodarji stregli in v veseli družabnosti je žreb določil |kralja praznovanja, ki mu je bil vsakdo dolžan pokorščino. Nekaj dni pozneje je sledila hruma — rojstni dan sonca — ki ga je pozneje cerkev povzdignila v rojstni dan Kristusa. V četrtem stoletju so postavili na ta dan začetek cerkvenega in koledarskega leta. šele ob koncu 17. stol. je papež Inocenc XII. prestavil novo leto na 1. januar. ® Za nami je obletnica rojstva republike in tudi število B kongresov, med njimi tudi kongres ZK Slovenije. Na B svečanostih ob 25. letnici naše republike širom naše do-B movine, je bilo povedanih mnogo lepih besed o našem B življenju od takrat pa do danes. Tudi kongresi naših poll-B tičnih organizacij so nam mnogo povedali, predvsem pa S dali mnogo napotkov in nalog pri odpravljanju napak B našega dela, odnosov itd. Ker je naš toodelkltiv del našega j ugoa’ ovanakega -kicr lektiva (in prav gotovo ni podpeprečen pri napakah), moramo tudi mi isitoriJti. nekaj pri odpravljanju napak, tako da ne Ibcdo vse sprejete resolucije le formalnosti, temveč osnove pri našem delil. In najj lepše je napake odpravljati najprej' pri. sebL Zadnje mesece letošnjega leta se delitev in kriteriji za delitev osebnega dohodka v naši meščanski tiskarni (DE tiskarna )nekako ne skladajo že z enostavno logiko delavk in delavcev te enote, niti z nekaterimi predpisi o delitvi OD niti z družbenimi. Naj na krailko opišemo Ita problem, ki. je povzročil v tiskarni — določano nezado-vočjsvo med odnosi v enoti. Nekje sredi leta so delavke (imena niso pomembna) 'te enote dobile za tri grupe večje osebne dohodke (kdo jim je 'popravil osnovno postavko, nam še ni. jasno!) To je seveda prizadelo ostale nekvalificirane delavke in tako_ je prišlo najprej do ustmenih pritožb, potem pa še do pismene pritožbe 36-iih (z besedo: šestintridesetih!!) liillllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll PRVA IN DRUGA TISKARSKA LINIJA Z VLAGALCE-MA — Njuna delovna mesta sta »moška«. delavk in delavcev, ki pa je bila od DS DE zavrnjena. Ker priloženi klljub gkiepu DS DE smatrajo razliko v osnovnih postavkah med njimi in temi tremi delavkami za nelogično in nepravično, so se pritožili na DSP. To je sicer sila pdvršen pogled v problem, pa vendar nekaj pove. Že samo število je dovdij zgovorno. Ce sedaj preidemo k predpisom pa ugotovimo sledeče: a) ne ve se kdo je povišal osebni dohodek delavkam; b) DS DE ni v pravilniku predpisanem roku razpravljal o tej zadevi, niti priloženi niso bili vabljeni; c) obrazložitev povišanja OD, na katero je bil sprejet sklep DS DE Tiskarne, je nepravilna. Namreč glasi ee takole (podal jo je tov. Ku-nilo): »pri tovarišicah nismo popravljali tarifne postavke, ampak smo ocenili (!!) delovno mesto. To delovno mesto je predvideno za moškega, ker pa teh nimamo vedno dovolj, morajo te dobiti za isto delo isto plačilo. Smatra se, da s tem nismo kršili pairavil tarifnega pravilnika naše tovarne...« Tov. Ošaben je še dodal, da če tem tovarišicam ne bi dali za isto delo islto plačilo, bi s tem kršili osnovna ustavna načela in kar je nepravilno. — povišanje ali ocena delovnega mesita, pomeni za delavce v končni fazi enak rezultat: večji OD. Mislimo, da je tov. Kunlilo dobro razumel, kaj delavci menijo z besedo »povišanje«. Če hočemo že biti dosledni pri formulacijah potem nikakor ne moremo reči, da delavka opravlja isto delo in prejema isto plačilo temveč le enako. — Oceno delavnega mesita ne more izvinšiiiti posameznik (vodja, šef ari kot hočete) temveč samoupravni organ (v tem primeru je najbolj primerna komisija za oceno del. mest DS DE) in to samo vzporedno z oceno vseh delovnih mesit enote. — Govoriti ali sprejemati sklepe s formulacijo o mo-škem in ženskem delu ni v sikladu niti z mednarodno konvencijo o delilhvl dela. Tega ne poznajo niti. v kapitalističnih družbah, mi pa smo socialistična z načeli o enakopravnosti človeka, torej tudi spotov. In če že sprejmemo to ddli/tiav, potem bi morala delavka, ki opravlja »moško delo« zanj dobiiti večje OD za dodaten napor, kot npr. brusilci, kemiki itd. Vsiljuje pa se tudi vprašanje, kaj je talce težkega pri tem delovnenm mestu, da se ga »sme« tretirati za »moško delo« z ozirom na delo vla-galk pri drugih tiskarskih sitroj ilh ? — Zakaj delavke na tem delovnem mesilu že npr. lani niso dobile enake tarifne postavke? Morda do letos še nismo imeli čulta za enakopravnost? Ker je v našem Skupnem interesu, da se odnosi v tiskarni uredijo v najkrajšem času ter da damo ljudem ne samo težko delo, temveč tudi zadovoljstvo in Občutek pravičnosti v odnosih med sodelavci, želimo odgovore na že zastavljena vprašanja in na sledeča: B Zakaj DS DE Tiskarne ni v roku 14- ih dni razpravljal o prejeti pritožbi, temveč šele po 45 (!!). B Zakaj se je kršil sklep DSP z dne 30. 1. 1967, ki se glasi, da se odločbe po sprejetju pravila za kategorizacijo del v proizvodnji in delavce v upravno tehn. službi, ne popravljajo? B Zakaj pritožen! niso bdll vabljeni na sejo DS DE, na kateri se je njihova pritožba obravnavala? B Kdo je odgovoren za očitne nepravilnosti pri delu samoupravnih organov v tiskarni? B Ce je potekalo Po regu- larni poiti, prosimo, da se pove datum zasdanja DS DE tiskarne, na katerem je tarifna komisija podala pred-locg za spremembo postavk omenjenim trem delavkam (vlagalke I. in II. linije) in je Ml sprejet s strani DS DE. B Kakšna je formulacija ocene delovnega mesita za omenjeno delovno mesto? B Ali tov. Kunilo in tov. Ošaben resnično menita, da je delo vlagalke I. in II. linije pravilno ocenjeno in res težje od ostalih vlagalnih mest, da je razlika v osnovnih prejemkih približno za 190 N din na mesec? To sta, kot je iz zapisnika IV. redne seje razvidno namreč zagovarjala. B Ali naš sindikat res tako trdni spi, da ga taki problemi nikakor ne zanimajo, kaj še, da bi jih reševal? Vprašanj se nam postavlja še več, vendar smo minemja, da jih ‘bo davblj. Na 'koncu naj omenimo, d‘a talke razlike v ocenah dela obstoje v tovarn«, tudi drugje, vendar verjetno niso tako občutne. Članek ni napisan z name-noam polemiziranja, temveč kot prispevek k graditvi pravičnejših odnosov in samoupravljanja Itako v naši "družini« 'kot v naši jugoslovanski diružbii. Sicer pa, če sprejemamo raznorazne resolucije in sklepe, jih verjetno ne zato, da ima papirna industrija dovolj dela, ter da jih kršimo, ampak zato, da jih bomo izvajali, uresničevali, spravljali v življenje. Zavedajmo pa se tudii, da pravični odnosi tudi pri defliu prinašajo večje uspehe. SEKRETARIAT ŽM SATURNUSA NASA MLADINA SKUPNO Z VOJAKI IN DRUGO MLADINO IZ MOST PROSLAVLJALA PRAZNIK REPUBLIKE Proslavo so organizirali pripadniki JNA skupno z Gimnazijo iz Most, povabljeni so bili tudi naši mladinci, ki so k programu prispevali dve recitaciji. Dvorana v Titovem domu je bila polna — največ vojakov — lahko pa bi bilo več naših mladincev ali tudi članov, saj so bili pravočasno obveščeni preko oglasnih desk. Potrdilo za pravilno odločitev V začetku decembra so se tehnični kadri iz sadjezclenjavne predelovalne industrije, ki pri nas kupujejo konzerve in pokrove za kozarce, ponovno odzvali vabilu naše tovarne. Sešli so se v Ljubljani, si ogledali naš specializirani obrat za Izdelavo konzerv v Zalogu, nato pa so se odpeljali na Bled, kjer so ves naslednji dan pozno v noč sedeli kot v šoli in pridno poslušali, še več, ne samo poslušali, tudi vneto sodelovali s svojimi izkušnjami Iz proizvodnje. Lansko leto, ko smo prvič organizirali1 podobno srečanje, še nismo vedeli kako bo. Ali bodo sprejeli tako kot to želimo? Bodo razumeli našo veliko Skrb za proizvod — konzervo —, ki je izdelan pri nas in pri njih? Potrebno jih je bilo še prepričevati — to je bilo lani. Letos nam je sama udeležba dala vedeti, da je bilo naše seme usojano prav in v pravo zemljo. Letos so prišli kvalifikacijsko višji kadri — predvsem tehnični direktorji, medtem, ko je 'lansko leto biilo še veliko preddelavcev, vodij skupin ipd. Hvala gre našemu vodstvu, da se je nato tudi primemo pripravilo. Letošnji sestanek je bil ponovno za stopnjo višje. Lahko bi ga imenovali: »Znanost in praksa z roko v roki«. Temu tako je pripomoglo naše tesno sodelovanje z institutom za živilsko industrijo iz Novega Sada. Trije člani tega instituta so boli tudi naši gostje, ki so prisotnim posredovali zanimive ugotovitve: Todorovič je poročal o raziskovalnih rezultatih zavoda za tehnologijo sadja in zelenjave od lanskega sestavka pa do danes. Inž. Juhas je predaval o izbiri najprimernejše pločevinaste embalaže za pasterizirano višnjo. O problemih konzerviranja sadja in povrt-nin v pločevinasti embalaži s posebnim poudarkom na »pire paradajs« pa sta imela besedo dr. Miškovič in inž. Todorovič. Njihovim sila zanimivim izvajanjem so prisotni pozorno sledili in posegali v razpravo s svojimi bogatimi izkušnjami v proizvodnji. Nič manj pomembno kot ta prispevek instituta je naša doslednost. Precej v začetku po uvodnih nagovorih so bili prebrani zaključki lanskega posvetovanja. Zaključki so bili navedeni v obliki točk in za vsako točko se je ugotovilo kaj in koliko se je storilo .'j*' 0 0 0 pjiy m č >11 mbHl hjBP/ M |mgi g* Gostje so sl z zanimanjem ogledovali proizvodnjo v obratu Zalog. Modeme linije z velikimi zmogljivostmi, urejenost prostorov, brezhibn i obratovanje In vljudnost »vodičev« so jih prepričali, da je to moderno podjetje, ki ve kaj dela. od lanskega leta doi letos. To je bil resnično plastičen prepričevalen prikaz naše velike skrbi, da se problemi na področju izdelave konzerv in konzerviranja, kar spremlja še vrsto obrobnih in pomembnih dejavnosti, sistematično odpravljajo. čeprav so gostje tarnali, da je preveč za en dan, so na koncu vseeno težko našli primernih pohvalnih besed za talko obliko in tako kakovostno sodelovanje, kar so že tudi med pogovori v diskusijah vseskozi izražali. To je dokaz, da je naša lanskoletna odločitev bila pravilna. To so oblika sodelovanja v korist proizvajalca in potrošnika, ki so v svelu že dolgo v praksi, pri nas pa je prav Saturnus zaoral v ledino. Slavko G-orlica Športno srečanje mladih Mladinski aktiv tovarne »STOL« iz Duplice pri Kamniku nas je povabil na športno srečanje. Odzvali smo se. V soboto 23. 11. 1968 smo se srečali in preizkusili skupaj z mlad / ci »TAM« Maribor, »Kovinar« Kranj, »DIM« — Dom invalidne mladine Kamnik. Zbrali smo tri ekipe: strelsko, namiznoteniško in šahovsko. Udeležba je bila slabša od pričakovane, vrjetno zaradi snega, ki je zapadel prejšnji dan. Sicer nam Je tudi v soboto vreme nagajalo, saj je ves dan po malem deževalo, vendar nam je kljub temu dan minil v prijetnem razpoloženju. Ko smo se zjutraj pripeljali z avtobusom prod kulturni dom, nas še nihče ni čakal. Kmalu nato so se pripeljali mladinci iz »STOLA« in »DIM«-a, kasneje pa še ostali. Vsa organizacija srečanja bi lahko bila bolje pripravljena. Strelci so bili zelo slabe volje, saj so dohiti metke, ki sploh niso šli v cev ali pa ie-ta ni priletel do cilja. Do nasprotij je prišlo tudi pri predaja tarč, vendar so Štvar uredili. Za streljanje se je prijavilo pet ekip in sicer šo dosegle: 1. TAM Maribor 947 krogov, potčanska ekipa 2. STOL Kamnik 792 krogov, štiričlanska ekipa 3. SATURNUS Lj. 740 krogov, petčlanska ekipa 4. DIM Kamnik 705 krogov, petčlanska ekipa 5. KOVINAR Kranj 440 krogov, dvočlanski ekipa Od naših je bil najboljši Pustavrh, ki se je s svojimi 207 krogi uvrstil na 6. mesto, za njim pa Momčilovič, ki je imel 199 krogov. Pri namiznem tenisu so se naši še kar dobro odrezali, dokler niso prišli na vrsto Mariborčani iz TAM-a, ki so bili od vseh precej boljši. Ekipno je bil SATURNUS drugi, posamezno pa je Pre- Odgovor tov. Ferenčaka na tretje vprašanje (nadaljevanje s 3. strani) 3. Potrebno je analizirati in kritično oceniti poslovanje teta 1968 in preteklih let po obračunih za 10 mesecev in 2a leto 1968, ugotoviti slabosti gospodarjenja, kakor tudi uspehe, ki smo jih dosegli. Izdelati predračune stroškov in splošnih stroškov proizvodnje po obratih in za pomožne ter splošne službe, ki naj predstavlja maksimalne dovoljene izdatke katerih prekoračenje naj odobrava organ upravljanja od direktorja do DS na podlagi dokumentirane utemeljitve. Le na ta način bomo preprečili neupravičeno naraščanje režije v masi in s tam tudi znižanje režije na enoto izdelka in znižanje lastne cene izdelkov. Nujno je skupno prizadevanje vseh članov kolektiva, če hočemo racionalno in uspešno gospodariti. šeren prišel do četrtfinala, Resnik pa do polfinala, tako da je obtičal na četrtem mestu. Ostal je torej le še šah, pri tem smo obtičali na tretje.n mestu. Ekipe so si sledile po naslednjem redu: TAM Maribor, STOL Kamnik, SATURNUS Ljubljana, DIM Kamnik, STOL Kamnik, DIM Kamnik. Na tekmovanju so se odlično odrezali Mariborčani, saj so pobrali vsa tri prva mesta. V streljanju bi tudi naša ekipa dosegla boljše uspehe, če bi bili pogoji boljši. Mladinci »STOLA« so nas po končanem tekmovanju povabili na prigrizek in razdelitev diplom. Večino jih je pobrala ekipa TAM-a, eno pa smo dobili tudi mii za naše drugo mesto v namiznem tenisu. Po razdelitvi diplom smo se na predlog Kamničanov odpeljali v Domžale in se ustavili pred prijetnim lokalom, ki ima tudi štiristezno avtomatsko kegljišče. Fantje še kosila niso čakali. Komaj smo prispeli, že so podirali keglje. Kdor še nikoli ni kegljal, se je V soboto prav gotovo naučil. Ko je bilo kosilo smo s kegljanjem za nekaj časa prenehali, nato pa z p.t nadaljevali do večera. Marsikoga so še tri dni potem bolele vse kosti. Soboto smo preživeli v duhu športa, tako da nam bo dlje časa ostala v spominu. Kamničanom smo se zahvalili za povabilo in jih tudi sami povabili na prihodnje srečanje v Ljubljano, ki ga mislimo kmalu uresničiti. Frbežar Ivan I S I s \ \ I s I s I s > I > s I \ I s I s I > I N I S I s I s I N I S I s I s t s I s I s fc Za toplo člo veško besedo Samo eno telim od NOVEGA leta 1969. Toplo, toplo človeško besedo za mojega tovariša, za ženo, utrujeno mamo in ostarelega očeta, za brata in sestro, za človeka na dolgi poti, za kmeta dišečega po zemlji, za rudarja črnega od znoja in blata, za graničarja zagledanega v tišino, za mornarja z daljnjim obzorjem v očeh, za malo deklico v potga. ni vasi Vietnama in njenega ponosnega očeta. Toplo človeško besedo za pošteno delavko in delavca iz naše tovarne — iz vseh tovarn, za dobrega človeka z naše ulice, za soseda, za vse kar je pošte, no, hrabro, čvrsto... Besedo, nelno in toplo v trenutkih ialosti telim, stisek dlani, ki toliko pove, solzo v oči in bolečino, ki jo tivljenje iznenada prinese, zaradi dečkove razbite igračke, zaradi otrok, ki jih nikoli niso imeli, zaradi časa, ki tako hiti, hiti. Iščem toplo besedo in veliki sončni nasmeh za dan pozabljen na prašnem polju, za reko zelenih bregov, kjer se v vodi ogledujejo vrbe, za star macesen na pobočju gore, ki se bori z vetrom in časom, za novo ulico, za hitrejšo cesto, za vselitev mojega znanca, za rojstvo hčerke in sina, za tiste, ki jih čakamo, za one, ki odhajajo. Toplo besedo prosim za razumevanje, za naše vsakodnevno tivljenje in delo, za naše slabosti in utrujenost, za deklico, ki izza stroja pogleduje za fantom, za teno, ki ji je stroj vzel prste, za fanta, ki poje ob struinici, za tiste, ki odhajajo v pokoj, za dišeči kos hruha v tuljavi dlani... Toplo človeško besedo za ljudi, za ljubezen, za smeh, za srečo, za pesem in veselje, za upanje, za sonce in brezkončni mir. Slavko Gerlica s mr * rmr * mr * jt * mr * mr * * mr * mr * jmr * mr * N I s I I s I s I s I N I S I s I s I s I s I N I S I > I > I > I S I v I s I > I s I > I s I s I Stanovanjska problematika # Od zadnjega obravnavanja stanovanjske problematike na # DS dne 1. 4. 1968 Je stanovanjska komisija prejela 64 pro- # šenj za dodelitev kredita za nakup stanovanj ali za indi-S vldualno gradnjo ter 29 prošenj za dodelitev stanovanj. ® Predno je komisija pričela z delom In razpravljala o # vsaki posamezni prošnji, je bil material za komisijo # predčasno finančno ln socialno obdelan v podkomisiji, # tako da je komisija lahko v okviru podanih možnosti # sklepala in predlagala rešitve. Da bi tudi pri nas zmanjšali. .pritisk na stanovanjski sklad 'je DS že L 4. 1968 sprejel 2 sklepa toda kot ugotavljamo, se prvi sklep sitirilkltino uveljavlja, drugi slkllep pa n.e (prvi sklep: podaljšana doba od 3 na 5 let V počastitev Dneva republike ŠPORTNO SREČANJE MLADINSKIH AKTIVOV Iz celotnega gradiva, ki ga je komisija obdelala ni bilo najlažje odločati, kajti, podatki ukažejo, da je situacija na podnečju stanovanjske graditve v pogledu financiranja, dokaj težka itn ni mogoče zadovoljiti vsem potrebam prosilcev, ker sredstva, ki so na razpolago ne krijejo niti 25 % potreb za kredite, da o nakupu stanovanj niti n« govorimo. Zia iboljlše razumevanje naj navedem nekoliko Številk; od vseh 64 proženj prosijo prosilci kredite: Lol969 1283,000 din 1. 1670 662.000 din 1. 1971 50.000 din S sklepom DS 1. 4. 1968 je Pa že dodeljeno za: 1. 1669 877.300 din 1. 1970 260.000 din L 1971 75.000 din Kot je vsakomur znano formirani© finančna sredstva za kreditiranje dz 4 % stanovanjskega prispevka, kli ga varčujemo v KBH in dobimo Pa vložene zneske 75 % kredita, kar bo znašalo za lato 1969 — 1,200.000 din. Iz tega sledii, da je imela komisija na razpolago znesek 322,700 dbn,. Zakaj tako malo? Poglejmo sklepe DS 1/4-1968 — razdeljeno za L 1969 877.300 na razpolago 4 % 1200.000 °®tane za razdelitev v letu 322.700 Predlog komisije 28 1969 343.000 Primanjlktlaj 20.300 Sklep DS 1. 4. 1068 — razdeljeno .za 1970 260.000 na razpolago 4 % 1,160.000 Pstane za rezdeHiitev v 1- 1970 900.000 predlog komiisije Za 1. 1970 837,000 ostane 63.000 Sklep DS 1. 4. 1968 — razdeljen© za 1971 75.000 na razpolago 4% 1,200.000 ostane za razdelitev 1,125.000 Predlog komisije 360.000 ostane , _ 765,000 Kot sem že v začetku omenil komisija ' ni upoštevala Prosilcev za stanovanja, ki iz socleinih afd drugih razlogov nomorejo varčevati in ®i ku-PUti stanovanje, jih je pa 29, tat bj, znašalo z ozirom na njihove stanovanjske prostore nadaljnjih 1,914.000 din, 1 jih pa podjetje nima na r^polago. Ko je komisija bravinavala tudi te prošnje je PrKšla do sklepa, da se v • 1969 kupi 2 garsonjeri, z •kto prakso združenje bank sprejelo dela ob nedeljah In praznikih. To sta lakirna In tiskarska linija v obratu Zalog. S tema linijama se je zopet za nekaj časa odpravilo ozko grlo v tiskarni — predvsem se jo je razbremenilo, da ne bo toliko 7. PAPIRNICA Vevče 445 „ 8. DK KAJUH (2 strelca) 141 „ V šahu je bila naša ekipa tretja. Vsekakor smo v tej disciplini, od vseh drugih, dosegli najboljši rezultat. V ta-miznem tenisu so biilil tokrat neprekosljivi Litostrojčani, d očim je povsod drugod prednjačil aktiv tovarne STOL Kamnik, katerega gostje smo bili na mladinskem športnem srečanju zadnjič. »STOL« je tokrat pobral vsa najboljša mesta, tako pri streljanju kakor tudi pri šahu. Pri' streljanju so bili na vseh treh prvih mestih strelci iz tovarne STOL. šah ekipno: STOL 1, STOL 2, SATURNUS, GRADIS KO, PAPIRNICA Vevče, VP 3908 Lj., METALKA, DK KAJUH, VI. GIMNAZIJA. V namiznem tenisu so bile najboljše ekipe Litostroja, MK Dolsko in VI. gimnazije. Zmagovalci so ekipno dobili diplome, posamezniki pa tudi praktične nagrade - naše izdelke. Zaželjenih je še več takih ali podobnih srečanj. Frbežar Ivan S spremembami zakona o podjetjih je napredovalo samoupravljanje V zveznem uradnem listu št. 48/68 z dne 20. 11. 1968 so bile objavljene spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o podjetjih. Do sprememb je prišlo zaradi uskladitve poedinih določb z načeli temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. združenega dela v podjetju V sprememlhah zakona o v smislu temeljnega zakona podjetjih je urejeno tudi o ugotavljanju in delitvi do- vprašanje odgovornosti orga-hcdlka v delovnih organizact- nizacij združenega dela glede jah. Drugi pogoj jo, da je s obvez iz Sklenjenih pogodb, statutom odnosno s pogodbo kakor tudi gliede obvoz iz na-formalnem smislu, ampak na podlagi statuta predvide- slova povračila škode, bolj v vsebinskem. V okvi- n0| ^ samostojno raz-ru delovnih organizacij polaga s sredstvi. Tretji po- Odgovornost' za obveze iz podjetij so se začele pojav- go,j j.0j ,da lS0 glede na naravo ra:™eriy se v sita- ljati organizacijske enote z njenih proizvodov in stori- tultu lahlco uredi tudi na drug določenimi pravicami kafcr- tov dani pogoji, da samostoj- način, kot je v zatonu dolo- Istcčasno so bile v zakon o podjetjih vnesene spremembe glede delovnih enot iln drugih organizacij zdru- delovnaenota., itd. šne so lastne pravnim ose- n,0 nastopa na trgu. deli podjetja bam ne glede na tg, da se te y tL jd morajo bijti enote še m.so priznavate kot ; tojam m ^ če so vsi pravne osebe. Zakon o pcd- Večina teh izrazov je razumljiva, najmanj razumljiv jet-jih iz leta tenega dela, ker dosedanje pa bo verjetno izraz pravna že predvideval možnost usta- ^ podietiu prizna last- M : Y ___________________ - A. . ... tv Ilir ty\ rvrvojTiiKr-i i,V> i i.cslii r^n /-i.of- J J if <* ' ™ ^ , izpolnjeni, še ni nujno, da se je na r taki organizaciji združenega so bite od nekdaj nesporni njihove dejavnosti. nosilci vsakovrstnih pravic iin Obveznosti. Kadair pa je šlo za pravice neke skupnosti ali organizacije, pa si je delavskih bilo s pravnimi predpisi tre- itd. ha izmisliti nosilca teh pravile in so se ti nosilci tudi oblike niiso več odgovarjale dosežen stopnji razvoja samoupravljanja v .podjetjih. Namen novih zakonskih pnedjpisov o podjetjih je namreč omogočil tudli delovnim enotam v podjetju, da neposredno sodelujejo v poslovanju s tretjimi osebami, s čemer naj bi postale dejanski nosilci .gospodarjenja. Delovne enote bodo v bodoče na podlaga dolcči.l statuta podjetja lahko pridobile llaiStinost pravne osebe in s tem tudi pravico samostojno stopati v poslovna razmerja z drugimi osebami. Doslej so lahko stopale delovne enote — dbraitli, jx>-slovne enote in druge oblike združevanja — v poslovne stike z drugimi fizičnimi in pravnimi osebami! samo v imenu iin za račun svojega podjetja, ako je bilo tako predvideno v statutu ali kakem drugem samoupravnem pokazala potreba, da imajo aktu podjetja.. Za obveze iz pogodb je odgovarjalo podjetje kot celota,. V tem se- čeno, Spremenjeni zakon o podjetjih ima novote tudi glede reševanj-ia notranjih sporov po arbitraži, dalje so spre- jt-_______________________________________________ viuia v i^ruuij*3i.ju i^/LiLtiia laisfu- menjeni tudi predpisi glede oseba, Ce 'hočemo pojasniti nov,, .ve pa n, uč» - s nosit pravne osebe. Treba je ustanavljanja podjetij ,po ta izraz, ga moramo postavi- n“ or“t. le enote so smete naroreč s statutom določiti občanih, ker so za ta podjet- tii v nasprotja z izrazom tir sto^atr določene postev aU ^ ta organizacija jimela dosedanjih izkušnjah zllona oseba. Fizične osebe kdbkOT J6; SLoJza izvajanje laatnost praiVTle 05lgtoe ^ ne ^^viln. razne zlorabe, ki jih pa zakonodajalec ne more še dalje trpeti. Podrobnosti opuščamo, ker bi biil obseg pojasnjevanj preobširen. dr. Jama Alojz Pred tem je imel podobno določilo tudi Temel jni zakon gostinski dejavnosti glede menz, okrevališč Te posebne enote so samostojno sklepale Nadalje je potreben tudi vpis v sodni .register in ob tej priliki sodišče kontrolira ali so dej'ansko, izpolnjeni zakonski pogoji, da se neki delovni enoti prizna lastnost uslužnoatne pravne osebe. poosebljali ter so jih v prav- kupoprodajne pogodbe. Lahnih predpisih označevali z ko so bile tudi stranke v osebami, seveda pravnimi., sporu. kor v resnici ti nosilci v na- Po zakonu o sredstvih go-ravi niso obstojali, ampak lo spodarskih organizacij je da-v predpisih. Pri našem raz- na možnost vlaganja sredstev mi,sijanju nam ne gre toliko za skupno poslovanje tudi v za pojem pravne osebe kot take, ampak .bol j za zgodovinsko vsebino tega pojma v naših razmerah. V toku razvoja našega družbenega in pravnega si- posebno enoto, obrat s samostojnim Obračunom — sedaj samostojna organizacija združenega dela,. V tern zakonu se predvideva tudi možnost otvoritve stečaja stavku se bomo pogosto srečevali; z izrazi kot so: samostojna organizacija, samostojna organizacija združenega dela v podjetju, pravna oseba, obrat, poslovna enota, stema ter našega samouprav- nad tako enoto, kar je tudi ljanja se je v praksi kmalu prilastek pravne osebe. Tudi temeljni zakon o lahko tudi nižje enote t. j. enotnih gospedardkih zfoor-dali podjetja, obrati itd!, vsaj nicah in poslovnem sodelo-n-elke določene pravice, ki iz- vanju v gospodarstvu omo-hajajb iz pojima pravne ose- geča, da ima poslovno zdru-be. ženje v svojem sestavu po- Prva takšna določila ima- se®:>n,c> enoto za proizvodnjo mo v temeljnjem zakonu o proizvodov ali podjetjih iz leta 1965. Tu ne »Pravi jan j a določenih uslug, gre še za pravne osebe v '1’udi takšna enota uma neka Pred ekonomskim 1969 letom Kakšne so značilnosti predlagane resolucije o osnovah ekonomske politike v letu 1969? V pogledu osnovnih nalog za leto 1969 ni nasprotij. Te naloge so: hitrejši razvoj proizvodnje in izvoza v stabilnejših pogojih, povečanje novo zaposlenih (posebno še kvalificiranih kadrov), nadaljnja rast življenjskega standarda, hitrejši razvoj gospodarstva, jačanje reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva. Vzporedno s tem si zagotovi hitrejše uresničevanje reforme tudi v negospodarski dejavnosti, razvijanje solidarnosti ter ekonomska in socialna moč delovnih ljudi. Predlagatelji resolucije pravijo: za predlagano resolucijo o ekonomski politiki v letu 1969 je posebnega pomena orientacija gospodarstva na zniževanje proizvodnih stroškov in boljše izkoriščanje zmogljivosti, na modernizacijo proizvodnje in poslovanja. Zato leži pred gospodarstvom obvezna naloga za pospeševanje procesa samoorganiziranja in initegracije kar bo bistvenega pomena za ustvaritev novih kvalitet v gospodarjenju — .posebno v tistih sektorjih, ker se bodo reševala ključna vprašanja nadaljnjega razvoja. Planerji .pravijo, da je v letu 1969 potrebno ustvariti realno povišanje družbenega proizvoda od 7 do 8 %. Industrijska proizvodnja bo imela povišanje od 7,5 do 8,5 %, v kmetijstvu pa od 3 do 4 %. Da bi se to ustvarilo je potrebno zagotoviti nemoteno rast notranje potrošnje v skladu z razpoložljivimi sredstvi ob visoki stopnji izvoza blaga in uslug. V zunanjetrgovinski menjavi pa je potrebno ustvariti take odnose, da bo moč doseči ravnotežno plačilno bilanco s konvertibilnim in drugimi področji. Bo kak napredek? Centalni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je izdelal okvirni program razvoja dnevne zaščite otrok za nadaljnjih pet let. Diplomirani ekonomist te ustanove Cilka Maležič ga je naredila na osnovi današnjega prihodnjega emografskega stanja otrok, zaposlenih obeh roditeljev in njihovi želji za varstvo otrok v varstveni ustanovi. Podatki kažejo, da v glavnem mestu Slovenije živi več kot 44.000 otrok do 14. leta starosti. V vrtcih je prostora za približno 5.000 malčkov, v jaslih pa je v varstvu samo 400 otrok. Kljub potrebam, okrog 15.000 ,najmlajših prebivalcev Ljubljane ni vključeno v varstvo. Petletni program predvideva izgradnjo novih vrtcev za 4.000 predšolskih otrok — investicijski stroški za te objekte bodo po predvidevanjih znašali približno 43 milijonov starih dinarjev. Poleg tega, v okvirnem programu je planirana izgradnja 18 novih osnovnih šol s 305 matičnimi učilnicami za 7.000 ljubljanskih učencev. Za izgradnjo novih šol je predvideno okoli 9,3 milijarde starih din. Okvirni petletni program razvoja otroškega varstva je sedaj na javni razpravi. Nesporno pa je, da bodo meščani prvenstveno starši, mogli najbolje oceniti v kakšni meri zadovoljuje program njihove potrebe in čemu bodo dali prednost. Ali oni, za razliko od drugih, imajo možnost, da razpravljajo in odločajo na osnovi konkretnih analiz in podatkov ki jih je pripravila znanstvena institucija. obeležja pravne osebe. Ona lahlko samostojno sklepa pogodbe v zvezi, ,s svojim poslovanjem. Za obveze iz pogodb odgovarja sama s sredstvi, ki jih uporablja im s katerimi, razpolaga, toda podrejeno odgovarja za nje-ne obveznosti tudi poslovno združenje. Glede na spremembe in dcpoiniltve zakona o podjetjih, o 'katerih piišcmo v tem sestavku, ima .Lahko ta enota tudi položaj samostojno organizacije — pravne osebe. Temeljni zakon o podjetjih pozna ituidjL dele podjetja, ki so tudi foirmailno-piravno priznani kot pravne osebe. To so organizacije — .tovarne, obrati, ekonomije, blagovni- r ce itd. — v sestavu združenega podjetja. Po novih predlpi.s£h iz no-vetipfora 1968 bedo lahko delovne enote in druge oblike : pravne osebe pod določenimi združenega 1 dola postalo pogoji tudi v podjetjih. _,Ri. niiso registrirana kolt zdru-" žena podjetja. Organizacije združenega dela v podjetju, *, j. delovno ... ^ enote, bodo lahlko pridobile " 7^%, lastnost. pravne osebe samo, Če bodo izpolnjevale določene zakonske pogoje. Prvi tak pogoj je, da je organizaciji s statutom ali po- SUSA FRANC -r 3. decembra je praznoval 50 let življenla, godlbo na podlagi statuta na- njegov TAM pa 10 let dela v SATURNUSU. Zanimiv jubilej, prej priznana pravica, da sa- vsak dan sta skupaj in kilometri hitro tečejo pod njima — mo stojno pridobiva in doli zakaj ne bi še praznovala na Isti dan. dohodek, :t. j. da ima polo- VZORNEMU saturnužanu želimo še veliko srečnih let ln žaj samostojne organizacije prijetne vožnje. - srdtu %‘>h £ UH W£ f / Mi ;S|f: M Gr TV '/.///j m v * mr s mm * mm * s a Nagradna križanka _ n . Rešitve oddajte v nabiral-S%PJL> ni k »Glas Saturnusa« ali v uredništvo do 14. 1. 1969. Žrebanje bo 17. 1. 1969 ob 14. uri v sejni sobi. I. nagrada II. nagrada 100 dinarjev 80 dinarjev mm m IH. nr.grada 70 dinarjev VELIKO ZABAVE IN 10 nagrad po 10 dinarjev SRECE1 Dedek Mraz za vas TOVARIŠ UREDNIK! Po precej dolgem premoru se Vam zopet oglašam. Sem na odslužen ju vojaškega roka v Valjevu. Sedaj sem šel v prekomando v tehnično službo. Opravljam delo elekitro - mehanika, akumulatorskega mehanika, če mi ostane še kaj časa pa še radiomehanika. Sem zelo zaposlen iin mi dnevi hitro minevajo. Sedaj Imam iše polovico za odslužiti im če ho še ta tako hitro minila, bom prav zadovoljen. »Glas Saturnusa« sem vseeno dobival, čeprav sem odšel v dirugo enoto. Ker se bliža praznik republike, £29 .november, čestitam višem delavcem kolektiva Saturnus za dosežene proizvodne uspehe. Sprejmite lepe pozdrave od Milana Berganta. Moj naslov. VP 6734/18 Valjevo DRAGI MILAN! Vesel sem Tvojega pisma in pozdravov. Rad bi, da bi Tvojo čestitko za 29. november še pravi čas posredoval kolektivu, pa nisem mogel. Ko je Tvoje pismo prispelo v uredništvo, sem imel že celotno gradivo v iliisku — oprosti. Želim Ti, da bi Ti tudi druga polovica tako hitro minila in, da Ti ne bi bilo nkoli dolgočasno, saj to ni za mlade ljudi. Tudi vsem drugim našim fantom, ki so v JNA enako želim. Nekateri nič ne pišejo, tudi naslova nam ne sporeče, da bi jim poslali glasilo. V letu 1969 želim, da bi bolj sodelovali z urednir štvom in sodelavci. Da bi se čim več novega naučili in bili vsak dan vedri in nasmejani'. Urednik PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »29. NOVEMBER« IZ ŠTEVILKE 10. VODORAVNO: Fecro, irealen, Em, Ivan, ropar, RS, oves, Apo, roleta, Salamanca, OV, obesek, abonent, stiska, NA, kanal, polenta, Ikar, OT, PA, kop, kar, uta, S A, muzej, rman, ton, kap, mameluk, Alabama, unikar, dan, erea, baroka, republike, anatema, aroma, mak, Alaitau, Belinka, S A, at, to, ii, kal, anakonda, Nil, Alenka, kamera, ED, Dae, pa, anis, kitara, Anno, BI, porota, Peter, kača, etapa, alpaka, kanu, u. rok. kura, počitek, IM, palik, EB, AN, Lena, Aja. orograf. orel, nat, navlaka. NAGRADE SO PREJELI: Janez JAKŠE, Janez TUREK, Lado JALSEVEC, Marjana HLAVATI, Marija CVAR, Joži ZEVNIKAR, Marica VODOPIVEC, Andrej, OBLAK, Nada URAJNAR, Tomaž SKALAR, Anica BAVEC, Jože URBANČIČ. GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Ižanc Marjan, Slavko Gcrlica, Stane Rozman, Mira Tomec, Slavko Vrzel, Jože Švigelj — Odgovorni urednik: Slavko Ger-lica, tel. 313-666-78 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj — Originalov ne vračamo križanka" NOVO SREČ NO/? .. ' t ' 'i 'e:?!.'- , 6S->; s ■ r.m