Medij Mestne občine Ptuj, leto XVII, številka 9, ISSN 1318-8550 cena 0,42 EUR, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj Kar 130 udeležencev na 10. 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE Ptuj in Burghausen praznovala deset let prijateljstva Od podpisa Listine o medsebojnem sodelovanju med mestoma Ptuj in Burghausen, ki sta jo podpisala Miroslav Luci in Hans Steindl 22. septembra 2001, je minilo deset let. V tem desetletju nam je meščanom obeh mest uspelo zgraditi tesne kontinuirane stike in vzpostaviti številna sodelovanja na več področjih. Prav tako pa nas s ponosom navdaja dejstvo, da so se stkala mnoga prijateljstva, ki jih je vredno ohranjati in negovati tudi v prihodnje. V letošnjem juniju so desetletnico praznovali ptujski svetniki v Burghausnu. 17. septembra so svetniki iz Burghausna vrnili obisk in s praznovanjem ter sprejemom, ki je potekal v viteški dvorani ptujskega gradu, obeležili desetletnico. Brigita Tetičkovič Praznovanja se je udeležilo 50 predstavnikov iz Burghausna, med njimi so bili svetniki z ženami, predstavniki občinske uprave in zavodov mesta Burghausen. Foto: Črtomir Goznik področju gasilstva, Gerhard Hubner, velik prijatelj Ptuja, za negovanje odnosov vseh deset let, bil je tudi v prvi delegaciji, ki je obiskala Ptuj, Ptuj pa je Otroci so zaplesali venček slovenskih otroških ljudskih plesov Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan je v uvodnih pozdravnih besedah poudaril, da je najpomembneje, da se prijateljstva med mestoma navezujejo med posamezniki, neodvisno od politike, saj je to edini način, da lahko trajajo. V teh desetih letih se je tako resnično stkalo veliko prijateljstev tako osebne narave kot sodelovanja na različnih področjih družbenega življenja. Župan je najzaslužnejšim med njimi podelil zahvalo mesta Ptuj. Prejeli so jo Christa Seemann, ki je spremljala sodelovanje med mestoma od samega začetka, bila v delegaciji, ki je mesto Ptuj izbrala za sodelovanje z Burg-hausnom, Uwe Kersten, ki je bil prav tako vpet v sodelovanje med mestoma od vsega začetka in vzpostavil sodelovanje na doslej obiskal več kot 50-krat. Na Ptuju je imel svoje razstave, organiziral mednarodni foto natečaj ter izrabi vsako priložnost, da obišče Ptuj in pripelje ljudi v naše mesto, Elisabeth Hübner za podporo Gerhardu Hübner-ju in vzpostavitev sodelovanja med minoritskim samostanom in cerkvijo v Burghausnu, Horst Hauf, vicedom društva Herzogstadt Burghausen, za desetletno požrtvovalno spodbujanje prijateljskih stikov med mestoma Burghausen in Ptuj, sodelovanje in pomoč društvu Cesarsko-kra-ljevi Ptuj ter za podporo prireditvam, ki jih prireja ptujsko društvo, Bartl Lehrhuber, učitelj iz šole Franz Xaver Gruber, ki je s svojimi učenci obiskoval mesto Ptuj, OŠ Mladika ter veliko prispeval k poznavanju njihove- Župana sta v svojih nagovorih poudarila, da so najpomebnejše prijateljske vezi, ki so nastale v teh desetih letih. ga šolskega sistema na Ptuju in našega na njihovi šoli ter promo-viranju Ptuja med učenci, sodelavci in občani Burghausna, ter Stefan Angstl. Zahvalo je prejel tudi Miroslav Luci, ki je kot tedanji župan podpisal listino. Kulturni program so pripravili glasbena skupina Vox Arsana in Vrtec Ptuj s strokovnimi delavkami pod vodstvom ravnateljice Božene Bratuž. Najmlajši so dogodek popestrili z ljudskim plesom in pesmimi, ki so jih peli v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Prav tako so za goste izdelali darila in risbico z gradovi obeh mest. Ravnateljica vrtca je o nastajanju daril pove- dala, da se pravo prijateljstvo razvija in neguje zelo dolgo in da je še kako pomembno, da ga pričnejo ravno najmlajši. V zaključku sprejema so svetniki obeh mest skupaj z nastopajočimi otroki in vzgojiteljicami zapeli pesmico Mi se imamo radi. Druženje predstavnikov obeh mest se je nadaljevalo na Turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu. Vsem snovalcem programa se zahvaljujemo, prav posebej pa Vrtcu Ptuj pod vodstvom ravnateljice Božene Bratuž in njenim sodelavkam, ki so skupaj z otroci izdelali darila ter z njimi navdušili svetnike. Svetniki obeh mest so ob zaključku skupaj z otroci vsak v svojem jeziku zapeli pesem Mi se imamo radi. MISEL MESECA »Čemur se upiraš, vztraja.« Carl G. Jung, psihiater 2 ■ /¿v/'w UVODNIK 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Zeleni turizem na Ptuju - priložnost in večja prepoznavnost Pa smo že krepko čez polovico leta 2011. Vroče poletje je tudi že za nami. Glavna turistična sezona prav tako. Vreme nam je bilo naklonjeno. Letos sem preživela dopust na naši, slovenski obali. Opazovala sem tuje turiste. Kar nisem se mogla načuditi vsem tujim registracijam. Bile so tudi takšne, več tisoč kilometrov oddaljene od nas, med drugim tudi iz Rusije. Z mislijo sem bila na Ptuju in zanimalo me je, koliko turistov se »sedaj« sprehaja po našem starem turistično atraktivnem mestnem središču. Po podatkih, ki jih je Turistično informacijski center Ptuj (TIC) evidentiral, je letos med junijem, julijem in avgustom obiskalo središče Ptuja 7017 tujih turistov (lani 6692). To pomeni, da je na dan obiskalo center Ptuja kar 77 tujcev. Število domačih, ki so obiskali središče mesta, pa je nekoliko padlo, letos so jih v TlC-u evidentirali 1400, lani pa 1548. Turisti, ki obiščejo Ptuj, so v večini primerov zadovoljni, v njem najdejo veliko zanimivega, odkrijejo stvari, ki so nam domačinom samoumevne, oni pa se navdušujejo nad njimi. »Zanimivo je, da so bolj oddaljeni turisti bolj navdušeni nad bogastvom naše kulturne dediščine. To je kar premo sorazmerno, bolj kot so oddaljeni, bolj so navdušeni. Sploh državljani "novega sveta" si niti ne znajo predstavljati, kako dolga doba je to, ko jim npr. povem, da Orfejev spomenik stoji na tem mestu od drugega stoletja našega štetja,« mi je na vprašanje o tem, kako tujci, ki prihajajo predvsem iz Avstrije, Italije, Nemčije, pa tudi iz Španije (pri slednjih je Slovenija postala izredno popularna, op. a.), ZDA, z Nove Zelandije, iz držav Beneluksa, Velike Britanije itn., vidijo Ptuj, odgovorila Romana Križanič, vodja ptujskega TlC-a. Kamor koli grem na potovanje, pokukam na spletno stran Trip Advisor, ki (po navadi) daje koristne informacije o hotelih in drugih aktivnostih. Tokrat pa me je zanimalo, kaj so turisti na tej svetovni spletni strani zapisali o slovenskem najstarejšem mestu in njegovih storitvah. Moram priznati, da sem bila nekoliko razočarana, da ni veliko komentarjev. A nekaj ducat turistov je zapisalo svoja mnenja. So zelo pozitivna in prav vesela sem bila, ko sem jih prebirala. Turisti so zapisali, da si je na Ptuju obvezno treba ogledati ptujski grad (med julijem in avgustom 14.477 obiskovalcev) ter Ptujsko klet. Grad je ocenjen kot eden izmed najlepših v Sloveniji, Ptujska klet pa kot mozaik vinske zgodovine na Slovenskem. Najbolj priljubljene gostilne so Ribič, Amadeus ter picerija Slonček, med hoteli pa Mitra, Grand hotel Primus (med julijem in avgustom je bil 85-odstotno zaseden) ter prenočišče Šilak (med julijem in avgustom je tam bivalo 2052 gostov). »Turisti so v osnovi ljudje dobre volje, ki pridejo z namenom, da doživijo nekaj lepega,« mi na vprašanje, ali so turisti kdaj kritični, odgovori Križaničeva ter nadaljuje, da prav zato praviloma niso kritični, nasprotno, ogromno pohval slišijo od njih. Tudi nad domačini se navdušujejo, še posebej, če obiščejo našo bližnjo okolico. »V Halozah in bližnjih krajih okoli mesta so ljudje turistov še posebej veseli ter jim to tudi pokažejo.« V zadnjem času sem opazila, da daje Slovenska turistična organizacija (STO) poudarek promociji zelenega turizma, pod blagovno znamko Zelena Slovenija (Green Slovenia), ki zajema vse poglede trajnostnega turizma. Le-ta temelji na štirih osnovnih principih: okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni. Zeleni turizem minimizira vplive turizma na okolje in maksimizira njegovo prilagoditev podnebnim spremembam. Ptuj se neposredno v projekt, ki ima najverjetneje zelo svetlo prihodnost, za zdaj vključuje s sonaravnim turizmom, v katerega so vključeni Krajinski park Šturmovci, vinorodni griči ter ornitološki rezervat na Ptujskem jezeru. Ponujanje izdelkov in storitev s področja zelenega turizma je velika priložnost za razvoj Ptuja z okolico. Med drugim tudi zato, ker turisti v zadnjem času najbolj cenijo naravo. Naravne lepote je kot zelo pomemben ali pomemben motiv za prihod opredelilo 90 odstotkov vprašanih (Anketa o tujih turistih, SURS, 2009). Staša Cafuta Trček vjf SPREHOD PO VSEBINI Zlati maturanti - zlata prihodnost Slovesnost ob 23. avgustu - vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov Kmetija leta 2011 kmetija Lovrenčič iz Krčevine pri Vurberku Ptujčani na evropskem tekmovanju v prvi pomoči šesti Kar 130 udeležencev na 10. tradicionalnem skupinskem kolesarjenju Upravljanje nepremičnin je zahtevno delo Kakšne so vaše izkušnje s kadri za razvoj? Svetla točka Srednjeveško vzdušje nikogar ne pusti ravnodušnega V rimski povorki več kot 1300 udeležencev Ptujski karnevalisti na v Makedoniji Danilo Toplek, gospodarstvenik in vizionar Mirjana Bušljeta, prejemnica srebrnega znaka V spomin Albinu Pišku Iz Mestnega gledališča Ptuj 3. mednarodni glasbeni festival Arsana Lipicanci v Washingtonu, New Yorku, Ljubljani in kmalu tudi na Ptuju Obisk Ptujčanov na razstavi kulturne dediščine v Saint Cyru Dnevi poezije in vina Folklorni kimavčevi večeri 2011 Povezovanje lokalnega okolja in trga dela kot stičišče teorije in prakse Na njivah Turnišča pri Ptuju najboljši slovenski orači Ljudska univerza Ptuj ponovno uspešna na mednarodnem razpisu Koranti Grajena na dvodnevnem izletu v Beogradu Ste se odzvali vabilu Svita? Osem let delovanja Koronarnega društva Ptuj Pravni nasveti bralcem Trije različni pogledi na globalizacijo Ptuj na svetovnem prvenstvu v veslanju 17. ptujski športni vikend Dejan Zavec: boksar z veliko začetnico 45. mednarodne igre šolarjev na Škotskem združile 1250 učencev 9. Poli maraton Naslovnica: 10 let prijateljstva Foto: Črtomir Goznik 4 4 5 6 7 11 12 13 14 15 15 16 17 18 19 20 21 21 22 23 24 25 25 26 26 27 28 29 29 30 30 31 32 Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov. Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. /fiff/fff/f 3 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 IZ MESTNE HIŠE Zlati maturanti - zlata prihodnost Besedilo in foto: Mateja Tomašič Vse točke na splošni maturi je dosegel Urban Neudauer, dijak Gimnazije Ptuj, več kot 30 pa so jih dosegli še gimnazijci Maja Kostanjevec, Jan Štumberger, Jan Meznarič in Jernej Murko. Čez 30 točk na poklicni maturi so dosegli Patricija Šmigoc iz Ekonomske šole Ptuj, Blaž Pongrac in Uroš Leskovar iz Elektro in računalniške šole Ptuj ter Marko Horvat iz Strojne šole Ptuj. Župan dr. Štefan Če- lan jim je ob sprejemu čestital in dejal, da so ljudje, na katere moramo pošteno in iskreno računati, da bodo po svoji zaključeni izobraževalni karieri sposobni prevzeti najodgovornejša delovna mesta v tem mestu in seveda to mesto razvijati ali mu povrniti slavo, ki jo je mesto skozi zgodovino imelo. Ob tem jim je tudi svetoval, naj vsaj eno leto svojega študijskega življenja preživijo nekje v tujini, vendar naj tam ne ostanejo. Povabil jih je tudi k sodelovanju pri projektih MO Ptuj. V spomin na druženje v Mestni hiši so zlati maturanti prejeli grb Mestne občine Ptuj na steklu. V šolskem letu 2010/2011 je v Sloveniji 17. generacija maturantov opravljala eksterno maturo. V ptujskih srednjih šolah je kar devet maturantov in maturantk, ki so dosegli več kot 30 točk (od 34 možnih) in osvojili naziv zlati maturant 2011. V začetku septembra jih je v ptujski Mestni hiši sprejel župan dr. Štefan Čelan. Zlati maturantki in maturanti ptujskih srednjih šol na sprejemu v ptujski Mestni hiši (spodaj z leve): Jernej Murko, Marko Horvat, Jan Meznarič, Maja Kostanjevec, Patricija Šmigoc, Blaž Pongrac in Uroš Leskovar ter ravnatelji ptujskih srednjih šol. Slovesnost ob 23. avgustu - vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Studijski center za narodno spravo je v sodelovanju z MO Ptuj, Minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla, Društvom izobražencev Viktorina Ptujskega in Inštitutom dr. Jožeta Pučnika pripravil 24. avgusta na Ptuju spominsko slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Staša Cafuta Trček Evropski parlament je aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je 23. avgust razglasil za vseevropski dan spomina, saj je bil na ta dan podpisan pakt Rib-bentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Leta 2009 je slovesnost prvič potekala v Brestanici, lani v Štanjelu, letos na Ptuju. Zbrane so nagovorili ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič in prek videa latvijska poslanka v Evropskem parlamentu Sandra Kalniete. Prebrana je bila tudi poslanica predstojnika Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev v Londonu Ljuba Sirca. Na koncu so si ogledali še film Ormoški Petriček, ki pripoveduje o usodi otrok, ki jih je tedanja oblast leta 1945 skupaj s starši zaprla v taborišče Šterntal, današnje Kidričevo. Ptuj je preživel brutalno nacistično okupacijo Osrednji govornik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Jože Tron- telj, je bil kritičen predvsem do neustreznega ohranjanja spomina na povojne poboje, ki jih v zadnjem času po njegovem mnenju ponovno odrivajo iz javnih razprav. »Za vsako od teh, danes brezimnih žrtev stoji človek,« je poudaril. Dramska igralka Ksenija Mišič, ki je povezovala pri- reditev, je med drugim dejala, da je Ptuj preživel brutalno nacistično okupacijo. Potem ko je Hitler v Mariboru izrekel znamenite zlovešče besede »Napravite mi to deželo spet nemško«, so se po vsej Štajerski začela preganjanja zavednih Slovencev, množična izseljevanja, zapiranja, kmalu zatem pa tudi surova zasliševanja in streljanja talcev. »Med nami so še ljudje, ki se spominjajo, kako so po ptujskih ulicah vodili človeka, ki se je temu nasilju uprl, kmeta in partizana Jožeta Lacka, ga zasramovali in pretepli do smrti. Med nami pa so tudi ljudje, ki so doživeli hudo razočaranje potem, ko je bilo nacistično zlo premagano. Visoka osvobodilna ideja se je ob nastanku novega družbenega reda za mnoge spremenila v nočno moro neznosnega trpljenja v bližnjem koncentracijskem taborišču Strnišče, bolj znanem kot Sterntal, današnjem Kidričevem, kjer so mnogi povsem nedolžni ljudje tudi izgubili svoja življenja. Sledila so leta preganjanja kulakov"odvzemi premoženja ter zatiranja vseh, ki so si v komunistični diktaturi drznili misliti drugače od oblastnikov. Danes smo tukaj zbrani, da se spomnimo vseh ljudi, ki so trpeli zaradi enega ali drugega družbenega nasilja, tu smo, da se v demokratični Evropi in Sloveniji zaveže-mo načelom družbene svobode in spoštovanja človekovega življenja in osebne integritete,« je zaključila. Ali bo svetu zavladala totalitarna demokracija? Župan dr. Štefan Čelan, ki je v uvodu pozdravil goste, je dejal, da je dogodek, ob pieteti do vseh žrtev, pomemben vsaj še iz dveh vidikov. Prvi je povezan z obujanjem zgodovinskega spomina, ki lahko mlade generacije poduči, kam nas lahko pripeljejo različne oblike totalitarnih sistemov. »Drugi vidik pa nas sili v razmislek o današnji in jutrišnji družbenoekonomski ureditvi. A je ta resnično tako demokratična, kot je videti od daleč? Ali tudi ta ne skriva v sebi mnogo totalitarnega?« se je spraševal ter 4 . //V™ IZ MESTNE HIŠE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 nadaljeval, da v zadnjem obdobju prebira številna znanstvena dela naravoslovcev, družboslovcev, humanistov, filozofov, ki vsi prihajajo do podobnih spoznanj. »Zahodna civilizacija na čelu z Združenimi državami Amerike drvi v tako imenovano totali- tarno demokracijo. Na izjemno slikovit način nam to pot opisuje eden izmed največjih svetovno priznanih analitikov in publicistov, Američan William Engdahl, v zadnji knjigi z naslovom Popolne prevlade,« ter nadaljeval, da so v knjigi nanizani številni dokazi, ki današnji svet pod vojaškim nadzorom Pentagona in Nata vodijo do popolne gospodarske, politične in kulturne hegemonije. »Avtor v knjigi smelo zapiše, da je že slepcem jasno, kako se uresničuje Orwellova napoved iz leta 1984, ki pravi, da bo svetu zavladala totalitarna demokracija, v kateri postaja laž resnica, suženjstvo svoboda, vojna pa mir,« je zaskrbljeno zaključil. Po končanem uradnem delu je sledilo družabno srečanje. Kmetija leta 2011 kmetija Lovrenčič iz Krčevine pri Vurberku Na letošnji izbor za kmetijo leta se je prijavilo devet kmetij. Kmetija leta 2011 v MO Ptuj je postala kmetija Lovrenčič iz Krčevine pri Vurberku 37. Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je prejela kmetija Prosenjak iz Brstja 22. Ptuj je edina mestna občina v Sloveniji, ki podeljuje te nagrade. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Prvi naziv kmetija leta je bil podeljen leta 2000 na pobudo Slavka Brgleza, ki je tudi član komisije. 16. junija je skupaj z drugimi člani komisije, ki jo sestavljajo dr. Vladimir Korošec (predsednik), Gorazd Žmavc, Terezija Meško in Alenka Bez-jak, na terenu ocenjeval kmetije. Vse kmetije, ki so se prijavile na razpis za izbor kmetije leta 2011 v Mestni občini Ptuj, so ustrezale razpisnim pogojem. Pri ocenjevanju se upoštevajo naslednji ocenjevalni elementi: ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, gospodarjenje na kmetiji, ohranjanje tradicije življenja na vasi, arhitektura in urbanizem ter zunanja ureditev kmetije. Kmetija leta 2011 je postala kmetija Lovrenčič iz Krčevine pri Vurberku 37, posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je prejela kmetija Prosenjak iz Brstja 22. Kmetija leta 2011 je kmetija Lovrenčič Na kmetiji Franca in Katarine Lovrenčič se ukvarjajo s prašičerejo, govedorejo in poljedelstvom. Kmetija je bila v začetku ena izmed manjših kmetij na območju MO Ptuj. Sin Franci je bil zaposlen, pozneje pa je prevzel celotno kmetijo, zato se je odločil, da se bo zaposlil doma in se s kmetijstvom začel tudi intenzivneje ukvarjati. Leta 1997 so zgradili velik prašičji hlev, kjer vzredijo v enem turnusu 480 prašičev za prašičerejsko podjetje Farme Ihan iz Ljubljane. Zraven prašičev redijo tudi 35 govejih Kmetija leta 2011 - Lovrenčičevi: sin Marko, hči Urška, žena Katarina in gospodar Franci Družini Prosenjak iz Brstja je velik ponos stara butana kmečka hiša, stara okrog 150 let. pitancev. Kmetija se je postopoma in vidno razvijala. Leta 2006 so postavili tudi velik CO2 silos, kjer je kapaciteta za 340 ton sveže koruze. Zraven hlevov se je na kmetiji povečeval tudi strojni park, za lažje obdelovanje vseh njivskih površin. Kmetija obdeluje 42 ha njivskih površin. V lasti imajo 15 ha, drugo imajo v najemu. Od njivskih površin imajo največ posejane koruze - 23 ha, drugo pa je posejano s pšenico in bučami. Kot dodatno dejavnost na kmetiji pridelujejo tudi bučno olje in česen. Zraven Francija na kmetiji pridno gospodarijo tudi žena Katarina, sin Marko, ki obiskuje tretji letnik srednje strojne šole na Ptuju, in hči Urška, ki se je vpisala v prvi letnik ekonomske šole. Na kmetiji živi tudi Fran-cijeva mama, za katero vsi lepo skrbijo. Okolica kmetije je zelo lepo urejena, tudi s sadnim drevjem, kjer so zasajena številna drevesa češenj, breskev, marelic ter veliko jagodičevja. Pridna gospodinja Katarina iz njih pripravlja odlične marmelade in sladice. »Veseli smo priznanja, to je velika spodbuda za naprej, « pove Franci ter doda, da imajo v načrtu ureditev govejega hleva ter nakup večjega zemljišča. Posebno priznanje je prejela kmetija Prosenjak iz Brstja 22 Družini Prosenjak je velik ponos stara butana kmečka hiša, stara okrog 150 let. Nekoč je bila tukaj tudi vaška gostilna. Hiša je bila last starih staršev, sedaj že preminulih Franca in Antonije Prosenjak. Po njuni smrti je kmetijo prevzel vnuk Boštjan, ki na kmetiji živi z ženo Anito, sinovoma Mihom in Jakom ter mamo Silvo. Kmetija se prenaša iz roda v rod, saj na njej živi že peta generacija. Predstavlja jim tudi dodatni zaslužek, saj se zraven službe ukvarja še s poljedelstvom. Trenutno obdelujejo 12 hektarjev njiv in se ukvarjajo z vzrejo prašičev. »Vsi skupaj se trudimo za urejenost tako tradicionalne kmečke hiše kot celotne kmetije. Je pa res, da je dobila hiša še lepši in modernejši videz pred štirimi leti, ko sta jo dedek in babica v celoti obnovila,« pove Boštjan. /Aw/fff/f 5 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 IZ MESTNE HIŠE Ptujčani na evropskem tekmovanju v prvi pomoči šesti Slovenska ekipa prve pomoči se je udeležila 24. evropskega tekmovanja ekip prve pomoči (FACE 2011), ki je potekalo 18. septembra v Lido di Jesolo v Italiji. V tekmovanju z 19 evropskimi udeleženci je ekipa prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj v sestavi Matjaž Antonič, Tomaž Bombek, Darko Kuzma, Janez Fridl, Miran Arnuš, Miha Ciglar in Boštjan Krajnc zasedla 1. mesto v oživljanju in 6. mesto v skupni razvrstitvi. Mag. Janez Merc Tekmovanje ekip prve pomoči RK se je odvijalo v turističnem delu na desetih delovnih in še enkrat toliko pripravljalnih točkah. Na delovnih mestih je ekipa nudila prvo pomoč maskiranim poškodovancem, kar je bilo toč-kovano, pripravljalna mesta pa so bila namenjena za ureditev opreme in pripravo na delovno točko. Ekipe so morale svoje znanje prikazati ob reševanju poškodovancev na naslednjih delovnih mestih: sprejem beguncev, delovna nezgoda pri podiranju dreves, nesreča na igrišču, nesreča pri gledališki predstavi, prometna nesreča, utopitve in oživljanje na plaži, prometna nesreča, oživljanje z AED in nesreča v gostilni. Velik poudarek je bil na pravilni ocenitvi in triaži poškodovanih, na pristopu k poškodovanim in komuniciranju z njimi, na tistih ukrepih prve pomoči, ki so potrebni do prihoda profesionalne enote. Ker pa se prva pomoč točkuje v manjšini, so ekipe morale pokazati tudi veliko komuniciranja, zaščite pred soncem, prijaznosti, pisanja osebnih podatkov in podatkov stanj, zagotoviti poročanja, skrbeti za var- Foto: Tatjana Mohorko nost in še marsikaj. Rezultat ptujske ekipe dokazuje, da lahko s trdim delom dosežemo dobre uvrstitve tudi na mednarodnih tekmovanjih. Ptujska ekipa prve pomoči je dober primer vztrajnega in trdega dela. Uvrstitev na 6. mesto lahko ocenimo za zelo uspešno, saj je to najboljša uvrstitev ekipe v dosedanjih štirih sodelovanjih na evropskih preverjanjih. Na tokratnem tekmovanju je sodelovalo samo 19 ekip, kar dokazuje, da so negativni trendi na tem področju tudi v Evropi, saj je nekoč sodelovalo tudi po 28 ekip. Druge države imajo daljšo tradicijo, predvsem pa jim nacionalni sistemi Rdečega križa omogočajo znanje iz prve pomoči večkrat uporabljati v praksi. Načina kadrovanja in priprave ekip med seboj skoraj ni mogoče preverjati, saj so v Sloveniji ekipe pretežno v sistemu CZ, v Evropi pa ni takšnega primera. V Sloveniji v primeru večje naravne ali druge nesreče prvo medicinsko pomoč nudi služba nujne medicinske pomoči. Ekipe prve pomoči CZ in RK ji služijo kot dodatna pomoč. V številnih državah pa ekipe prve pomoči Ptujska ekipa bolničarjev z vsemi spremljevalci in odličnimi navijači, ki so ves čas tekmovanja skrbeli za dobro vzdušje. Ptujčani med tekmovanjem nudijo prvo pomoč v primeru nesreč, sodelujejo tudi na večjih dogodkih, kot so koncerti, športne in zabavne prireditve, ter s tem v praksi utrjujejo svoje znanje. Čeprav smo v Italiji pričakovali slabo organizacijo, smo doživeli še več tistega italijanskega, saj se niso ujemale evidence, za vsako dogovorjeno uro se je čakalo kar nekaj dodatnih ur, za vsak potreben kilometer se je dodal še kak kilometer in podobno. Če k temu dodamo skoraj 40 prehojenih kilometrov na dan tekmovanja, vročino, ki je bila blizu 40 °C, in potrebno opremo, potem nam mora biti vsaj malo jasno, kaj je bilo treba še premagati razen po-kazanega znanja. Tudi ko je FACE mimo, pa za bolničarje ni počitka, saj se že morajo pripravljati na državno preverjanje, ki bo 8. oktobra letos v Brežicah. Ker so pravila takšna, da udeleženci FACE na državnem preverjanju ne morejo sodelovati, tudi po načinu dela nekoga od zgoraj, se pripravljamo na to preverjanje z drugo ekipo. Ob tej priložnosti bi zraven čestitk ekipi za dobro opravljeno delo veljalo izraziti zahvalo vsem, ki so nam pomagali: MORS - Uprava RS za zaščito in reševanje, RK Slovenije, Območni organizaciji RK Ptuj, bolničarjem iz drugih dveh ekip in gasilcem iz PGD Ptuj, ki so igralo vlogo poškodovancev, predvsem pa vsemu predavateljskemu kadru, pri čemer se je življenjsko angažirala Rozika Ojstršek, in inštruktorjem iz Srbije in Ljubljane. Mnogo je še vseh, ki so po svojih močeh pomagali ekipi. Tukaj so tudi tisti, ki so se ob pripravah skupaj odrekali prostemu času, z nami so bili tudi tisti, ki so vse, kar se je dogajalo, posneli in zapisali. Za nami je projekt, ki ga lahko uspešno opravijo in doživijo le redki. Zelo smo lahko zadovoljni z znanjem PP, ki ga imajo pripadniki enote. Če k temu dodamo vse, kar so člani ekipe naredili koristnega v slovenskem prostoru, so s tem presegli vsa vlaganja in kapital, ki ga imajo v znanju. To pa pomeni za njih, za občino in forme, kjer so zaposleni, neizmerno garancijo, za katero upam, da je ne bodo nikoli rabili realizirati. Ob tem naj ne bo od več, da potrkamo na zavest vseh, ki bi morali prevzeti odgovornost za lastno zdravje in varnost ter za vse tiste, za katere odgovarjajo. Na žalost pa imamo vse preveč tistih, ki jih učijo nesreče in ne ljudje. S tem je tudi opravljena uspešna promocija prve pomoči Republike Slovenije in Mestne občine Ptuj. S prvo pomočjo pa je tako, da nanjo mnogi pomislijo šele takrat, ko jo potrebujejo. V MO Ptuj se zavedamo, da je to prepozno, zato se trudimo, da prostovoljno delo doseže najvišje profesionalne dosežke. Čestitke ekipi in vsem, ki so prispevali svoj delež v ta uspeh. 6 ■ //tt/>-ff/' IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Kar 130 udeležencev na 10. tradicionalnem skupinskem kolesarjenju Ze deseto leto se je Mestna občina Ptuj na evropsko pobudo pod geslom Potujmo drugače pridružila 26 slovenskim občinam v evropskem tednu mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra. Majda Murko, lokalna koordinatorka Foto: Boris Emeršič, Majda Murko V četrtek, 22. septembra, ob 12. uri, smo s skupinskim tradicionalnim kolesarjenjem na Ptuju za nekaj časa spremenili podobo nekaterih cest, ulic in poti našega mesta. Kolesarji smo se pripeljali na Mestni trg pred Mestno hišo, od koder smo po Murkovi ulici hodili ob kolesu in po Slovenskem trgu nadaljevali s kolesarjenjem po Prešernovi in Cankarjevi ulici, preko mostu za pešce, zavili levo ob Dravi proti Semenarni in preko Puhovega mostu naprej desno do Rance. Tukaj smo si privoščili enourni postanek, in se okrepčali ter ob sončnem vremenu poklepetali o kolesarjenju v preteklih letih. Kolesarjenja so se udeležile vse starostne skupine, največ upokojencev, ki tudi skozi vse leto pridno kolesarijo. Zadovoljni smo se vračali po poti pod Puhovim Kolesarji pred Mestno hišo na Mestnem trgu, kjer je bilo zbirno mesto pred pričetkom, in tudi zaključek kolesarjenja. Prihod na Ranco ob Ptujskem jezeru mostom, po mestnem parku ob Dravi, mimo Miheličeve galerije, minoritskega samostana in se poslovili ter razšli pred Mestno hišo. Za varnost kolesarjev so poskrbeli medobčinski redarji in policisti. Uporaba kolesa v praktične namene in kolesarjenje se v Evropi vse bolj širi. Kolesarjenje ni samo šport, ker je kolo v osnovi prevozno sredstvo. Ne smemo pozabiti, da je kolo služilo predvsem v praktične namene. Tako je bilo nekoč in naj bi bilo tudi danes. Čas, ki ga preživimo na kolesu, lahko ob hkratnem razmišljanju izboljša kakovost življenja. Gibanje je namreč hrana za naše telo, mišice, ožilje, srce, možgane in dušo. In vsakdo je vesel in zadovoljen, če je gospodar zdravega duha in telesa. Današnji način življenja nas včasih postavi pred izbiro: ali s kolesom ali avtomobilom. Izberimo raje kolo, če le imamo možnost, s čimer prispevamo k zmanjšanju onesnaženosti zraka in hrupa ter k svojemu zdravju, boljšemu počutju in prihranku financ. Organizatorje nas veseli, da se vsako leto pridružijo novi udeleženci skupinskega kolesarjenja in nas je vedno več. Vsem želim varno in zadovoljno vožnjo s kolesom skozi vse leto. Svetniki se o gradnji košarkaške dvorane odločajo z veliko previdnostjo Milena Turk Na septembrski redni seji verjetno ni bilo svetnika, ki ne bi ob obravnavi Odloka o sofinanciranju evropskega košarkarskega prvenstva 2013 razpravljal in izrazil kakšnega tehtnega pomisleka in zadržka v zvezi s predvideno gradnjo večnamenske košarkarske dvorane na Ptuju za izvedbo prvega dela Evropskega prvenstva v košarki 2013. Po več kot dveurni debati se je svet odločil, da odloka tokrat ne sprejme, ampak bo razpravo še nadaljeval na prihodnji redni ali izredni seji, kajti s to odložitvijo ne bo še nič ogroženo. MO Ptuj bi naj dvorano gradil po principu jav-no-zasebnega partnerstva; dala bi zemljišče in 2,5 mio Eur, ki jih namerava pridobiti na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport. Zgradila bi 1. fazo dvorane, vse dostope - logistiko in parkirišča v kleti, vse ostalo pa bi zgradil zasebni partner. Po končani gradnji bo MO Ptuj postal lastnica dvorane. Svetnike skrbita morebitna časovna stiska pri gradnji in znesek, ki ga mora MO Ptuj pred ali ob podpisu pogodbe s Košarkarsko zvezo Slovenije in z družbo za organiziranje športnih prireditev EP 2013 plačati za kotizacijo v višini 50.000 evrov. Spraševali so se (Miroslav Luci, Gorazd Žmavc, Stanislav Bro-dnjak), kako bi ta sredstva zavarovali, kajti če iz kakršnega koli razloga MO Ptuj odstopi od gradnje dvorane ali z njo zamudi (zgrajena mora biti do 31. 3. 2013), potem je ta denar zanjo izgubljen. Hkrati pa mora za so-organizacijo plačati še dodatnih 550.000 evrov. Sicer je ta znesek že nižji, kot je bil na začetku; župan ga je namreč uspel znižati iz začetnih 720.000 evrov. Zelo jih tudi skrbijo vsakoletni stroški vzdrževanja tako velike dvorane po končanem prvenstvu. Ne želijo namreč, da bi bili ti stroški v celoti na plečih MO Ptuj, ampak da je vsebina dvorane tržno naravnana. Ocenjeno je bilo, da bi ti stroški znašali okrog 100.000 evrov na letni ravni, vendar so nekateri svetniki (med njimi Miro Vamberger) napravili primerjave s primerljivimi dvo- ranami v Celju (Zlatorog) in v Velenju (Rdeča dvorana) ter ugotovili, da so stroški tam bistveno višji. Nekateri, predvsem svetniki SDS s Heleno Neudauer na čelu, se nagibajo k skromnejši izvedbi dvorane, ki bi bila vredna le 5 do 6 mio. evrov, in ne 17 mio. evrov, ker se jim zdi tako velik projekt nepotreben. V njej ne bi bilo poslovnih prostorov za državne ustanove, ampak bi izpolnjevala le tiste zahteve, ki jih je postavila evropska komisija. Drugi (med njimi Stanislav Brodnjak) pa menijo, da nista primerna niti lokacija, kjer se bo gradila ta dvorana (ob nogometnem stadionu na pomožnem igrišču neposredno ob Ormoški cesti), niti čas. Svetniki LDS ter /fiff/fff/t 7 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 MESTNI SVET Miran Meško, Dejan Klasinc in Dejan Levanič pa so bili za to, da se odlok sprejme, ker sam sprejem še ne pomeni plačila kotizacije in ne pričetka gradnje dvorane, ampak županu omogoča, da se lahko naprej pogaja za vsebino pogodbe in za dinamiko nakazovanja sredstev za soorga-nizacijo. Branko Brumen je ob koncu pripomnil, da je morda prav, da svetniki zaradi tolikih pomislekov zadevo malo prespi- jo, ampak obstaja tudi nevarnost, da zaspijo. Zgodovina pa nas uči naslednje. Vsako mesto, tudi Ptuj, je v zgodovini postalo veliko in pomembno, ko so vodstvom zaupali izvedbo pomembnih in ambicioznih projektov; na Ptuju denimo gradnjo ptujskega gradu, malega gradu, mestne hiše, kar pa je vse zahtevalo velike in široke politične konsenze ter zaupanje. Slovenija je formal- no-pravno samostojna država in članica EU. Če ne bomo vredni zaupanja, ki nam je že bilo s strani Evrope dano, in ne bomo sposobni izpeljati projektov, za katere je bil z njene strani izkazan interes, bomo ostali provin-cionalno mestece na robu Haloz. Prav tako bo v slovenskem merilu Ptuj postavljen mnogo nižje. Prav gotovo sta projekta kot je partnerstvo v Evropski prestolnici kulture 2012 in Evropsko košarkarsko prvenstvo 2013 za Ptuj priložnosti, zaradi katerih bi to mesto lahko postalo prepo-znavnejše regijsko središče tako v Sloveniji kot v Evropi, kar bi pozitivno vplivalo na razvoj turizma in drugih gospodarskih panog ter zadovoljilo določene javne potrebe občanov na področju športa in kulture. Zato ju zgolj zaradi morda neupravičenih strahov ne gre že v začetku kar opustiti ali celo zavreči. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Milana Krajnika: Opredeli naj se načrt izvajanja in terminirajo posamezne postavke v celovitem srednjeročnem projektu revitalizacije starega mestnega jedra po posameznih letih in za obdobje tega mandata oz. do 2015; določijo naj se nosilci - skrbniki projekta, ki bodo odgovorni za posamezno in skupno izvedbo projekta ter za kakovost izvedenih del. Zato ponovno predlaga: Odgovor: Strateški načrt AD-HOC natančno opredeljuje naloge, ki jih je treba pripraviti do leta 2015. Realizacija ciljev projekta je odvisna predvsem od potrjenih sredstev v rebalansih in proračunih, ki jih potrjuje Mestni svet Mestne občine Ptuj. Asja Stropnik Pobuda Petra Pribožiča: Nujna je ureditev mestne tržnice na Ptuju. Odgovor: Mestna tržnica, ki je v središču mesta in jo trenutno upravlja Komunalno podjetje Ptuj, je potrebna temeljite obnove, česar se močno zavedamo. Projekt obnove mestne tržnice je eden od projektov Integralnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj (IRPMOP), problematika neurejenosti mestne tržnice pa je izpostavljena tudi v projektu ADHOC. Potrebna je infrastrukturna posodobitev obstoječe tržnice, povečanje prodajnih površin, pridobitev dodatnih zaprtih prostorov ob tržnici za prodajo iz- delkov, ki se morajo prodajati v zaprtih prostorih, pridobitev dodatnih manjših trgovinic, ločitev živilskega z neživilskim delom in drugo. Dejavnost tržnice je treba nadgraditi in obogatiti tudi po vsebini, povečati ponudbo blaga, predvsem kmetijskih pridelkov in izdelkov lokalnega okolja, prostor pa nameniti tudi prireditveni dejavnosti. S tem bomo utrdili Ptuj kot sejemsko in trgovsko mesto, prebivalcem mesta omogočili večjo ponudbo domače hrane in izdelkov, prostor pa naredili privlačen tudi za obiskovalce mesta in turiste, saj je splošno znano, da so mestne tržnice dobro obiskana turistična točka po vseh mestih. Za obnovo mestne tržnice je bilo v zadnjih letih narejenih nekaj idejnih zasnov prenove. Treba je pridobiti vso potrebno dokumentacijo za izvedbo investicije in zagotoviti finančna sredstva, da se bo s projektom lahko nadaljevalo. Tudi za manjše investicijske stroške in za kratkoročno ureditev stanja na tržnici je treba zagotoviti sredstva. Kot izhaja iz obrazložitve stanja na mestni tržnici, podanega s strani upravljavca tržnice, Komunalnega podjetja Ptuj, prihodki dejavnosti ne pokrivajo niti minimalnih stroškov vzdrževanja. Osnova za ureditev stanja na tržnici pa je tudi in predvsem pravna ureditev razmerij, potrebnih za delovanje tržnice, tako iz vidika upravljanja kot iz vidika prodaje blaga in izdelkov po trgovinski zakonodaji. Predvsem je treba sprejeti ustrezne akte (nov tržni red, odlok o sejmih ...) in urediti razmerja v skladu z občinskim Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih službah v MO Ptuj, ki urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov opredeljuje kot izbirno lokalno gospodarsko javno službo, in Odlokom o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v MO Ptuj. Gospodarska javna služba »urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov« med drugim obsega: - skrb, da sta ureditev in poslovanje tržnice usklajena z veljavnimi predpisi; - organizirano vodenje poslovanja na tržnici ter razporejanje in oddajanje tržnih površin v najem prodajalcem; - skrb za urejenost tržnice in manipulativnih površin, uporabnost tržne opreme, za čistočo in odstranjevanje odpadkov; - sklepanje pogodb s prodajalci na tržnici; - pregled ustreznosti dokumentacije, ki je potrebna za dovoljeno trgovanje na tržnici, in izrekanje prepovedi prodaje prodajalcem, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev; - nadziranje kvalitete blaga in izločanje nekvalitetnega blaga, katerega prodaja zaradi slabe kvalitete ni dovoljena (gnilo, neočiščeno, mokro sadje in zelenjava, oporečni prehrambni izdelki itn.); - skrb za vzdrževanje in posodobitev tržne opreme; - vodenje evidence o sklenjenih pogodbah za prodajni prostor ter zbranih pristojbinah; - letno poročanje o poslovanju tržnice ter pripravljanje letnih načrtov tekočega in investicijskega vzdrževanja. Po odloku se gospodarska javna služba za urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov financira iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, drugih plačil uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil, sredstev občinskega proračuna, sredstev državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izvajanje in razvoj teh gospodarskih javnih služb, iz dotacij, donacij in subvencij ter sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov, ter iz drugih virov. Navedena problematika oziroma urejanje razmerij, potrebnih za učinkovito delovanje gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov«, naj bi se uredila do konca leta 2011. Dejavnost bo z letom 2012 prevzelo občinsko javno podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o. Nujnosti ureditve razmer in stanja na mestni tržnici ter tudi ureditve pogojev za izvedbo drugih sejemskih dejavnosti, predvsem izvedbe ptujskih tradicionalnih sejmov, pa se zavedamo tudi iz vidika projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Klavdija Petek Pobuda Vlada Čuša: Na dnevni red redne ali izredne seje mestnega sveta naj se kot točka dnevnega reda čim prej uvrsti »Problematika mestnega jedra, potrebni ukrepi in nabor 8 ■ //tt/'-ff/> MESTNI SVET / OBVESTILA 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 kratkoročnih ukrepov za revitalizacijo mestnega jedra«, da se sprejmejo konkretni ukrepi. Odgovor: Večina ukrepov za revitalizacijo starega mestnega jedra, predlaganih v pobudi, je zajetih v Strateškem načrtu AD-HOC, ki ga je Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel 19. 7. 2010. Realizacija ciljev projekta je odvisna od razpoložljivih sredstev. Asja Stropnik Pobuda Mirana Meška: Aktivno naj se pristopi k pripravi Odloka o izvajanju nujnih vzdrževalnih del na objektih Mestne občine Ptuj. Odgovor: V zvezi s problematiko izvajanja 6. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04 - UPB1, 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07 in 108/09, 61/10-ZRud-1 in 20/11 - odl. US) je treba poudariti, da določbe, ki se nanašajo na vzdrževalna dela, ki jih lahko namesto lastnika izvede občina, v praksi niso zaživele. Predvsem ob upoštevanju priporočila Ministrstva za okolje in prostor, da naj občine pred uporabo predmetnih določb uporabljajo ukrepe spodbujanja in dogovarjanja z lastniki nevzdrževanih objektov (sofinanciranje del, nudenje pravne pomoči v zvezi z urejanjem lastninsko-pravnih zapletov v zvezi z objektom, različne oblike ozaveščanja občanov) in pravno mnenje, ki ga je na njihovo pobudo pripravil dr. Rajko Pirnat in iz katerega je mogoče razbrati, da bi lahko bile nekatere določbe navedenega člena zakona neustavne, bomo k pripravi odloka pristopili po razjasnitvi navedene problematike. Mestna občina Ptuj pa ukrepe, s katerimi spodbuja lastnike stavb v starem mestnem jedru k obnovi, že uporablja, in sicer z vsakoletnim javnim razpisom za subvencioniranje obnov fasad in streh v starem mestnem jedru. Nina Majcen Ogrizek, Asja Stropnik Pobuda Milana Trola: V mestnem jedru in širši okolici naj se namesti več ličnih in hkrati funkcionalnih košev za odpadke, ki omogočajo tudi odlaganje cigaretnih ogorkov. Odgovor: V letu 2010 smo nabavili šest samostoječih košev za smeti, ki so nameščeni na Novem trgu. En koš je imel dvignjeno zaščiteno streho - pepelnik, vendar so vandali pepelnik v roku dveh mesecev uničili. Letos smo postavili deset enakih samostoječih košev za smeti, vendar brez dvignjene zaščitne strehe - pepelnika, saj menimo, da bi se uničevanje pepelnikov nadaljevalo. Z nabavo košev brez pepelnika smo prihranili sredstva za en dodaten samostoječi koš. Zdenka Matjašič Pobuda odbora za splošne zadeve in lokalno samoupravo: Mestni svet MO Ptuj naj na eno naslednjih sej mestnega sveta povabi strokovne službe s področja varstva naravne in kulturne dediščine, arhitekture in prostorskega načrtovanja glede predpisov in enotnih kriterijev za varno gradnjo tako glede prostora, uporabe materialov kot potrebnih zaščitnih ukrepov. Odgovor: Če se pobuda nanaša na letošnje neurje, pojasnjujemo, da se bo za ugotovitev dejanskih vzrokov poškodb na zgradbah, povzročenih v neurju, naročilo izvedensko mnenje strokovnjaka gradbene stroke. Po prvi oceni strokovnjakov je namreč ugotovljeno, da je v večini primerov vzrok v nekvalitetni gradnji. Ocena bo predložena tako odboru kot mestnemu svetu. Če pa odbor želi, se lahko na eni od sej ali pa za zainteresirane posameznike predstavi zakonodaja s področja varstva narave, varstva kulturne dediščine, graditve objektov in prostorskega načrtovanja. Alenka Korpar Pobuda Janeza Rožmarina: Krajane, ki skrbno ločujejo odpadke za odvoz na deponijo, naj bi stimulirali, morda z nižjo ceno odvoza ali kako drugače, ker skrbijo, da se deponija ne bo prehitro zapolnila. Odgovor: V primeru, da gospodinjstvo zelo gospodarno ravna z odpadki, kar pomeni, da odpadke striktno ločuje na posamezne frakcije in jih odlaga na zbiralnice ločenih frakcij - EKO otoke, se dejansko zmanjša volumen odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče. To pa je tudi cilj uvedbe sistema ločenega zbiranja. Seveda bi bilo smiselno stimulirati tiste, ki vestno ločujejo, vendar bo potreben tehten razmislek, na kakšen način. Ločeno zbiranje odpadkov je zakonska obveza, ki jo poleg ozaveščanja lahko dosežemo s sistemom represije ali pa nagrade. Nikakor pa ni možno oprostiti plačila stroškov odvoza odpadkov nekoga, ki vestno ločuje, ali kako drugače sistemsko posegati v cenovno politiko, ki je odvisna od določanja cene po veljavni zakonodaji. V Sloveniji smo bili v zadnjih letih priča uvedbi različnih sistemov tako ločenega zbiranja; npr. sistem zbiranja odpadne embalaže po sistemu »rumena vreča« (zbiranje odpadne embalaže od vrat do vrat), ali »plačaj, koliko odložiš« (obračun stroškov po količini odloženih odpadkov), kot tudi različne nagradne igre -npr. »Ločuj in zmaguj«, v kateri podjetje Snaga s partnerji nagrajuje srečne izžrebance, ki pravilno ločujejo odpadke. Slednja se je izkazala za učinkovito, vendar je pred začetkom takšne igre treba rešiti vrsto vprašanj, pravnih, finančnih, tehnično-operativnih in komunikacijskih. Pripraviti bi bilo treba ustrezne predračune in zagotoviti finančno konstrukcijo nagradne igre. Seveda pa je potrebna previdnost pri odločitvah, saj ima vsak sistem določeno prednost, prav tako pa tudi slabost. Mag. Olga Fekonja Objavljen Javni razpis za dodeljevanje štipendij Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da je v deveti številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj objavljen Javni razpis za dodeljevanje štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje za študijsko leto 2011/2012. Podrobnejše informacije so podane v omenjenem razpisu, rok za oddajo prijav je 21. 10. 2011. Mestna občina Ptuj Razpis za dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva v Mestni občini Ptuj za leto 2011. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: sofinanciranje materialnih investicij, usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih, sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja, stroškov promocije, samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. Klavdija Petek ,/fW/rfM 9 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Spomin na častnega člana stranke DeSUS Albina Piška Sredi največjih skupnih načrtov v pripravah na 8. kongres stranke DeSUS, ki bo 21. oktobra na Bledu, je med člani stranke in njenimi simpatizerji odjeknila novica, da nas je zapustil ustanovni član stranke DeSUS in njen idejni vodja Albin Pišek. Albin Pišek bi prav v teh dneh praznoval 20-letnico članstva v organizaciji, v kateri je opravljal vse mogoče funkcije, od tajnika, blagaj -nika do predsednika in posebej dobrega animatorja. S svojim delom in vzgledom je znal prepričati marsikaterega posameznika in prav po njegovi zaslugi se je članstvo v stranki nenehno večalo. Aktiven je bil tako v občinski, pokrajinski kot v osrednji slovenski organizaciji DeSUS, zato ni čudno, da ga je le-ta imenovala za enega od petih častnih članov v Sloveniji. Njegovim idejam in predlogom je bilo včasih težko slediti. »Albin, hvala za tvoj prispevek pri utrjevanju ugleda in širjenju članstva stranke DeSUS. Poskušali bomo nadaljevati tam, kjer si ti proti svoji volji končal, in se ti na najboljši možen način zahvaljujemo za vse, kar si dobrega naredil za stranko, za nas, za tvoj Ptuj. Hvala!« Pokrajinski odbor DeSUS Ptuj-Ormož Mestna organizacija DeSUS Ptuj p -1 Župan, občinska uprava in občinski zavod Bistra naj iz številnih dobro plačanih projektov izluščijo vsaj nekaj ukrepov za oživljanje mestnega jedra na Ptuju Zeleni Ptuja in naša svetniška skupina ne čakamo križem rok in smo sami pripravili več konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja. Njihovo obravnavo in sprejem pričakujemo še letos. Nekaj predlogov v skrajšani obliki: - želimo poročilo župana o učinkih do sedaj sprejetih ukrepov; - hiše v mestnem jedru morajo biti nastanjene in imeti ustrezno vsebino; - s pravo mero moramo obdavčevati prazne prostore, prazna stanovanja, prazne hiše, prevelike površine in odvečne avtomobile, ne pa mladih družin, stavb in zemljišč kar tako, ne pridnih trgovcev in ne marljivih varuhov dediščine; - vzpostaviti javni potniški promet, urediti prometno mobilnost znotraj Ptuja, pločnike in kolesarske poti ter dovolj parkirišč na vseh vpadnicah v mesto; - pospešiti modernizacijo in širitev stanovanjskega fonda skozi najem ali odkup; - zagotoviti ustrezne in pravočasne urbanistične rešitve; - urediti infrastrukturo, tudi zamenjavo talne površine (asfalt, granitne kocke), ki sedaj kazi podobo mesta in ogroža »zdravje« zaščitenih stavb; - zagovarjamo možnost znižanja najemnin, pri tem naj se komunalna taksa odmerja uporabnikom samo za čas, ko dejansko zasedajo javno površino; - vsi občinski odloki naj se uskladijo s ciljem zniževanja administrativnih stroškov poslovnim subjektom v mestnem jedru; - v prid sožitja naj se vzpostavi redna mediacija med stanovalci in poslovnimi subjekti; - omogočiti več kulturnih in drugih dogodkov na prostem v času turistične sezone in nasploh; - za kakovostno kulturno ponudbo in promocijo Ptuja potrebujemo mestno galerijo in urejeno razstavišče muzejskih eksponatov. Za galerijo vidimo dobro lokacijo v stari usnjarni v Dravski ulici, muzej arheološke dediščine pa na Panorami. Zeleni Ptuja SMS - Zeleni Evrope odobravamo nezaupnico Vladi RS ■ h* iiliv SMS - Zeleni Evrope z odobravanjem sprejemamo rezultate glasovanja in izkazano nezaupnico Vladi RS. V trenutnem političnem in gospodarskem položaju, za katerega nosijo odgovornost tako Vlada kot tudi vsi poslanci in poslanske skupine v DZ, bodo predčasne volitve ponudile možnost za normalizacijo in nujno potrebno drugačno usmeritev razvoja Slovenije. Pričakujemo, da bo tudi veliko aktualnih poslancev na prihajajočih volitvah deležnih nezaupnice s strani volivk in volivcev. SMS - Zeleni Evrope obžalujemo, da je boj za oblast, ki smo ga deležni med obstoječimi parlamentarnimi strankami, osrednja tema delovanja parlamentarnih strank. V kritičnem času, v katerem so se znašli svet, Evropa in tudi Slovenija, potrebujemo najvišjo stopnjo državotvornosti, političnega sodelovanja in predvsem učinkovitih rešitev na področju brezposelnosti, korupcije, energetske prihodnosti ter fiskalne in gospodarske vzdržnosti države. Slovenska politika pa ustreznih rešitev ni ponudila, z medsebojnim obračunavanjem je le še dodatno poglobila krizo, morda zato, ker se z njo ne zna spoprijeti. V Stranki mladih - Zeleni Evrope imamo dovolj dve desetletji trajajočega ločevanja slovenskega naroda in ustvarjanja izrednega stanja med ljudmi različnih osebnih prepričanj, z namenom lažjega manipuliranja in okoriščanja z javnim premoženjem. SMS - Zeleni Evrope smo s socialnim in zelenim programom, ki v središče postavlja človeka in naravo ter vizijo v pravično, nekoruptivno in trajnostno usmerjeno socialno državo, ki ponuja drugačno razvojno priložnost za Slovenijo, že pripravljeni za uspešen nastop na prihajajočih volitvah. Mestno odbor SMS - Zeleni Evrope Ptuj 10 . //V™ STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 zares Zares aktiven tudi v opoziciji Stranka Zares je sredi septembra predstavila novelo zakona o davčnem postopku, ki določa, da Davčna uprava ne bo več imela možnosti odločanja o odlogu, odpisu ali obročnem plačevanju socialnih prispevkov. Podan je bil tudi predlog 192. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim želimo omogočiti, da bi se v pokojninsko dobo posameznika prištevali tudi obračunani, a ne- plačani prispevki. V zakonodajni postopek je bil vložen tudi predlog zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države. Cilj predlogov je odpraviti anomalije na področju (ne)plačevanja socialnih prispevkov in (ne)uresničevanja pravic mnogih zaposlenih ter uvesti nov način stanovanjskega kreditiranja, ki kreditojemalcem omogoča, da pridobijo stanovanjski kredit pod ugodnejšimi pogoji kot doslej. Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj SDS EU raste, Slovenija še vedno v krču krize - kje so rešitve? To je bila tema javne tribune, s katero je poslanska skupina SDS 12. septembra 2011 na Ptuju sklenila celodnevni delovni obisk v Vzhodnoštajerski regiji. Na dobro obiskani javni tribuni so sodelovali vodja poslanske skupine Jože Tanko in poslanci France Cukjati, mag. Andrej Vizjak in Branko Marinič. Situacija v regiji ni rožnata. Preveša se v žalostno zgodbo, ki se z vsakim dnem še poslabšuje. SDS je v treh letih nenehno opozarjal na slabosti gospodarske politike z vlaganjem vrste predlogov, noben pa ni bil upoštevan. Rezultat zgrešene gospodarske politike pa se kaže v sedanji situaciji. Posebno sporočilo je tudi padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti za kar dvanajst mest. Poslanci so predstavili sklop različnih predlogov za davčno in administrativno razbremenitev gospodarstva in sanacijo finančnega sistema, krepitev in spodbujanje investicij ter sistematični pristop k reorganizaciji državnega aparata. SDS ima na gospodarsko-finančnem polju jasno izdelan program. Poznamo rešitve. Potrebujemo le še priložnost, da jih udejanjimo, je bilo ključno sporočilo poslanske skupine SDS. Mestni odbor SDS Ptuj j; LDS Odločili bomo o prihodnosti Po obisku nemške kanclerke Angele Merkel bi moralo biti večjemu delu javnosti jasno, da je prihodnost Evropske unije le v njenem poglabljanju, utrjevanju in spoštovanju pravil evroobmočja. Več Evrope je edina varna pot naprej, ki zažene gospodarstva, prinese več pozitivnega duha in razvojne ambicije v praviloma nezadovoljne javnosti. Tudi pri nas je tako kot v Evropi, veliko ljudi je nezadovoljnih z razmerami, s pomanjkanjem pozitivnih napovedi in občutkom, da se razmere po krizi še ne izboljšujejo. Eni mislijo, da so rešitev predčasne volitve, številni pa se s tem ne strinjajo, ker menijo, da brez ustreznih alternativ ni možnosti izbire. Volitve kot razočaranje niso pot v politični mir. Izbrati moramo boljše, sposobnejše, bolj zaupanj a vredne ... Za vlado velj a, da le lepotne operacij e ne pomagaj o več. Išče se prihodnja »glava«. Da bi jo našli, so za vladajočo stranko in vse volivce potrebni čas za alternative, premislek in pogum. Trenutna prenova vlade je korak in pot v politični razmislek. Sledila bo predčasna dolgoročna volilna odločitev. Mestni odbor LDS Ptuj Slovenija se je poslovila od velikega domoljuba dr. Andreja Bajuka V nedeljo, 21. avgusta, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od ustanovitelja in prvega predsednika Nove Slovenije dr. Andreja Bajuka, nekdanjega predsednika vlade in finančnega ministra. Z njegovo smrtjo je Slovenija izgubila velikega Slovenca in domoljuba. Še preden smo se zavedeli žalostne novice o izgubi nekdanjega predsednika stranke, smo lahko slišali same lepe besede. Celotna Slovenija je kar naenkrat spoznala, da se je za vedno poslovila od izrednega človeka. To so priznali tudi tisti, ki prej, čeprav bi lahko, tega niso nikoli rekli. Dr. Andrej Bajuk je bil eden najboljših finančnih ministrov, moder predsednik vlade in evropsko priznan in ugleden Slovenec. V Novi Sloveniji smo se aktivno vključili pri zbiranju podpisov za možnost referendumskega odločanja o nepotrebnih spremembah družinskega zakona. Še en dokaz več, da si nekateri želijo vse bolj pozabljati na prave stare tradicionalne vrednote vzornih družin. Naj nam bo bogata in uspešna jesenska trgatev v pomoč za modre odločitve, ki nam jih primanjkuje za boljšo prihodnost! Mestni odbor N.Si . 11 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Upravljanje nepremičnin je zahtevno delo Predstavljamo vam Podjetje za stanovanjske storitve Podjetje za stanovanjske storitve (krajše PSS Ptuj), d. o. o., je na tržišču od leta 1992. V podjetju zagotavljajo kakovostne storitve upravljanja nepremičnin, ki temeljijo na strokovnem znanju in dolgoletnih izkušnjah. Uspešno upravljajo več večstanovanjskih objektov, hiš in poslovnih stavb v podravski regiji, kar potrjuje tudi zadovoljstvo številnih lastnikov in uporabnikov nepremičnin, ki so se odločili, da storitev upravljanja zaupajo ravno njim. Danes ima zaposlenih dvanajst ljudi. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič »Zelo pomembna je vključenost etažnih lastnikov, naša naloga pa je, da poiščemo ustrezno prilagojene rešitve ter etažne lastnike ustrezno motiviramo in seznanimo s prednostmi obnove,« pravi Igor Vamberger, vodja upravljanja v PSS Ptuj, d. o. o. V podjetju nudijo celovito upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov, izvedbo rednih in nujnih vzdrževalnih del, kakovostno in pravočasno opravljeno storitev, računovodska in knjigovodska opravila, pravno in tehnično svetovanje, izdelavo in izvedbo načrta vzdrževanja, vodenje rezervnega sklada, uspešno usklajujejo tudi različne interese etažnih lastnikov ter pomagajo pri vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo. PSS po pogodbi upravlja kar preko 3.500 enot. Ko sem brskala po spletu, sem ugotovila, da se podjetje ne oglašuje na internetu, kar se mi je v današnjem svetu globalne ekonomije in v poplavi raznovrstnih spletnih oglaševanj zdelo dokaj nenavadno. A glede na obseg dela, ki ga opravljajo, in ob dejstvu, da se na njih obrača vedno več ljudi, njihova razlaga, da reklame pravzaprav ne potrebujejo, niti ne preseneča. Priznavajo pa, da se zelo trudijo, da se svojim uporabnikom čim bolj približajo in jim odgovorijo na vsa vprašanja, ki jih zanimajo. T. i. »Jazbinškov zakon« je ljudem omogočil poceni nakup stanovanja, a realnost, s katero se danes soočajo tako lastniki stanovanj kot upravniki stavb, je vse prej kot bleščeča. Stavbe zahtevajo nujna vzdrževalna dela in z leti tudi večje investicijske posege, ki pa jih lastniki finančno težko zmorejo pokriti. Gospodarska kriza je ta problem še poglobila. Po zakonu mora stanovanjska stavba imeti upravitelja, če je v stavbi osem stanovanj in več kot dva lastnika. Lastniki upravitelja izberejo sami z 51-odstotno ve- čino. »Upravniki stanovalcem pomagamo v vseh fazah vzdrževanja, prenove in obnove stavb. Pomagamo pri izdelavi popisov del, ki so podlaga za pridobivanje enakovrednih in transparen-tnih ponudb izvajalcev, iščemo primerne načine financiranja, prilagojene vsaki večstano-vanjski stavbi posebej, več kot uspešni pa smo tudi pri pridobivanju sredstev iz Eko sklada. Naše primarno delo je nevtralna razdelitev skupnih obratovalnih stroškov ter izterjava morebitnih neplačnikov. Druga pomembna naloga je izvrševanje sprejetih sklepov etažnih lastnikov. Izvajamo tudi preglede stavb, stanovanj, intervencije in popravila na skupnih delih in napravah večstanovanjskih stavb. Naša naloga je, da je blok vzdrževan do te mere, da je zagotovljeno normalno in nemoteno obratovanje in da so stanovalci zadovoljni s kvaliteto bivanja v njem,« poudarja vodja upravljanja v PSS Ptuj, d. o. o., Igor Vamber-ger. Da pride do realizacije obnove stavbe, je zagotovo treba prehoditi veliko korakov in poklicati prenekatero telefonsko številko. Ravno tako je treba izpeljati številne organizacijske, tehnične in finančne postopke ter izračunati prihodnje prihranke pri rabi energije. Že zaradi slednjega Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., vse bolj spodbuja etažne lastnike večstanovanjskih objektov, ki so potrebni obnove, da k temu tudi pristopijo. Žal se je vmes zaostrila tudi zakonodaja, ki po novem določa, da je za odločitev o najemu kredita v breme rezervnega sklada potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Tudi financiranje obnove večstanovanjskih objektov z najemom kredita, vezanega na obvezen rezervni sklad, predstavlja za podjetje samo velik riziko, saj nastopajo v vlogi poroka, kar pomeni, da morajo obveznosti do bank poravnati, ne glede na to, ali etažni lastniki obveznosti do njihovega podjetja poravnajo ali ne. Problem je tudi v tem, ker je veliko rezervnih skladov nastavljenih na zakonsko določen minimum (v podjetju jim etažnih lastnikov povečini žal ni uspelo prepričati z dvigom - na tak način bi se nabralo več denarja). Ker pa je bila v letu 2008 še toča, se jih je večina izčrpala in tako ima danes veliko blokov zelo nizke rezervne sklade. Gregorčičev drevored 5, 7, 9 in 11, Kvedrova 5 in 4, Potrčeva 32, 36 in 38, Kraigherjeva 24, 26 in 28, Kajuhova 5 in 3, Žge-čeva 8, stara policijska postaja v Krempljevi 1, Volkmerjeva 7, Trstenjakova 5a itn. - vsi ti objekti so bili že obnovljeni ali pa je obnova v teku. Najbolj se v zadnjih letih obnavljajo fasade, kar bo nedvomno aktualno tudi v prihodnjih letih. Na stroške upravljanja pomembno vpliva tudi to, kako je stavba projektirana in zgrajena, pravilno upravljanje pa lahko tudi zelo zniža stroške poslovanja tako lastniku stavbe kot tudi podjetjem, ki najemajo prostore. Po izkušnjah tako upravnikov kot investitorjev je zelo kori- stno čim zgodnejše sodelovanje med obema, tako da bo kasnejše vzdrževanje objekta čim bolj optimalno. Nujno je, da se upravnik vključi že v fazi projektiranja stavbe, saj pozna praktične vidike in lahko tako strokovno pripomore pri izboru optimalnih tehnoloških rešitev, vse to pa pripomore h kasnejšemu lažjemu upravljanju. Podjetje za stanovanjske storitve je s strokovnega vidika dobro zastopano, saj zaposlujejo različne profile (pravnike, gradbenike, ekonomiste, strojnike), ki s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami prispevajo k temu, da je upravljanje kakovostno in temelji na bazi zaupanja in strokovnosti. Upravniki se velikokrat soočajo tudi s spori med stanovalci istega bloka in vse prevečkrat morajo prevzemati tudi vlogo reševalca medsosedskih odnosov. Nehote so potisnjeni v nezavidljiv položaj, ko morajo krmariti med različnimi željami in zahtevami lastnikov. Velikokrat se tudi zgodi, da upravnika ljudje jemljejo kot »nebodigatre-ba«, kot neke vrste »nujno zlo«, kot podjetje, ki jim mesečno izstavlja samo položnice, a nemalokrat pozabljajo, da so ravno upravniki tisti, ki predlagajo tudi rešitve, posodobitve, ki pa lahko predvsem v starejših objektih prihranijo veliko energije oziroma denarja, dvignejo vrednost objekta in izboljšajo kakovost bivanja. 12 ■ ^V™ GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Kakšne so vaše izkušnje s kadri za razvoj? Na ZRS Bistra Ptuj smo si zadali raziskati, kaj podjetja v Spodnjem Podravju vidijo kot spodbude in kaj kot ovire za lasten razvoj. To je del projekta SPRINT, katerega kratica pomeni uStvarjanje podpoRnega okolja za krepitev INovativnega in Tehnološkega potenciala na čezmejnem področju. O samem projektu smo v Ptujčanu že pisali v maju in juniju. Zadeve smo se lotili nekoliko drugače kot običajno potekajo analize inova-tivnosti. Želimo, da podjetja, ki vidijo v inovativnosti pot do uspeha, sama povedo, kako se tega lotevajo, katere prakse so uspešne in katere so izguba časa. Dr. Lidija Tušek Korošec, ZRS Bistra Ptuj © REPUBLIKA SLOVENIJA služba vlade rs za lokalno samoupravo IN REGIONALNO POLITIKO A kaj so podjetja drugega kot ljudje, ki v teh podjetjih delajo in ustvarjajo izdelke in storitve? Samo ljudje so tisti, ki v resnici lahko razmišljajo ali gledano z druge strani morajo razmišljati, če naj podjetja na trgu uspejo in se razvijajo. To vemo vsi. Vsi tudi vemo, da deluje svetovno in posledično tudi slovensko gospodarstvo v oteženih okoliščinah, veliko podjetij se bori za preživetje in število brezposelnih se ne zmanjšuje. Lahko se predamo malodušju ali pa iščemo rešitve. In rešitve obstajajo, saj tudi uspešna podjetja še vedno obstajajo. Podjetja, ki razmišljajo o novih pristopih, novih tehnoloških rešitvah, novih izdelkih, novih storitvah, novih poslovnih modelih in jih tudi uresničujejo. V okviru že omenjenega projekta SPRINT želimo izpostaviti takšna podjetja in osvetliti primere dobre prakse, zato smo obiskali nekaj podjetij in se z odgovornimi za razvoj pogovarjali o tem, kako se lotevajo razvoja in kaj čutijo kot glavne ovire. Skupna točka vsem obiskanim, uspešnim, v razvoj usmerjenim podjetjem je spoznanje, da je treba stalno odkrivati potrebe kupcev in jih zadovoljevati z izboljšanimi ali povsem novimi izdelki in storitvami, iskati nove kupce, osvajati nove trge. Brez novosti in sprememb razvoj ni mogoč, tudi v Spodnjem Podrav- ju ne. Tega verjetno niste prebrali prvič. A zakaj je naravnanost v inovativnost in razvoj tako težko doseči, da uspe le nekaterim? Naši sogovorniki so si enotni, da so največja spodbuda in hkrati največja ovira za razvoj ljudje, ki so v podjetju zaposleni, še posebej tisti, od katerih vodstvo podjetij pričakuje, da se bodo ukvarjali z razvojem. Pravijo, da je zagnane, razmišljujoče in ustvarjalne kadre, kljub množici brezposelnih in vedno večjemu številu študentov, skoraj nemogoče najti. Kje so vzroki za takšen razkorak in kakšne bi lahko bile rešitve iz patpozicije? Ne želimo razvijati analize in priti do zaključkov na podlagi statistik in teorij, ampak na podlagi informacij, ki jih bomo dobili od odgovornih za razvoj v podjetjih. Žal ne moremo obiskati vseh razvojno naravnanih podjetij v Spodnjem Podravju in ne moremo intervjuvati vseh odgovornih za razvoj, zato pozivamo bralce Ptujčana, da nam pišejo na bistra@bistra.si in nam opišejo, kakšne so njihove izkušnje pri kadrovski problematiki, ki se nanaša na kadre za razvoj. Kako in kje pridobivate nove kadre za razvoj, kako jih izbirate, kakšne ljudi iščete, na kakšen način jih motivirate in koliko zadovoljujejo vaša pričakovanja? SVETLA TOČKA Urejena okolica OŠ dr. Ljudevita Pivka ter antikvariat na Prešernovi Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Osnovna šola dr. Ljudevita Piv- točka tega meseca pa je antikva-ka ima vedno urejeno svojo ze- riat Milana Dornika, na Prešer-lenico, primerno letnim časom. novi 17, ki že dve leti s svojimi Trenutno imajo park metuljev, ki starinami privablja številne miso jih sami izdelali. Druga svetla moidoče, med njimi tudi turiste. Novi termini zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da bodo z oktobrom uvedeni novi termini zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Sedanji termini pobiranja se bodo večinoma spremenili, zato občane prosimo, da pregledajo obvestilo o odvozu, ki bo natisnjeno na oktobrski položnici, in posodo za odpadke navedenega dne do 6. ure zjutraj nastavijo na prevzemno mesto. Javne službe Ptuj . //>//'13 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI Srednjeveško vzdušje nikogar ne pusti ravnodušnega Knez in kneginja, vojvoda in vojvodinja, grajska pisarka in pisar, glasbeniki, plesalci, bobnarji, zeli-ščarice, tržničarji, krznar, perice in drugi liki iz časa srednjega veka so že deveto leto zapored obujali lepote in tegobe srednjeveškega življenja v okviru tradicionalne prireditve Grajske igre, ki jo pripravljajo člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. 3. septembra so na ptujskem gradu hkrati obeležili tudi osmi grajski vinski praznik. Mateja Tomašič Osmo grajsko ocenjevanje vin je potekalo v začetku junija, najvišje priznanje, amforo, pa so prejeli: Franc Lacko (renski rizling, letnik 2010), Jurij Cvi-tanič (šipon LV, letnik 2009) in Miran Reberc (beli pinot, letnik 2010). Osmi grajski vinski praznik so pripravili Društvo VTC 13 Srednje Slovenske gorice, občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Vitomarci, Cer-kvenjak, Mala Nedelja, Lenart, Juršinci, Sveta Trojica, Haloze, Štajerski putar, KGZ Slovenije - Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, podjetje Ptujske vedute in Društvo Cesarsko-kra-ljevi Ptuj. Ob tej priložnosti je Mestna občina Ptuj prejela priznanje Združenja zgodovinskih mest Slovenije ob 10-letnici delovanja združenja. Priznanje je iz rok generalne sekretarke Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateje Hafner Dolenc prevzela ptujska podžupanja Helena Neudauer. Foto: Barbara Lepej Pestro in zanimivo dogajanje na devetih Grajskih igrah Članom društva Cesarsko-kraljevi Ptuj je letos ponovno uspelo na grajske igre pritegniti atraktivne skupine iz Slovenije in tujine (Slovaške, Avstrije in nemškega Burghausna). Iz domačega društva so se na tur-nirskem prostoru predstavile bobnarska skupina Tympanum (edina srednjeveška bobnarska skupina v Sloveniji), plesna skupina Pellegrina, umetniška sekcija Graziosa z recitalom ter zeliščarice. Predstavili so se tudi srednjeveški popotniki iz Kočevja, Seinsenbersensis tumultus, viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega iz Žužemberka in plesna skupina Lonca iz Škofje Loke. Srednjeveško glasbo je predstavila glasbena skupina iz Burghausna Laudate Dominum, člani skupine Blout zi Bluoda iz Avstrije so prikazali stare tehnike mečevanja, Žoldnieri iz Slovaške pa so se borili z različnimi orožji (tudi s kosami). S palicami so se spopadla tudi njihova de- Izredno atraktivna skupina Žoldnieri iz Slovaške nastopa s prikazom borb z raznovrstnimi orožji. Vojvodski par iz pobratenega društva Herzogstadt Burghausen kleta, seveda zaradi fantov. Gledalci so si z zanimanjem ogledali še nastop z zastavami in igro z ognjem, pestro in zanimivo pa je bilo tudi v taboru barona Janeza Golca, plemenitega Jakoba Breunerja Markovskega. Na grajskih igrah so prikazali tudi, kako so nekoč pobirali mitnino, pri grajski žitnici pa je zaživela srednjeveška tržnica. Gostujejo na številnih prireditvah doma in v tujini Člani društva Cesarsko-kra-ljevi Ptuj so se v začetku julija že osmo leto zapored udeležili grajskih iger, imenovanih Burgfest, v pobratenem mestu Burghausen. Pridružili so se jim še tisti, ki so jih navdušile pretekle ptujske grajske igre in so želeli videti, od kod izhajajo. Med 5. in 7. avgustom so člani na povabilo vodje društva Borgo San Panfilo v Sulmoni prvič gostovali v tem italijanskem mestu na prireditvi Giostra Cavalleresca di Europa, na kateri konjeniki v polnem diru s sulicami poskušajo zadeti majhne obročke, ki visijo na posebnih stojalih. »Prireditev Giostra poteka v dveh delih, prvi konec tedna se pomerijo domače ekipe, naslednji pa v Sulmo-no povabijo goste iz različnih evropskih mest in jim z žrebom dodelijo konjenika, ki se bori za njihove barve. V začetku je bilo v načrtu, da sodelujemo kot del skupine iz Burghausna, vendar so nam organizatorji sporočili, da so se odločili, da se pred- V začetku avgusta so predstavniki društva obiskali Sulmono. stavimo kot samostojna ekipa predstavnikov Ptuja in Slovenije. Zaradi tega so nam dodelili tudi konjenika, ki je tekmoval za nas in z našo glasno podporo dosegel odličen rezultat, saj se je prebil do polfinala. Zmagal je konjenik, ki je branil barve Romunov,« je o prireditvi povedal Rado Škrjanec, predsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Na dan, ko je potekala konjeniška prireditev, so se predstavniki vseh gostujočih društev, ki so se jim pridružile še ekipe iz Sulmone, v povorki sprehodili skozi mesto do prireditvenega prostora. Povorko si je ogledalo nekaj tisoč ljudi. Minuli konec tedna so se člani CKP udeležili tudi prvega srednjeveškega Bre-unerjevega tabora v Markovcih, umetniška sekcija Graziosa pa dnevov turizma v Škofjji Loki. Društvo bodo predstavljali še na Prazniku jeseni v Juršincih, na prireditvi Noč čarovnic na Gradu na Goričkem ... Sicer pa že potekajo dogovarjanja s skupinami iz Slovenije in tujine za udeležbo na desetih grajskih igrah, ki se bodo zgodile na 23. junija prihodnje leto na ptujskem gradu. 14 . //V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 V rimski povorki sodelovalo več kot 1300 udeležencev, tudi iz Poljske Rimske igre so letos potekale že četrtič. Med 18. in 21. avgustom je ptujske ulice ter Terme Ptuj preplavilo 40 organiziranih skupin iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Srbije, Madžarske in Poljske. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Avgustovska prireditev je na ptujske ulice oziroma v Terme privabila v vseh dneh dogodka več kot trideset tisoč obiskovalcev. V osrednji rimski povorki je sodelovalo več kot tisoč tristo udeležencev, med drugim tudi iz Poljske. Zato sta ob tej priložnosti župan dr. Štefan Čelan in Janusz Pecherz, župan poljskega najstarejšega mesta Kališ, podpisala pismo o nameri o so- Ptujski karnevalisti na Grozdoberu v Makedoniji Branko Brumen Mestna občina Ptuj in občina Kavadarci v Makedoniji sta leta 2008 podpisali pismo o sodelovanju, katerega osrednja vsebina je sodelovanje na področju karnevalov v okviru FECC (Združenje evropskih karnevalskih mest). Obe občini sta članici te federacije. V okviru tradicionalne mednarodne FECC izmenjave karnevalskih skupin se je skupina Kurentovanje Ptuj Slovenija med 9. in 11. septembrom v organizaciji Javnih služb Ptuj, d. o. o., udeležila karnevala Tikveški Grozdober v Kavadarcih, s čimer je vrnila gostovanje njihovi skupini na letošnjem kurentovanju. Skupino smo sestavljali Branko Brumen, vodja kurentovanja in predsednik FECC Slovenija, aktualni princ karnevala Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovški s spremstvom, nekdanji princi karnevala Gašper I., Friderik Cajnko V., Marjan Cajnko, plemeniti Holeneški VI. in Stanko Vegan, Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsassina kot člani Sveta prin-cev karnevala Ptuj ter etnografska lika pokač-pokar in rusa. S predsednikom občine Kavadarci Aleksandrom Panovim in predsednikom FECC Makedonija Aleksandrom Cicimovim se je delegacija Kurentovanja dogovorila za sodelovanje njihovih tradicionalnih skupin, t. i. »ko-žuharjev« Džalamari in Survarji, na EtnoFestu Kurentovanja 2012 - Art&Heritage carnival. Predaja plakete MO Ptuj predsedniku FECC Makedonija ob 20. obletnici članstva Ptuja in Slovenije v FECC. V rimski povorki je sodelovala tudi reprodukcija kočije poljske skupine iz Kališa, najstarejšega poljskega mesta. delovanju, s katerim bosta mesti poglabljali prijateljske vezi ter ustvarjali možnosti za medsebojno spoznavanje in sodelovanje na področju turizma, promocije, kulture in gospodarstva. Slavnostnega podpisa se je udeležil tudi veleposlanik Republike Poljske, njegova ekscelenca Cezary Krol. Udeleženci povorke so prikazovali obiskovalcem različne sloje rimskega imperija - od senatorjev, vojščakov, gladiatorjev, navadnih meščanov, duhovnic in vestalk, sužnjev in keltskih vojakov. V okviru povezovanja ob Jantarjevi poti, ki je v rimskih časih potekala od Baltika do Jadranskega morja, je v povorki sodelovala tudi reprodukcija kočije poljske skupine iz Kališa, najstarejšega poljskega mesta. V ptujskih Termah, kjer se je razprostiral rimski tabor, so si obiskovalci v štiridnevnem rimskem dogajanju lahko ogledali raznolike prikaze rimskega vsakdana. Odvijali so se otroški rimski tabori, rimski spektakel, gladiatorske igre, prikazi borilnih veščin rimske vojske, ples vestalk in duhovnic, gladiatorske šole, zasedanja senata v rimskem amfiteatru in zaključek rimskih iger z rimskim pogrebom in slavnostno postavitvijo spominskega stebra. Na rimski tržnici so ponujali dobrote starih Rimljanov. V sklopu programa se je zgodila tudi Rimska komedija ptujskega gledališča in orientalski plesi. Naslednje leto, ko bo Ptuj kot partnersko mesto sodeloval v projektu EPK Maribor 2012, bodo prav rimske igre osrednja poletna prireditev. Sprejem delegacije FECC iz Vrnjačke Banje Brigita Tetičkovič Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je sprejel delegacijo Združenja evropskih karnevalskih mest (FECC) iz Srbije, katere skupina Rimljanov je nastopila na IV. rimskih igrah, ki so se med 18. in 24. avgustom odvijale na Ptuju. Sprejema, 20. av- gusta, so se udeležili Zoran Sei-zovič, predsednik občine Vrnjač-ka Banja, Nebojša Bogičevič, direktor Vrnjačkega karnevala in podpredsednik FECC Srbija, Goran Karavesovic, direktor Turistične organizacije Vrnjač-ka Banja, ter Branko Brumen, predsednik FECC Slovenije. Pogovor je tekel v smeri nadaljnjega sodelovanja med mesti. . 15 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI Danilo Toplek, gospodarstvenik in vizionar Danilo Toplek je bil predsednik uprave Taluma vse od leta 1984. Leta 2005 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Po skoraj 27 letih dela na vodstvenih položajih Taluma je aprila letos svoj odstop utemeljil kot sestavni del že dlje časa trajajoče organizacijske in kadrovske prenove. Bronja Habjanič Za vedno zapisan Talumu »Ko sem se zaposlil v Talumu, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom tukaj ostal tako dolgo. Prej obratno, saj sem bolj razmišljal o tem, kako bi si pridobil nekaj delovnih izkušenj in se podal v svet. Pozneje so se dogodki obrnili tako, da vaša trditev o tem, da sem se Talumu zapisal za vedno, kar drži,« v smehu odgovarja Toplek. Razmeroma mlad je zasedel vodstveno funkcijo. To je bil tudi eden od glavnih razlogov, da namere o menjavi službe ni nikoli Danilo Toplek je rojen na Ptuju, leta 1952. Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in ga končal leta 1976. Kot univerzitetni diplomirani ekonomist se je istega leta zaposlil v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo (današnji Talum) kot pripravnik v komercialnem sektorju. Leta 1982 je postal vodja finanč-no-računovodskega sektorja. Leta 1984 je bil imenovan za predsednika kolegija delovne organizacije. V tem času je nadaljeval študij na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, ki ga je končal leta 1988 in si pridobil naziv magister ekonomije. Leta 1992 je bil imenovan za direktorja podjetja Talum, od leta 1998 pa do aprila 2011 je opravljal naloge predsednika uprave. Danes je pomočnik predsednika uprave. Velja za eno največjih politično-go-spodarskih avtoritet na ptujskem območju. MO Ptuj mu je za izgradnjo stabilnega gospodarskega subjekta podelil veliko statuo. Fotoarhiv Taluma uresničil. »Položaj podjetja je bil v času, ko sem prevzel njegovo vodenje, resnično zapleten, saj smo bili vse leto pred tem v situaciji prisilne uprave (takrat se je temu reklo ukrep družbenega varstva). V takšnem položaju smo se znašli predvsem zaradi nakopičenih nesoglasij v delovnem kolektivu glede bodočega razvoja in obstoja podjetja. Leta in leta so se ponavljale zgodbe o nujnosti modernizacije, narejenega pa je bilo bore malo. Ideja na idejo, realizacije pa nobene. Po prenehanju tega ukrepa smo uspeli formirati ekipo, ki je bila posrečena mešanica mladostnega entuziazma (pa tudi zaletavo-sti) in izkušenosti, ki ji je uspelo to, kar je bilo še malo pred tem nemogoče: pričeli in pozneje tudi dokončali smo prvo fazo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. Ta projekt je Talumu tudi omogočil nadaljnji razvoj in obstoj.« Razlog, da se je skoraj 27 let obdržal v vodstvu družbe, zagotovo ni le eden, temveč gre za splet različnih vplivov ob različnih razmerah, tako v podjetju samem kot izven njega. Bistvo vsega pa je ekipa, s katero je v vseh teh letih sodeloval. »Posrečilo se mi je najti kritično maso ljudi, ki so znali, predvsem pa hoteli žrtvovati za Talum še kaj več, kot pa golih osem ur delovnega časa. Brez takšne ekipe nam ne bi uspelo preživeti turbulentnih dogodkov konec osemdesetih let, osamosvajanja Slovenije, številnih kriz na svetovnih trgih aluminija, pa tudi zadnje, še vedno trajajoče svetovne ekonomske krize. Nenehen boj za obstoj, ob tem pa v časih rahle normalizacije, boj za modernizacijo in rast podjetja so tisto, kar nas je kot ekipo in kot celoten delovni »Posrečilo se mi je najti kritično maso ljudi, ki so znali, predvsem pa hoteli žrtvovati za Talum še kaj več, kot pa golih osem ur delovnega časa. Brez takšne ekipe nam ne bi uspelo preživeti turbulentnih dogodkov konec osemdesetih let, osamosvajanja Slovenije, številnih kriz na svetovnih trgih aluminija, pa tudi zadnje, še vedno trajajoče svetovne ekonomske krize.« kolektiv povezovalo in utrjevalo. Sam sem bil v tem smislu le del te celote. Je pa tudi res, da ni bilo ravno na pretek kandidatov, ki bi hoteli ali si upali prevzeti na svoja pleča to breme! In tako je preteklo skoraj 27 let!« Na vprašanje, kaj mu pomeni Talum, odgovarja, da sam spada v eno od prvih generacij rojenih staršem v Kidričevem, ki so v tistem času šele gradili tovarno glinice in aluminija ter naselje Kidričevo. »Zame in za mojo generacijo "šumarjev"je Tovarna aluminija seveda že takrat pomenila vse, saj je dajala delo našim staršem, nam vsem pa omogočala za tiste čase zavidljiv družbeni standard. Še danes se spomnim, kako ponosni smo bili na to, da smo Kidričani. Pri meni se ta občutek ni spremenil. Nasprotno, ponosen sem, da mi je bilo dano nadaljevati delo generacij, ki so tovarno gradile, in da sem prispeval svoj del k rasti in modernizaciji tovarne.« Na vprašanje, kako je v vseh teh letih tako uspešno »krmaril« med različnimi političnimi strujami, če vemo, da je večinski lastnik Taluma država, pa Toplek odgovarja, da je »podjetje Talum začel voditi v času, ko smo poznali še tako imenovano družbeno lastnino, katere bistvo je bilo v tem, da naj bi bili vsi zaposleni lastniki in vsi enako odgovorni za gospodarjenje s to lastnino. Zanimiv poskus, ki pa ni imel nikakršnih možnosti za uspeh. Pozneje je družba Talum prešla v pretežno državno last - sicer posredno - tako da je zdaj situacija glede lastništva praktično enaka kot v času njenega nastanka, le država je druga! To, da se aktualna politika poskuša vedno vmešavati v poslovanje podjetij, ki so v državni lasti, ni nič novega, pa tudi nič takega, kar bi bilo specifično le za Slovenijo. Razlika je samo v pristopu oz. v tem, kdaj in v kolikšni meri se vrli predstavniki oblasti zavejo omejenosti svojega znanja in tega, kakšno škodo lahko s svojim vmešavanjem povzročijo. Sam s tem nisem imel nikoli večjih problemov. Predvidevam, da predvsem zato, ker industrija, poleg vsega pa še locirana izven prestolnice, ni ravno področje, ki bi bilo za tovrstne "strokovnjake" posebej vabljivo.« Kdo je Danilo Toplek v zasebnem življenju? »Ta opis prepuščam drugim, čeprav sem prepričan, da ne bo niti slučajno ustrezal resnici. Mnogi si mislijo, da me poznajo. Nekateri so prepričani, da me poznajo celo bolje, kot se poznam sam. Naj ostane pri tem. Nekaj pa vseeno želim povedati - sem eden od srečnih članov srečne družine Toplek!« 16 . //V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Mirjana Bušljeta, prejemnica srebrnega znaka Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož Mirjana Bušljeta je od junija 2000 zaposlena v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Sprva je delala na internem oddelku kot vodja tima in ob delu nadaljevala šolanje na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, kjer je leta 2005 pridobila naziv univerzitetna diplomirana organizatorka. Leta 2006 je postala glavna medicinska sestra kirurškega oddelka. V letu 2009 je pridobila naziv specialist klinične dietetike. Danes opravlja delo pomočnice direktorja za zdravstveno nego. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Je predavateljica na Visoki zdravstveni šoli Murska Sobota in Slovenj Gradec ter aktivno sodeluje kot koordinator in glavni mentor kliničnih vaj. Že več let sodeluje v Društvu fenilketo-nurikov. Zaključuje znanstveni magisterij, smer management kakovosti storitev. V bolnišnici Ptuj skrbi za zagotavljanje izvajanja zdravstvene nege v skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami, standardi in razvojem stroke, uvaja novosti in predstavlja delovanje stroke zdravstvene nege v SB Ptuj in navzven. Odgovornost, strokovnost, korektnost in sposobnost pozitivne komunikacije so njene odlike. Je medicinska sestra z idejami, ki jih utemeljuje in pri njih tudi vztraja. Uspešna poslovna ženska in mama Ob rednem delu v službi in študiju ob delu je M. Bušljeta našla tudi čas, da si ustvari družino. Ima dva sinova, stara 12 in 9 let. »Ko pogledam nazaj, se včasih tudi sama vprašam, kako sem vse to zmogla. Potrebnega je bilo veliko medsebojnega usklajevanja znotraj družine, da sem se lahko udeležila vseh predavanj in seminarjev, učim pa se ponoči, ko vsi drugi že spijo (smeh).« Veliko usklajevanja je bilo potrebne- ga tudi zaradi starejšega sina, ki ima fenilketonurijo in potrebuje posebno dieto. A pravi, da če se v življenju za nekaj odloči, to tudi stori in tako je lahko uskladila vse - delo, družino in študij. Zaključila je tudi izobraževanje za vodilnega presojevalca ISO 9001/2008, na Visoki zdravstveni šoli Murska Sobota predava predmet Zdravstvena nega otroka - teoretični del in Zdravstvena nega internističnega bolnika, v Slovenj Gradcu pa predmet Praksa zdravstvene nege osnovana na znanstvenih dokazih. »Medicinska sestra mora imeti čut za delo z ljudmi, mora biti potrpežljiva, vedno prijazna, nasmejana, izžarevati pozitivno energijo. Bolniki jo morajo videti kot osebo, ki dejansko pomaga in zna prisluhniti. Če oseba "žilice " za opravljanje tega poklica nima, bo zelo hitro izgorela, sama ne bo zadovoljna s svojim delom, pa tudi bolniki ne in dejansko nikoli ne bo uspešna. Če nima pristnega čuta do soljudi, zagotovo ni na pravi poti.« Medicinskih sester je na našem koncu že več, kot je na voljo prostih delovnih mest Vsaka posamezna visoka zdravstvena šola ima sicer omejitev vpisa, a dodatno ob rednem štu- Mirjani Bušljeta je bilo priznanje izročeno 7. maja, ob mednarodnem dnevu babic in medicinskih sester, v restavraciji Pan v Kidričevem. Podelilo ji ga je Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož. Letos so prvič v zgodovini društva pripravili svečanost te vrste. Srebrni znak je najvišje priznanje, ki ga lahko prejme član društva. »Medicinska sestra mora imeti čut za delo z ljudmi, mora biti potrpežljiva, vedno prijazna, nasmejana, izžarevati pozitivno energijo. Bolniki jo morajo videti kot osebo, ki dejansko pomaga in zna prisluhniti.« diju ponujajo še izredni študij. »V predelu Štajerske je medicinskih sester, tudi diplomiranih, že preveč. Če v bolnišnici iščemo kakšno nadomestilo, bodisi za nadomeščanje bolniškega stale-ža bodisi porodnega dopusta, se na razpis za eno delovno mesto javi tudi po petdeset zdravstvenih tehnikov in najmanj deset diplomiranih medicinskih sester. Pomanjkanja pa so zlasti v predelu Ljubljane, Izole, Jesenic.« Srebrni znak se podeljuje kot simbol spoštovanja in zahvale za uspešno delo posameznikov na področju zdravstvene in babiške nege »To priznanje mi pomeni potrditev vsega dosedanjega opravljenega dela na moji poklicni poti in hkrati predstavlja izziv za prihodnost. Je dokaz, da delam dobro in v pravi smeri, predvsem pa želim poudariti, da to prizna- nje ni samo moje, pač pa je odraz dobrega dela vseh medicinskih sester v bolnišnici. Sama zagotovo ne bi mogla vpeljati vseh novosti in izboljšav v naše delo. Če kolegice ne bi bile pripravljene sprejeti vseh sprememb in vpeljati novosti na področju zdravstvene nege, se nega danes ne bi izvajala v naši bolnišnici na tako visokem strokovnem nivoju, varno in kakovostno za vse bolnike. Da res izstopamo s svojim načinom dela, so potrdili tudi bolniki v okviru izvedene nacionalne ankete o zadovoljstvu odraslih bolnikov s strani Ministrstva za zdravstvo, kjer je bolnišnica Ptuj zasedla prvo mesto med vsemi splošnimi bolnišnicami. Bolniki so bili prav najbolj zadovoljni z delom in odnosom medicinskih sester. Torej je ta srebrni znak priznanje vsem zaposlenim medicinskim sest-tram v SB Ptuj in ne samo moje osebno,« zaključi Bušljetova. društvoa društvo zaB - svetovanje in kom, staršem, os nasilja in zlora brezposelnim družbeno izključ kom ar ATS A£. i: l íi i'Kl mi: s t :i i . 17 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI V spomin Zagotovo ga ni med nami, ki bi si pred kratkim časom, ko smo skupaj z Albinom snovali načrte o številnih turističnih projektih, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti, lahko predstavljal, da bo te naloge treba opraviti brez njegove fizične prisotnosti. Toda večna zgodba nenehnega rojevanja in minevanja nas uči, da različni ljudje vstopajo v naša življenja, nekateri stopajo z nami krajši čas, z nekaterimi prehodimo to pot do našega konca. So pa z nami tudi takšni, ki nam za vedno ostanejo v naših srcih. Albin Pišek zagotovo sodi med tiste, ki nas bodo za večno spremljali v naših srcih. Vsi, ki smo ga nekoliko bolje poznali, namreč vemo, da ni bil človek, ki bi smisel življenja iskal v kopičenju lastnega bogastva. Že v rani mladosti je pred osebne interese postavljal svoje staro mesto Ptuj, ki ga je kot učenec in kasneje gimnazijski dijak prostovoljno urejal. Zelo hitro se je zavedal, da sta športni duh in tovarištvo tisti vrednoti, ki krepita solidarnost in socialno kohezijo. Ob materialni stiski in garaškem delu, ki ju je narekovala obnova od vojne porušene dežele, je bilo treba mladim ljudem ponuditi tudi šport in razvedrilo. Z ustanovitvijo rokometnega študentskega kluba je Albin omogočil tedanjim sovrstnikom, da so ob napornem delu začutili tudi radosti, ki jih prinaša športna igra. Znano je, da si ljudje vedno želimo poiskati takšno delovno okolje, ki nas resnično veseli, v rezultate dela pa smo preprosto zaljubljeni. Ta želja se je Albinu Pišku izpolnila vsaj dvakrat. Prvič je željo po nenehnem urejanju mesta in skrbi za komunalno opremljenost domov izpolnil s prevzemom vodenja Komunalnega podjetja Ptuj. Ta skrb ga je spremljala praktično do zadnje ure njegovega življenja. Vse, ki smo odgovorni za čistočo in urejenost našega mesta, je praktično dnevno obveščal o vseh najmanjših podrobnostih, ki jih je bilo treba postoriti. Mnogi se spomnimo, s kakšnim navdušenjem in radostjo je znal opisati vsak najmanjši detajl, ki je pripomogel k urejenosti našega mesta. V tretjem življenjskem obdobju sije drugič našel delovno mesto, ki ga je opravljal z vso ljubeznijo. Iz prizadevnega člana turističnega društva Ptuj je postal najbolj prepoznaven predsednik, ki so ga občudovali tako domačini kakor tudi mnogi turistični delavci po Sloveniji in tujini. Albin Pišek ni zgolj razumel slogana, da smo turizem ljudje, on ga je preprosto živel. Zavedal se je, da sta lepota najstarejšega in njemu najljubšega mesta ter turistična infrastruktura nujna, ne pa edina predpogoja za turizem. V svoji duši je čutil, da so prijazen nasmeh domačinov, pestro kulturno dogajanje ter predvsem dobro duševno in duhovno počutje naših obiskovalcev pomembnejši dejavniki za stabilen razvoj turizma. Ta svoja prepričanja je širil tako po domovini kakor tudi tujini. Ob tej priložnosti lahko odkrito povemo, da bi številne ocenjevalne komisije drugače nagrajevale naše turistične dosežke, če jih Albin ne bi znal kot kak sveže zaljubljen mladenič prepričati, da so ti dosežki nastali iz srčnega odnosa do tega mesta in v njem živečih ljudi. Da je tudi politika lahko plemenita veščina, pričajo številni rezultati, ki jih je Albin Pišek dosegel kot mestni svetnik in predsednik stranke DeSUS. Njegov občutek za sprejemanje kompromisnih rešitev, ki vodijo do dviga kakovosti življenja večine in ne posameznika, so ga pripeljale celo do naziva častnega občana. Ta naziv je sprejel in ga tudi vsakodnevno živel kot človek, ki dela s srcem in niti ne misli na to, da bi moral dobiti kakšno priznanje. Ob veliki ljubezni do dela pa je Albin naravnost negoval družinske odnose. Vsi tisti, ki smo ga vsako jutro spremljali z njegovimi vnuki na poti v šolo, bomo prikrajšani za čudovit pogled na harmonijo med mladostjo in starostjo. Da sta življenje in smrt neločljiva dela, celota, je najvišja resnica, ki je ni mogoče spremeniti, lahko pa vplivamo na to, kako jo bomo doživeli in preživeli. Eno izmed tisočerih pričevanj, ki ga ob smrti doživijo nekateri, pravi takole: »Znova sem v popolnosti doživel sleherno misel, ki sem jo kdaj mislil, vsako besedo, ki sem jo spregovoril, sleherno dejanje, ki sem ga storil. Podoživel pa sem tudi učinke sleherne misli, besede in dejanja na drugih ljudeh, vseh tistih, ki so se tako ali drugače znašli v vplivnem območju mojih dejanj ...pa tudi učinke, ki so jih imele misli, besede in dejanja na rastline, živali, zemljo, drevesa, vodo in zrak.« Dragi Albin, želimo ti, da je tudi tvoj poslednji trenutek bil izpolnjen s čudovitim podoživljanjem vsega lepega, kar ti je življenje podarilo in kar si ti podaril v življenja drugih. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj 100 let Amalije Fridauer Amalija Fridauer se je rodila v času brez avtomobilov in asfaltiranih cest, pomivalnih in pralnih strojev, računalnikov, interneta, mobilnih telefonov in še česa, kar smo pridobili v zadnjih sto letih, in sicer 4. julija 1911 v Lancovi vasi. Svoj stoti rojstni dan je preživela v krogu družine na svojem domu na Zagrebški cesti 78. Mateja Tomašič Foto: Črtomir Goznik Otroštvo je preživela v Lancovi vasi. Že v mladosti se je naučila šiviljskih spretnosti in se s tem delom nekaj časa tudi preživljala. Ko je bila stara okrog 20 let, se je v Vidmu pri Ptuju poročila z Martinom, ki je bil doma pri Suhi veji. Preselila sta se v Dražence, kjer se jima je rodila hči Katarina, ki je zdaj stara 76 let in živi v Nemčiji. Martin je kot delavec hodil orat, Amalija je bila gospodinja. Rada je šivala, kuhala in pekla. Svoj dom sta si ustvarila na Zagrebški cesti na Turnišču, kjer sta imela srednje veliko kmetijo, na kateri sta gojila krave, svinje in tudi konje. V zakonu sta se jima rodila še sin Feliks in hči Štefka, ki je zdaj stara 67 let in živi v Apačah, sin je žal že pokojni. Danes babico, prababico in praprababico razveseljuje šest vnukinj, osem prav- Ob slavljenki se je zbrala njena družina, obiskali pa so jo še podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer in predstavniki ČS Breg-Turnišče. nukov in dve prapravnukinji. Zanjo na domačiji skrbita in jo negujeta snaha Štefka Fridauer in vnukinja Anica. Ob njenem stotem rojstnem dnevu se je zbrala vsa družina, za častitljivi jubilej pa so ji čestitali tudi ptujska podžupanja Helena Neudauer, predsednik ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik, podpredsednik Janez Rožmarin in mestna svetnica iz ČS Breg-Turnišče Silva Fartek. 18 . //V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Iz Mestnega gledališča Ptuj Čeprav se v gledališčih sezone komaj začenjajo, imajo v Mestnem gledališču Ptuj za sabo že tri premiere, od katerih pa se je na ptujskem odru zgodila le ena. V tej sezoni je namreč večina predstav koprodukcij z drugimi gledališči, saj je to edini način, da z omejenimi sredstvi, ki so gledališču na razpolago v teh časih, pripravijo sezono, ki bo po besedah direktorja Petra Srpčiča dostojna častnega naziva Evropske prestolnice kulture 2012. Bronja Habjanič Kurent kot uvod v Evropsko prestolnico kulture Kakor je v svojem uvodniku v sezono 2011/2012 obljubil, bo to sezona, kot je v ptujskem gledališču še ni bilo, bogata tako po številu predstav kot tudi po njihovi kakovosti. Tako so samo v septembru izvedli 20 predstav širom po Sloveniji, med temi so bile kar tri premierne uprizoritve. Prva je luč odrskih desk ugledala predstava Kurent, ki sta jo po besedilu ptujskega pesnika Aleša Štegra na oder postavila režiserja Saša Jovanovič in Peter Srpčič. Gre za praizved-bo tega besedila. Prva premiera igrano-lutkovnega muzikala se je zgodila 8. septembra na odru Lutkovnega gledališča Maribor, ptujski gledalci pa so si to živahno sodobno glasbeno pravljico o Kurentu, ki v času globalnega segrevanja išče zimo, ogledali teden kasneje na ptujski premieri 15. septembra, na odru Mestnega gledališča Ptuj. Kot pravi direktor Mestnega gledališča Ptuj in tudi sorežiser predstave Peter Srpčič, ni nobeno naključje, da sezono odpirajo prav s to predstavo. Kurentovanje bo namreč osrednji dogodek ptujskega programa Evropske prestolnice kulture in prav s to predstavo se bo gledališče v času karnevala pridružilo Art & Heritage Carniva-lu, kot so organizatorji poimenovali ta programski sklop. Pa tudi dejstvo, da je avtor besedila naš najbolj uveljavljeni pesnik Aleš Šteger, ki se s tem besedilom prvič predstavlja tudi kot dramatik, ga je še dodatno prepričalo, da je to predstavo uvrstil v program Fotoarhiv MGP letošnje sezone in Evropske prestolnice kulture. »Mislim, da nam je predstava odlično uspela, in res bi se zahvalil celotni ekipi odličnih sodelavcev, ki so vsak po svoje prispevali k temu uspehu,« je svoje razmišljanje o predstavi sklenil Peter Srpčič. Predstava se bo sedaj za nekaj časa umaknila z odra, na sporedu pa bo ponovno v času kurento-vanja, ko jo bodo med 13. in 17. februarjem desetkrat odigrali na odru Mestnega gledališča Ptuj. V predstavi so odlično nastopili mladi člani ansambla Lutkovnega gledališča iz Maribora Aja Kobe, Elena Volpi, Anže Zev-nik, Miha Bezeljak in Danilo Trstenjak, scenografija je delo Tine Dobrajc, kostume je ustvarila ptujska kostumografinja Stanka Vauda, glasbo Branko Rožman, avtor video animacij je Mito Gegič, lektorica je Metka Damjan, luči pa je oblikoval Jason Smith. Proti severnemu vetru Samo dva dni po ptujski premieri Kurenta je bila 17. septembra v Prešernovem gledališču v Kranju premiera predstave Proti severnemu vetru, ki je nastala v partnerskem sodelovanju ptujskega in kranjskega gledališča ter je narejena po literarni predlogi, ki je ena največjih knjižnih uspešnic zadnjih let. Roman Proti severnemu vetru, v katerem si preko elektronske pošte moški in ženska spletata intrigantski romantičen odnos, je avtorju Dani-elu Glattauerju prinesel svetovno slavo in je tudi najbolje prodajana knjiga zadnjih let v nemško govorečih državah, prav tako pa je velik uspeh dosegla tudi pri S predstave Kurent, prve letošnje premiere ptujskega gledališča nas. Po knjižnem uspehu je sledila tudi odrska priredba, ki jo je pripravila Ulrike Zemme in je do zdaj doživela kar nekaj uspešnih postavitev v Avstriji, Švici in Nemčiji, slovenska praizvedba pa je delo režiserja Alena Jel-na, ki je k sodelovanju povabil odlična igralca, nekdanja sošolca iz AGRFT, Vesno Pernarčič in Roka Viharja. Predstavo Proti severnemu vetru si bo lahko ptujsko občinstvo ogledalo pre-mierno na odru Mestnega gledališča Ptuj 21. oktobra ob 19.30. Dejan Zavec bo recitiral Hamletove monologe Za oktober načrtujejo v Mestnem gledališču Ptuj še eno premiero. 7. oktobra bo v vara-ždinskem Hrvatskem narodnem kazalištu hrvaška premiera ptujske poletne uspešnice Komedija o loncu, ki je nastala v sodelovanju varaždinskega in ptujskega gledališča, režiser predstave pa je izvrstni komik in satirik Boris Kobal. Prav tako pa bo v drugi polovici oktobra na ptujskem odru nastopil naš izvrstni boksar Dejan Zavec, ki se bo z izzivalcem, direktorjem Mestnega gledališča Ptuj in še z nekaterimi eminentnimi Ptujčani, pomeril v recitiranju Hamletovih monologov. Dobrodelno prireditev, katere datum bo objavljen naknadno, bodo namenili zbiranju sredstev, s katerimi se bodo pridružili akciji ptujskega kluba Soroptimist pri zbiranju denarja za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico. Za ta večer, ki so ga poimenovali Zavec proti Hamletu, napovedujejo tudi nekaj vrhunskih presenečenj. V septembru poteka tudi vpis abonmajev Vpis v otroški abonma Kresnička ob 10. uri in Zvezdica ob 11.30 ter abonma odrasli - Redni Tespis in Izbirni Orfej bo potekal v času od 12. septembra do 3. oktobra. Vpis bo možen v delovnem času blagajne (vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure na blagajni - vhod iz Murkove ulice). Dosedanji abo-nenti boste lahko svoj abonmajski sedež obnovili od ponedeljka, 12. septembra, do vključno srede, 21. septembra. Novi abo-nenti ste k vpisu vabljeni od četrtka, 22. septembra, do vključno ponedeljka, 3. oktobra 2011. V ceno rednega abonmaja Te-spis je vključenih sedem predstav. V ceno izbirnega abonmaja Orfej so vključene štiri predstave po lastni izbiri. V ceno otroškega abonmaja Zvezdica in Kresnička je vključenih sedem predstav. Prav tako pa se bo v začetku oktobra začel vpis v skupine Gledališkega studia Mestnega gledališča Ptuj, razpis in druge informacije pa lahko najdete na njihovi spletni strani www.mgp. . 19 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI 3. mednarodni glasbeni festival Arsana - evropsko stičišče glasbene umetnosti Mednarodni glasbeni festival Arsana - Art Ptuj 2011 je gostil mednarodne uveljavljene glasbene umetnike in performerje, ki so na Ptuju ustvarili evropsko stičišče umetnosti. Mladen Delin Od 22. julija do 5. avgusta se je na Ptuju zvrstilo več kot 40 koncertov in dogodkov, kjer so se predstavili glasbeniki iz vseh koncev sveta različnih glasbenih zvrsti, od klasike, etna, popa do jazza ter tudi stilov, ki veljajo za nekakšen cross-over mnogoterih zvrsti. Med drugim igralec Rade Šerbedžija, kitarist Miroslav Tadič, ameriški pianist Chris Jarett, Auckland Youth Symphony Orchestra z Nove Zelandije, ki so vsi nastopili v najstarejšem mestu prvič, redni gost festivala pianist Konstantin Bogino, Elena Denisova, Koncertni abonma Arsana 2011/2012 Grega Korošec Foto: Bojan Stepančic Brencl Banda - Zemljin ples Četrtek, 20. oktober 2011, ob 20.00, slavnostna dvorana ptujskega gradu Avtorska glasba zasedbe Brencl Banda je nastala pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta, predvsem pa nosi s seboj močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila. Brencl Banda je nastala v Bistrici ob Sotli, ki ima bogato glasbeno tradicijo. Njeni člani so: Polona Žalec - violina in vokal, Rok Šinkovec - harmonika in vokal, Matija Krivec - kontrabas in vokal, An- Brencl Banda drej Boštjančič - kitara in vokal. Njihova slovanska krila jih nosijo po svetu glasbe različnih narodov, ki skozi svoje ritme in melodije pojejo v en skupen glas o sreči, žalosti in brezčasju. Vpis abonmajev v koncertno sezono 2011/2012 poteka vsak dan v društvu Arsana na Jadranski 4 med 10. in 16. uro. S celotnim abonmajem boste seznanjeni v naslednji številki. t' Fotoarhiv društva Arsana Piere Hennry Xuereb, Marco Fiorentini, Laura Pietrocini v sklopu projekta Srečanje generacij. Videli pa smo lahko tudi plesne predstave, glasbene in lutkovne predstave, literarne in vinske večere. Nastopilo je več kot 400 umetnikov, ki so na Ptuj privabili čez 10.000 obiskovalcev. Kljub slabemu vremenu v prvem tednu festivalskega dogajanja to ni zmotilo organizatorjev. Vse prireditve in koncerti so bili nemoteno izpeljani. Zahvala gre organizatorjem Arsane in postavitvi montažne strehe za obisko- m ž Koncert Bilbi na minoritskem dvorišču je privabil veliko število poslušalcev valce na dvorišču minoritskega samostana. Pod streho je bilo na suhem dobrih 400 sedišč. Ideja o strehi se je tako izkazala za izjemno pozitivno in seveda nujno. Brez tega bi veliko večino koncertov na prostem morali prestaviti v manjše, za poletni čas neprimerne dvorane. Slovesno odprtje festivala Art Ptuj 2011 je potekalo v večeru kantavtorskih skladb, ki so bile podkrepljene z etno ritmičnimi melodijami. Eno najlepših prizorišč v Sloveniji je bilo kljub slabemu vremenu nabito polno. Zapolnjena so bila vsa sedišča pod streho in sedišča pod arkadami na dvorišču minoritskega samostana. Rade Šerbedžija je ves večer uspešno koketiral z občinstvom in povezoval program s prefinjenimi skladbami, Miroslav Tadič je poskrbel za virtuozno spremljavo in s svojo usklajenostjo sta pričarala prav posebno vzdušje. Na dvorišče samostana je vabilo tudi veliko drugih umetnikov, med drugim simfonični mladinski orkester z Nove Zelandije, Bilby, Papir, Neisha, Langa, slovensko-arabski glasbeno-plesni projekt MA, A (voda), in vedno znova smo bili priča velikemu številu obiskovalcev, ki so prihajali iz vse Slovenije. Na festivalu se je predstavilo kar nekaj domačih že uveljavljenih umetnikov, med njimi saksofonist Miha Rogina, bobnar Žan Tetičkovič, plesalec Ivan Miačevič, mladi skupini Smooth quintet in Mareen and the Pink Unicorns ter precej mladih glasbenikov in ustvarjalcev. Mednarodna poletna akademija privablja vsako leto več mladih klasičnih glasbenikov iz Evrope in je postala ena največjih v Sloveniji. Profesorji prihajajo iz uglednih akademij z Dunaja, iz Pariza, Moskve, Rima, Ljubljane in od drugod. Prvič se je v času akademije sestavil tudi festivalski orkester Arsana. Prav tako je minil tudi zaključek festivala s koncertom Vox Arsane in Totega Big Banda Maribor, na katerem se je zbralo dobrih 1100 obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorišče minoritskega samostana. Tudi na drugih prizoriščih so zabeležili zelo dober odziv obiskovalcev, predvsem v Muzikafeju, ptujskem gledališču, slavnostni dvorani na gradu, stari steklarski delavnici, hotelu Mitra in seveda na ptujskih ulicah in trgih. Kritiki, mediji in obiskovalci so festival opredelili kot vidnejšega v slovenskem in evropskem prostoru, kar postaja pomembna turistična znamka mesta. Napovedujemo pa že 4. glasbeni festival Arsana, ki bo potekal od 20. 7. do 3. 8. 2012, v času, ko bo Ptuj partner EPK Maribor 2012. 20 . //V™ PRIREDITVENI VODNIK 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Lipicanci v Washingtonu, New Yorku, Ljubljani in kmalu tudi na Ptuju Ptujčanka Alenka Slavinec uspešno predstavlja svoj projekt in fotografsko razstavo Slovenia in US Li-pizzaner horses v Sloveniji in ZDA. K sodelovanju je povabila tudi tri Ptujčane, modno oblikovalko Sanjo Veličkovic, oblikovalca lesenega nakita Srečka Molka ter glasbenika in komponista Žana Tetičkovica. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Projekt, ki je posvečen dvajseti obletnici samostojne Slovenije, je bil prvič predstavljen februarja v Washingtonu, razstava bo v ZDA gostovala dve leti. Fotografska razstava ne predstavlja le Lipice kot kulturne dediščine, ampak predstavlja tudi 20 let samostojne Slovenije, saj je avtorica dve desetletji opisala z dvajsetimi barvnimi fotografijami, v katerih je upodobila kraškega konja. Na odprtju razstave, ki je bila najprej na ogled v galeriji slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, je Slavinčeva nosila unikatno obleko modne oblikovalke Sanje Veličkovic, od koder tudi ideja, da se ob fotografski razstavi, ki se je junija preselila v NYC, predstavi še več kreacij ptujske modne oblikovalke. Pred odhodom v Ameriko je Veličkoviceva v Grand hotelu Primus na Ptuju predstavila svojo živobarvno kolekcijo oblek ptujskemu občinstvu. Videli so lahko 40 stajlingov, od katerih je bilo 20 razstavljenih na Man-hattnu v galeriji MC, ob koncu dvanajstdnevne razstave fotografij in oblačil pa so izvedli še modno revijo. Razstavo, katere so se udeležili številni vrhunski umetniki kot bankirji in dobitnik oskarja Tom Heller, predstojnica katedre NYFA Anita Tovic, avstrijski veleposlanik Peter Bre-zovsky, hrvaški generalni konzul Marijan Gubic in drugi, je odprla vršilka dolžnosti generalne konzulke v New Yorku Melita Gabrič. Svečana otvoritev ter zaključna prireditev z modno revijo ob 20-letnici Slovenije sta bila organizirana v sodelovanju z Wayward Pen organizacijo Alenka Slavinec z očetom Milanom, mamo Marico in bratom Dušanom na otvoritvi razstave v ljubljanskih Križankah, kjer je številne obiskovalce pozdravil tudi čistokrvni lipicanec. oz. z Lariso Drekonja in Vido Mulec. Razstava je bila na ogled tudi v Viteški dvorani ljubljanskih Križank med 4. in 14. julijem. Pre-mierno odprtje razstave v Sloveniji je bilo 4. julija, ko je goste na Peklenskem dvorišču Križank pozdravil tudi čistokrvni lipicanec. Slavinčeva je tako kot na vsaki otvoritvi nosila obleko Sanje Veličkovic. Pri projektu sta sodelovala tudi oblikovalec lesenega nakita Srečko Molk, ki je za to priložnost oblikoval okvirje iz lipovega lesa, ter glasbenik in komponist Žan Tetičkovic, ki študira v New Yorku in je napisal glasbo za vsako fotografijo posebej. Razstava je zdaj na ogled v mestni hiši v Reinbergu v New Yorku, avtorica pa jo namerava predstaviti tudi na Ptuju, v Galeriji Tenzor v prostorih Mestnega gledališča Ptuj. Odprtje bo 26. oktobra. Obisk Ptujčanov na razstavi kulturne dediščine v Saint Cyru Ohranjanje kulturne dediščine je zelo pomembno za ohranjanje naše identitete. Nekateri ji dajejo velik poudarek, nekateri malo manj in nekateri čisto nič. Seveda se to razlikuje tudi od vsake države in narodnosti. Francozi dajejo temu zelo velik pomen, zato v ta namen naše pobrateno mesto Saint Cyr organizira številne predstavitve in razstave. Dejan Klasinc Foto: Tanja Ostrman Renault Ptujske predstavnice na razstavi Ob dnevih evropske kulturne dediščine je v Saint Cyru med 16. in 18. septembrom potekala razstava, ki je imela predvsem poudarek na čipkah in vezeninah. Razstavo je organiziral Konzorcij za ohranjanje Touraine čipke v sodelovanju z našo pobrateno občino. Ker se tehnika, vzorci in način izdelovanja razlikujejo, so se tam predstavile številne organizacije iz Francije in pobratenih mest s Saint Cyrom. Svoje izdelke, ki prikazujejo značilnost za naše kraje, sta na razstavi predstavila tudi Društvo optimisti in Društvo gospodinj Spuhlja s Ptuja. Ker pa je za Slovenijo tudi izrednega pomena čipka iz Idrije, jo je tam predstavila čipkarska šola iz Idrije. Poudariti je treba, da je razstava doživela izjemen uspeh, saj jo je v dveh dnevih obiskalo več kot 1000 obiskovalcev. Zraven same predstavitve izdelkov smo tudi zelo dobro predstavili naše mesto in državo. Seveda ni manjkalo kulinaričnih dobrot in vina iz naše vinske regije, ki ga je predstavila kraljica Tanja Hauptman. Ocena je zelo pozitivna, saj je dogodek še tesneje povezal pobrateni mesti z novimi prijateljstvi in intenzivnejšim sodelovanjem. Drugo leto v oktobru bodo družine, ki so gostile naše predstavnice, s svojimi izdelki sodelovale na razstavi na Ptuju. . //ft/'-ff/! 21 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI Zasebna branja med najprivlačnejšimi dogodki festivala Dnevi poezije in vina Eden izmed najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, Dnevi poezije in vina, ki je letos potekal že 15. leto zapored, na Ptuju pa drugo leto, je med 23. in 27. avgustom polepšal in popestril naše mesto. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček 70 dogodkov in 5000 obiskovalcev Letos se je na festivalu Dnevi poezije in vina zvrstilo več kot 70 dogodkov, od tega 25 pesniških branj, na katerih je v 18 jezikih bralo 26 pesnikov iz 20 različnih držav. Večina dogajanja se je odvila na Ptuju, festivalski gostje pa so obiskali tudi Ljubljano, Ormož, Krško, Volče, nico Malek in Tovarno umetnosti v Majšperku. »Kot vedno so bila najbolje obiskana velika večerna branja na Vrazovem trgu na Ptuju, kjer je nastope sedmih pesnikov vsak večer in koncerte uglasbene poezije poslušalo vsak dan med 500 in 900 obiskovalcev,« povzame direktorica festivala Jelka Ciglenečki ter nadaljuje, da se je vseh dogodkov udeležilo Središče Ptuja se je za teden dni ovilo v umetniške instalacije. Vrbo na Gorenjskem, festival Fronta v Murski Soboti, Španci-rfest v Varaždinu, Pavlovo hišo na avstrijskem Štajerskem, zida- Arsana vpisuje v neformalno glasbeno izobraževanje Klavir, solo petje, električna in akustična kitara, bas kitara, bobni in ansambelska igra. Zvrsti: klasika, pop, rock, etno, jazz, muzikal Uradne ure: 10.00-16.00 Tel.: 059955041 www.arsana.si Na festivalu Dnevi poezije in vina se je zvrstilo več kot 70 dogodkov, od tega 25 pesniških branj, na katerih je v 18 jezikih bralo 26 pesnikov iz 20 različnih držav. več kot 5000 ljudi. Le-ti so med dogodki lahko proti plačilu de-gustirali vina dvanajstih izbranih štajerskih vinarjev, med drugim tudi vina Ptujske kleti. Zasebna srečanja s pesniškimi gosti Ob festivalu so izšle tudi štiri knjige: zbornik Dnevi poezije in vina 2011, v katerem lahko najdete poezijo vseh nastopajočih pesnikov v originalu ter slovenskem in angleškem prevodu, dvojezična izbora poezije tujih častnih gostov - Parnik Jacque-sa Roubauda in Deklica s tisoč gubami Nore Iuga, obsežen izbor poezije slovenskega častnega gosta Tomaža Šalamuna z naslovom Kdaj ter izbor poezije španske gostje Anunciade Fernández de Córdova Prodiranja. »Obiskovalci so nam povedali, da so bila med najbolj privlačnimi dogodki festivala zasebna branja, debate, na katerih so se srečali z enim izmed pesniških gostov v intimnem krogu največ dvajsetih poslušalcev,« ugotavlja Ciglenečkijeva. Poseben šarm so dajali zasebnim branjem ptujski gostitelji, ki so obiskovalce povabili na svoja dvorišča in jim postregli z lokalnimi dobrotami. Dobrodelna dražba 20 platnenih torbic z verzi V sklopu festivala so izvedli tudi akcijo Torbe za pesmi. Dvajset platnenih torbic so podarili Domu upokojencev Ptuj ter njihov rokodelski krožek prosili, da na njih izveze verze letošnjih gostov festivala. Gospe so se izkazale za stroge literarne kritike ter odobrile poezijo petih pesnikov. Torbice z njihovimi verzi, ki so za nekaj dni krasile Vrazov trg, je na petkov večer dražil Pižama. Izklicna cena je bila 30, obiskovalci pa so za upokojenke skupaj zbrali 700 evrov. Denar bodo namenile za izlet, ki si ga bodo privoščile skupaj s prijatelji iz Doma upokojencev Ptuj. V centru pozornosti svetovne pesniške javnosti »Festival Dnevi poezije in vina si v letu 2012, ko bo Ptuj del Evropske prestolnice kulture, seveda želi narediti še posebej odmeven program. Naša želja je, da bi vsakemu od pesniških gostov ob festivalu natisnili prevodno knjigo,« odgovori Ciglenečkijeva na vprašanje o načrtih za naslednje leto ter poudari, da to ne bi pomenilo le dvajsetih novih pesniških knjig v slovenskem jeziku, pač pa tudi izjemen nabor najvidnejših svetovnih imen, festival pa bi se znašel v centru pozornosti svetovne pesniške javnosti. 22 . //V™ PRIREDITVENI VODNIK 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Folklorni kimavčevi večeri 2011 Maja Glaser Fotoarhiv OI JSKD Ptuj V začetku septembra so Ptuj s prireditvami, ki so temeljile na bogati dediščini ljudskega izročila plesa, pesmi, šeg in navad Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Madžarske in Srbije, preplavili šolah po Ptuju in v Cirkovcah ter mlade izobrazili in podučili o raznolikosti in pomembnosti ljudske žive kulturne dediščine. V Vrtcu Ptuj je potekala delavnica za najmlajše, kjer so se seznanili z bogato ljudsko slovensko in hrvaško dediščino. Zanimiva in poučna je bila razstava rekonstruiranih ljudskih Plesalci Varteksa Varaždin med predstavitvijo plesov iz Otoka Krka v objemu minoritskega samostana Mlade ljudske pevke iz Cirkulan med prepevanjem ljudskih pesmi v Muzikafeju Madžarski folklorniki v sobotni povorki po starem mestnem jedru mladi folklorniki in folklornice. Zvrstilo se je trinajst zanimivih dogodkov in prireditev, na katerih so se predstavili člani FS Bolnišnica Ptuj, FS Vinka Kor-žeta Cirkovce, FS KD Rogoz-nica, FS Rožmarin Dolena, FS Podhorčan in Sitnan iz slovaške Banske Štiavnice, FS Ravan-grad iz srbskega Sombora, FS KUD Varteks iz Varaždina, FS Kanizsa iz Madžarske, Mlade ljudske pevke in Tamburaši KD Cirkulane ter OFS KD Destrnik. Folklorniki so ljudsko izročilo predstavljali tudi na osnovnih kostumov v galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju, ki jo je obiskalo veliko število otrok iz vrtca, osnovnih in srednjih šol ter odraslih obiskovalcev. Z mnogo dobre volje, prostovoljnega dela in uvodnega entu-ziazma so organizatorji OI Javnega sklada za kulturne dejavnosti s partnerstvom Mestne občine Ptuj ter vseh, ki so sodelovali in mednarodno folklorno srečanje podprli, kimavčeve dneve in večere popestrili z vrhunskimi folklornimi programi raznolike in bogate ljudske dediščine med- s. « > Predstavitev FS Vinko Korže Cirkovce v objemu Ptujskega gradu Predstavitev tradicionalnega instrumenta »Fujara« iz Slovaške med obiskom osnovnošolcev na razstavi rekunstruiranih ljudskih kostumov. Folklorniki iz mesta Sombor, Srbija med obiskom OŠ dr. Ljudevita Pivka . //ft/'-ff/! 23 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Povezovanje lokalnega okolja in trga dela kot stičišče teorije in prakse V neposredni bližini Šolskega centra ob Volkmerjevi cesti stoji nov Center za prenos znanja, imenovan Medpodjetniški izobraževalni center (krajše MIC). Njegovi začetki segajo v šolsko leto 2007/2008, ko je svoj prostor dobil tudi v spremembah ustanovitvenega akta. Novoustanovljen center bo omogočil še boljše povezovanje šolskih programov z gospodarstvom. Besedilo in foto: Bronja Habjanič »V slovenskem prostoru se je o potrebah sodelovanja z gospodarstvom veliko govorilo v 90-tih letih, žal pa je od ideje do realizacije zmeraj dolga pot. Ena izmed idej, ki smo jo v slovenskem prostoru začeli uresničevati, je MIC (snovalci ideje smo šolski centri v Sloveniji). Cilj je oblikovati pravno subjektiviteto, ki bi tesno povezala sfero dela in sfero izobraževanja, predvsem na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Na tem področju smo posamezniki Šolskega centra Ptuj imeli možnost vpliva na razvoj in priložnost oblikovanja ter sooblikovanja idej in rešitev. Kot član Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, član projektne skupine za modernizacijo finančnega in administrativnega sistema srednješolskega in višješolskega izobraževanja ter kot član mnogih strokovnih komisij na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja sem osebno vplival na razvoj ideje. Kot direktor ŠC Ptuj že od samega začetka svojega mandata poudarjam, da je povezava med sfero dela in izobraževanja nujna in zaželena. Po letu 2000 smo v ŠC Ptuj cilje usmerili v zagotovitev enoizmenskega pouka in pridobitev višješolskega programa. Vzporedno se je na nacionalnem nivoju veliko delalo na področju regionalizacije. Ena izmed rešitev regionalizaci-je na področju izobraževanja je tudi vzpostavitev do 14 močnih izobraževalnih centrov, ki bodo tesno vpeti v regionalni razvoj. Ideja je pospešila vzpostavitev MIC-a. Posledično smo Vladi RS z utemeljitvijo predlagali znotraj ŠC Ptuj oblikovanje organizacijske enote MIC-a,« pojasnjuje Branko Kumer, skega centra Ptuj. direktor Šol- Gradnja s pomočjo evropskih sredstev S finančno perspektivo evropskih skladov 2008-2013 so pridobili nepovratna sredstva za razvoj infrastrukture na področju usposabljanja v regijskem območju. Leta 2009 so uspešno kandidirali s projektom za zagotovitev infrastrukture in opreme na področju avtoremontne dejavnosti, izkoriščanja obnovljivih virov energije ter na področju biotehnologije in podjetništva. Pridobili so nepovratna sredstva v višini 2,5 milijona evrov za prizidek k obstoječim delavnicam na Volkmerjevi cesti za usposabljanje dijakov, študentov in zaposlenih oziroma brezposelnih oseb na področju avtoservisne in avtoličarske dejavnosti, varilske tehnike, inštalaterske tehnike in uporabe obnovljivih virov energije, na Turnišču se bodo adaptirali objekti za pridobitev laboratorijev in prostorov, kjer bodo izvajali usposabljanja s področja zelenjadarstva, cvetličarstva, aranžerstva, sušenja sadja in zelenjave, tam bosta tudi kisarna, predelovalnica mesa ipd. Vsebine so prilagojene in namenjene predvsem mladim bodočim prevzemnikom kmetij. Z evropskim denarjem bodo opremili tudi podjetniški inkubator. Šolski center Ptuj uspešno sodeluje z gospodarstvom Šolski center Ptuj je tesno vpet v sodelovanje z gospodarstvom na področjih tehnike (strojništva, metalurgije, elektrotehnike, informatike, mehatronike in okoljevarstva) ter na področjih Nov Medpodjetniški izobraževalni center ob Volkmerjevi cesti biotehnologije (zelenjadarstva, vrtnarstva, vinogradništva in sadjarstva). Presečnica vseh omenjenih aktivnosti je dopolnitev s podjetništvom, posledica tega je, da za gospodarstvo izvajajo uspešna usposabljanja na področju mehkih veščin za zaposlene. »Z ustanovitvijo enote MIC-a smo oblikovali skupno jedro za organizacijo vsebin praktičnega usposabljanja z delom, izobraževanja odraslih, nudenje storitev strokovnega svetovanja ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih. S storitvami v šolskih delavnicah in na kmetijskem posestvu poslovno sodelujemo z več kot 80 gospodarskimi subjekti, z 28 imamo podpisano pogodbo o stalnem neposrednem strokovnem sodelovanju.« V medpodjetniškem centru bo dovolj prostora za izobraževalne potrebe Oprema in prostori ŠC Ptuj, namenjeni za izvajanje praktičnega usposabljanja, so zaradi dvo-izmenskega praktičnega pouka obremenjeni z redno dejavnostjo preko 1,25 izmene, za izvajanje vsebin s področja biotehnologije pa trenutno ni primernih delavnic. Z zagotovitvijo dodatnih oz. prenovljenih površin, v katerih se bodo izvajale vsebine usposabljanj in izobraževanj, ter z zagotovitvijo sodobne tehnolo- ške in komunikacijske opreme je mogoče dvigniti izobrazbeno raven srednješolcev, študentov in odraslih, ki obiskujejo programe v sklopu ŠC Ptuj in posledično v celotnem Spodnjem Podravju. V letu 2010 je bila za vodjo centra imenovana mag. Darja Harb, ki ima veliko izkušenj na področju vodenja projektov (tako domačih kot tudi mednarodnih), hkrati pa že vrsto let tesno sodeluje z gospodarstvom. Znanstveno-tehnični simpozij ruskega znan-stveno-raziskovalnega centra OAO NIITeplo-pribor v Sloveniji Med 18. in 22. oktobrom bo Ptuj gostitelj strokovnega znanstvenega simpozija ruskega znanstvenoraziskovalnega centra OAO NI-ITeplopribor iz Moskve. Na simpoziju, ki ga organizira ruski znanstveno-raziskoval-ni center za energetiko, v lasti Ministrstva za energetiko Ruske federacije, bodo sodelovali priznani strokovnjaki iz Rusije, Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije. Bojan Držaj, direktor podružnice OAO NIITeplopri-bor Slovenije 24 ■ ^V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Na njivah Turnišča pri Ptuju najboljši slovenski orači Od 8. do 10. septembra je na šolskem posestvu Biotehniške šole Ptuj ter njivah Perutnine Ptuj potekalo 55. državno prvenstvo oračev Slovenije ter 17. prvenstvo dijakov biotehniških šol Slovenije v oranju. Organizatorja prvenstva - Zveza organizacij za tehniško kulturo Slovenije ter Biotehniška šola Ptuj - sta se izjemno potrudila, da so se tako tekmovalci kot sodniki in obiskovalci na ravnicah ptujskega polja dobro počutili. Milena Furek Levji delež izvedbe in organizacije je prevzela Biotehniška šola Ptuj, predsednik organizacijskega odbora je bil dr. Vladimir Korošec, ravnatelj šole, in z organizacijo spremljevalnih prireditev izjemno popestrila dvodnevno tekmovanje. Ob osrednjem dogodku - tekmovanju oračev in dijakov v oranju - so obiskovalci lahko spremljali razstavo starodobnih traktorjev in tekmovanje v oranju z njimi; prikazali so oranje s konjsko vprego, kosci, grabljice. Kosci z BCS kosilnicami iz Male vasi pri Markovcih so prikazali, kako je košnja potekala nekoč. V košnji s kosami so tekmovale tudi ekipe biotehniških šol Slovenije, KGZ Slovenije, eno- Foto: Dušan Meznarič ta Ptuj je organizirala zanimiva strokovna predavanja, v spretno-stni vožnji s traktorjem pa so se pomerili tako dijaki kot ženske iz Zveze kmetic Slovenije. Obiskovalci so se lahko popeljali s kočijami, jezdili konje in preživeli prijeten dan na posestvu ptujske biotehniške šole. V kulturnem programu so sodelovali dijaki Biotehniške šole Ptuj, Tamburaši PD Ruda Sever iz Gorišnice, Urška Forštnarič, izjemno pa sta prireditev popestrili folklorni skupini iz Srbije in Madžarske, ki sta gostovali na Folklornih kimavčevih večerih na Ptuju. Seveda pa so bili za vse najzanimivejši rezultati oranja. Tekmovalci so tekmovali s plu- Državna prvaka Matej Sinic in Anton Filak ob razglasitvi gi obračalniki in krajniki na strnišču in ledini, najboljši med najboljšimi so bili: med dijaki z obračalnim plugom Matej Ko-stevc, Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, s plugom krajnikom Zvonko Habjanič, Biotehniška šola Ptuj; ekipno sta slavila Matej Kostevc in Primož Černelič iz Novega mesta, Jernej Klemenčič in Dejan Gašpa-rič z Biotehniške šole Ptuj sta osvojila tretje mesto. Med orači Slovenije je z obračalnim plugom skupno na ledini in strnišču zmagal Anton Filak iz Bele krajine, s plugom krajnikom pa Matej Sinic, ki je tekmoval za ekipo Prekmurja. Oba zmagovalca bosta prihodnje leto zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu oračev na Hrvaškem. Ekipno sta zmagala Anton in Jure Filak iz Bele krajine. Prvenstvo si je ogledalo precejšnje število gledalcev. V petek ga je obiskalo več kot 300 osnovnošolcev ptujskih in okoliških šol, ki so kmetijstvo spoznavali tudi na zanimivih delavnicah in ogledih, ki so jih zanje pripravili učitelji Biotehniške šole Ptuj. Ljudska univerza Ptuj ponovno uspešna na mednarodnem razpisu Mag. Petja Janžekovič Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je 6. septembra v lendavski mestni hiši organizirala podpis pogodb o čez-mejnem sodelovanju Slovenije in Madžarske pri kar 21 projektih. Med partnerji, ki so na razpisu uspeli pridobiti kar nekaj evropskih sredstev, je ponovno tudi Ljudska univerza Ptuj. Gre za sofinanciranje projektov, ki so bili odobreni v okviru drugega javnega razpisa Operativnega programa Slovenija-Ma-džarska za obdobje 2007-2013. Evropski sklad za regionalni razvoj financira 21 projektov, ki se nanašajo na trajnostni razvoj, namenjeni pa so prebivalcem omenjenih območij. Program SLO-HUN, ki je bil podlaga za začetek implementacije projektnih idej, je v Lendavi predstavila Hermina Golob, predstavnica Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Med drugim je povedala, da pomeni podpis omenjenih pogodb o sofinanciranju začetek kar 21 pomembnih čezmejnih projektov, ki bodo prispevali k uresničevanju najpomembnejših strateških ciljev, še posebej na področju krepitve gospodarstva v regiji. Ljudska univerza Ptuj sodeluje v projektu Z učenjem do znanja, z znanjem do izobrazbe skupaj z vodilnimi partnerji iz Madžarske, v projekt pa sta vključeni še Ljudska univerza Lendava in Dvojezična srednja šola Lenda- va. Skupna vrednost projekta je 432.209 EUR, od česar je 80.000 EUR namenjeno ptujski Ljudski univerzi, kar vsekakor ni zanemarljiv znesek. Projekt z akronimom ATT se je začel izvajati s 1. julijem 2011, trajal bo tri leta. Pretekle izkušnje ter statistični podatki so pokazali, da je tako v Sloveniji kot na Madžarskem prevelik osip v izobraževanju tako med dijaki kot tudi med odraslimi udeleženci izobraževanj. Tisti, ki zaradi različnih vzrokov ne dokončajo izobraževanja, se težko vključijo v družbo, posledično pa postanejo tudi trajno brezposelni, saj nimajo ne ustrezne izobrazbe in ne strokovnega znanja za vključitev v sfero dela. Tako so v večini primerov odvisni od različnih oblik socialne pomoči, brez tuje pomoči pa ne najdejo izhoda iz situacije, v kateri so se znašli. S pomočjo tega projekta želimo na podlagi pridobljenih izkušenj pri delu z osipniki nuditi pomoč dvema skupinama uporabnikov: mladim, ki so vključeni v redno izobraževanje in jim zaradi slabih rezultatov preti izpad iz šolskega sistema, ter tistim, ki so vključeni v izobraževalne programe za odrasle, vendar jih zaradi izostajanja niso zaključili. Cilj projekta je izdelava takega izobraževalnega programa, ki bo omogočil ciljni skupini ponovno vključitev v družbo. Učitelji mentorji bodo pridobljeno znanje lahko uporabili v obeh državah. S pomočjo povečane usposobljene delovne sile pa se bi posledično zvišala tudi konkurenčnost podjetij. . 25 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Koranti Grajena na dvodnevnem izletu v Beogradu Korant ali kurent je verjetno najbolj prepoznavna tradicionalna maska na območju Ptujskega in Dravskega polja ter tudi ena najbolj prepoznavnih mask na celotnem območju Slovenije. Pod okriljem Kulturnega društva Grajena smo leta 2009 ustanovili sekcijo Korantov Grajena. Besedilo in foto: Milan Klemene, Marjana Lozinšek Tako smo na Grajeni zaorali ledino fašenka in bili zelo uspešni. Že dva fašenka smo preganjali zimo, obiskali naše domače krajane po njihovih domovih in jim prinašali srečo. Krajani nas zdaj že vsako leto čakajo, da jih obiščemo. Moramo reči, da nas krajani in simpatizerji pri naših načrtih zelo podpirajo. Razen tega pa vsako leto gostujemo v sosednjih krajih in seveda na ptujski povorki. Med nami so se spletle posebne prijateljske vezi. V društvo smo vključili naše družine, prijatelje, simpatizerje in tako skupaj orjemo ledino fa-šenka na Grajeni. 20. in 21. avgusta smo za člane, njihove družinske člane, prijatelje in simpatizerje organizirali dvodnevni izlet v Beograd, kjer smo dokazali, da smo na pravi poti. S pomočjo našega zelo aktivnega upravnega odbora, ki je izlet skrbno načrtoval in organiziral, smo preživeli nepozaben izlet v dobri družbi, kjer so se spletle nepozabne vezi med nami vsemi. V zgodnjih jutranjih urah smo z izvrstnim vodičem Marjanom Petkom, ki nas je vodil na poti, pripravili okvirni načrt dneva, ter z Grajene krenili proti Srbiji. Pot nas je vodila proti Ormožu, kjer smo prestopili mejo s Hrvaško (zaradi gneče v času turistične sezone na mejnem prehodu Gru-škovje), skozi Zagreb do Srbije. Po prestopu meje med Hrvaško in Srbijo smo si na letališču Ni-kole Tesle v kraju Surčin ogledali muzej vojaškega letalstva. Po ogledu nas je pot vodila do nekdanje skupne prestolnice, danes prestolnice Srbije. Mesto leži na strateško ugodni legi, na obronkih Avale in sotočju dveh rek, Save in Donave. Ob vstopu v mesto so nas očarala zahodna beograjska vrata (stavba Ge-nexa, Beograjska arena - največja športna dvorana na Balkanu), Izletniki pred muzejem vojnega letalstva v Beogradu Sava center ... Ob prečkanju mostu na reki Savi se odpira čudovit pogled na Kalemegdan in staro mestno jedro. Napotili smo se na krožni ogled mestnih znamenitosti, kot so Dedinje, Hiša cvetja, stadion Marakana, Pink TV, Cecina hiša, cerkev sv. Save, se popeljali čez znane trge, kot so Trg republike s parlamentom, Terazije in Slavija, ter se nato sprehodili po glavni beograjski ulici, Knez Mihajlovi, do beograjske trdnjave Kalemegdan, od koder se ponujajo čudoviti razgledi na mesto. Po napornem dnevu in vročini smo se odpravili v Zemun, kjer je sledila večerja na splavu. Po zajtrku smo se odpeljali proti Novemu Beogradu, ki je danes predel širokih »bulvarjev« in najvišjih zgradb v mestu. Nato je sledila vožnja proti delu mesta, kjer domuje ena izmed znamenitosti Beograda - beograjski »bu-vljak«, tržnica, na kateri se najde skoraj vse, od šivanke do lokomotive. Po nakupovanju nam je ostalo le še to, da smo Beogradu pomahali v slovo z obljubo, da se še vrnemo. Vsak izmed nas je na tem izletu dodal svoj kamenček pri izgradnji mozaika prijateljstva, dobre družbe, razumevanja in spoštovanja. Še naprej se bomo trudili za naš mozaik Korantov Grajena. Ste se odzvali vabilu Svita? V aprilu se je začel nov krog programa Svit, namenjen ljudem v starosti od 50 do 69 let, ki so na dom prejeli povabilo Inštituta za varovanje zdravja za sodelovanje v programu zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki. Bronja Habjanič Ta rak je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji, predvsem zato, ker je bolezen največkrat odkrita prepozno. Tveganje, da kdo zboli za rakom na debelem črevesu ali danki, povečuje nezdrav življenjski slog (premalo gibanja, debelost, nezdrava prehrana s premalo vlaknin, sadja in zelenjave, uživanje alkohola in kajenje). Svit lahko reši življenje tudi vam Uradni pokrovitelj programa Svit je predsednik države dr. Danilo Türk, ki je že leta 2008 s posebno poslanico pozval vse prebivalce Slovenije, naj program podprejo in se vanj vključijo, ko bodo dobili vabilo. Program Svit je zasnovan v skladu z naj sodobnej šimi medicinskimi spoznanji o raku na debelem črevesu in danki ter z evropskimi smernicami za kakovostno izvajanje presejalnih programov, toda vse prizadevanje zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo v programu, ne bo doseglo načrtovanega cilja, če se povabljeni v program ne bodo vključevali. Ljudje morajo premagati strah pred boleznijo in predsodke. Svit je edini presejalni program, ki je v Sloveniji namenjen tudi moškim. Povsod v Evropi in tudi pri nas se moški precej slabše vključujejo v presejalne programe kot ženske, a kar je najbolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da moški pogosteje obolevajo za rakom na debelem črevesu ali danki. Odzovite se vabilu Da bo boj proti tej vrsti raka zares uspešen, pa bo treba povečati odzivnost v programu Svit, v katerega je bilo od januarja do konca septembra 2010 povabljenih 247.428 oseb. 141.983 (57,38 %) oseb v starosti od 50 do 69 let je izjavo o sodelovanju potrdilo in 108.373 od 120.179 prejemnikov ovojnic s testerji je poslalo komplete vzorcev blata, primernih za analizo. 6.578 testov je bilo pozitivnih. V 24 pooblaščenih centrih je bilo do 30. septembra izvedenih 4.992 kolonoskopij, ki so na novo odkrile 350 rakov. Večina rakastih obolenj je s pomočjo programa Svit odkrita v fazi, ko bolezen še ni napre- 26 ■ ^V™ ZDRAVJE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 dovala, ko je možno zdravljenje z ne preveč agresivno operacijo, ko še nista potrebna kemoterapija ali obsevanje, da ljudje ozdravijo. Zaradi nezaupanja, sramu, strahu, neznanja ali malomarnosti pa je to priložnost lani zamudilo več kot 500 oseb, ki nosijo v sebi nevarno bolezen, pa tega sploh ne vedo, saj se niso odzvali vabilu in se niso testirali. Vendar vse še ni izgubljeno. Program Svit jim omogoča možnost sodelovanja v naslednjih krogih. Šest ambasadorjev programa Svit Ambasadorji so Franci Branko Noč, Marija Lili Gričar, Janez Šturm, Jože Režek in Jožefa Barbič ter pevec Aleksander Mežek, ki so jih na srečanju v letu 2010 izbrali izmed oseb, ki so prebolele raka na črevesju in so bile o tem pripravljene spregovoriti v javnosti. Pomembno nalogo imajo tudi občine, ki so zadolžene za zagotavljanje primarnega zdravstva za svoje prebivalstvo. Odgovornosti se morajo še posebej zavedati župani v tistih okoljih, kjer je rezultat odzivnosti v programu nižji od slovenskega povprečja. Rak na črevesju ne sme biti tabu tema. To je bolezen današnjega časa. Na televizijskih ekranih se že vrtijo trije videospoti. Ko boste na dom prejeli ovojnico Svita, storite vse, kar piše v navodilih, odnesite zavojček na pošto (ne vrzite ga v nabiralnik!) in počakajte na sporočilo Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Tudi če bo izvid pozitiven, to še ni razlog za preplah. S promocijo programa Svit na ptujskem območju se ukvarjajo Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, in njena sodelavca Uroš Železnik in Anka Moro. V enem letu se je odzivnost v državnem merilu povečala s 37 na dobrih 58 %. Odzivnost v programu Svit na Ptuju je bila na dan 31. 12. 2010 66,18-odstotna. Najvišja je bila v občini Hajdina (68,73 %), najnižja pa v občini Destrnik (45,12 %). Oblike ozaveščanja prebivalstva potekajo preko izbranih osebnih zdravnikov, medicinskega osebja v ambulantah, s prikazom tridimenzionalne sheme debelega črevesa v večjih trgovskih centrih, s pomočjo zloženk, predavanj na zdravstvenih izobraževalnih delavnicah, objavah v lokalnih ča- sopisih, na televiziji in na radiu. Kako se vključite v program Svit? 1. Ko dobite vabilo, podate pisno soglasje za sodelovanje. 2. Iz centralne enote programa Svit po pošti prejmete dva kompleta za odkrivanje prikrite krvavitve v blatu. 3. Ob dveh zaporednih odvajanjih sami odvzamete dva vzorca blata. 4. V zaprtih kompletih ju po pošti pošljete na naveden naslov. 5. Blato se pregleda na prikrito krvavitev v centralnem laboratoriju programa Svit. 6. O izvidu laboratorijske preiskave vas pisno obvestijo. Če je izvid preiskave negativen, pomeni, da v vzorcih blata niso zasledili krvi, tako da zelo verjetno nimate raka na debelem črevesu ali danki. Na kontrolno preiskavo blata vas bodo ponovno povabili vsaki dve leti, dokler ne boste dopolnili 69 let. 7. Če je izvid preiskave pozitiven, pomeni, da so v vzorcih blata našli prikrito krvavitev. Pozitiven izvid še ne pomeni raka na debelem črevesu ali danki, pomeni le, da obstaja možnost raka na debelem črevesu ali danki. Večina ljudi s pozitivnim izvidom na prikrito krvavitev nima črevesnega raka. Končno diagnozo lahko ugotovijo z natančnim pregledom debelega črevesa - kolonoskopi-jo in pregledom tkiva pod mikroskopom, če je to potrebno. Na tak pregled črevesa povabijo vse, katerih laboratorijska preiskava je pokazala prikrito krvavitev iz debelega črevesa ali danke. Posebej usposobljeni internisti in kirurgi pri preiskovancih, starih več kot 50 let, pri katerih s preiskavo v blatu odkrijejo prikrito krvavitev, v približno polovici primerov odkrijejo na črevesu spremembe, ki niso rakaste, večinoma gre le za črevesne polipe. Polipi so sluznične tvorbe, ki se sčasoma lahko spremenijo v rakasto tvorbo, zato jih štejejo za predrakave tvorbe. V črevesu so nekakšna tempirana bomba, zato jih je treba čim prej odstraniti. Večinoma jih zdravniki specialisti odstranijo že med preiskavo in pogosto je s tem zdravljenje zaključeno. Le pri večjih polipih ali pri novotvorbah, ki kažejo znake raka, so potrebni dodatni posegi. Osem let delovanja Koronarnega društva Ptuj Koronarno društvo Ptuj je s petim tradicionalnim srečanjem srčno-žilnih bolnikov Spodnjega Podravja junija letos proslavilo osmo obletnico svojega nadvse uspešnega delovanja. Društvo že vse od ustanovitve izvaja projekt Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov. V okviru tega projekta uresničujemo šest programov. Franci Golob, predsednik Na prvem mestu so nadzorovana telesna vadba in druge gibalne aktivnosti. V prvem polletju letos je nadzorovano telesno vadbo obiskovalo 71 srčno-žil-nih bolnikov, ki si na ta način krepijo in daljšajo življenje. Telovadijo trikrat tedensko na dveh lokacijah, v treh skupinah. Zelo priljubljena je tudi nordijska hoja, s katero si na poseben način izboljšujejo zdravje. Ob vsaki telesni dejavnosti, pred njo in po njej, merimo krvni tlak, ki si ga ob ponedeljkih in četrtkih lahko izmerijo tudi drugi člani društva. Zelo pomembna je tudi šola zdravega življenja z delavnicami zdrave prehrane. V ta program je bilo samo letos vključenih 79 uporabnikov. V dejavnosti društva je dan velik poudarek tudi zdravstveni vzgoji. Da je res tako, potrjuje dejstvo, da je društvo v letošnjih prvih šestih mesecih pripravilo sedem zdravstvenih predavanj. Zanje je vedno večje zanimanje, saj se jih je samo letos udeležilo več kot 300 slušateljev, med katerimi so bili tudi tisti, ki se še niso včlanili v društvo. V društvu dajemo veliko poudarka tudi telesni teži. Debelosti, ki še kako ogroža naše zdravje, v društvu namenjamo tudi veliko skrb. Šolo zdravega hujšanja, ki jo uspešno organizira JZ Zdravstveni dom Ptuj, je letos že končalo 11 naših članov, ki so odložili 64 kg in se sedaj tudi bolje počutijo, saj se z vsako dejavnostjo krepi in podaljšuje življenje. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Ptuj, ki v vseh možnih oblikah podpira delovanje društva, organiziramo tudi laboratorijske preiskave krvi, v skrbi, da bi bilo v krvi manj holesterola, trigliceridov in drugih dejavnikov, ki ogrožajo naše zdravje in življenje. Skrbimo tudi za druženje in enodnevne izlete, kar po svoje močno vpliva na boljše zdravstveno počutje vseh, ki se radi družimo. In kaj načrtujemo do konca letošnjega leta? Izvajali bomo nadzorovano telesno vadbo, nordijsko hojo in druge gibalne aktivnosti skozi vse leto, še naprej v treh skupinah na dveh lokacijah. Med predavanji, ki se bodo v društvu zvrstila, naj omenim naslednja: uporaba zdravil v tretjem življenjskem obdobju, stres in bolezen, z gibanjem do zdravja, vloga antioksidantov v preprečevanju srčno-žilnih bolezni, zdravo prehranjevanje z več sadja in zelenjave ter pešanje srca, zdravljenje in kako živeti. Šola zdravega življenja z delavnico zdrave prehrane bo pred koncem leta, tečaja oživljanja odraslih z defibrilatorjem v primeru zastoja srca_pa bosta v novembru. Po tradicionalnem kostanjevem pikniku bo okoli 20. decembra še božično-novoletno praznovanje. Vabljeni, da se včlanite v Koronarno društvo Ptuj in tudi sami kaj naredite za svoje zdravje. . //>//'27 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI Pravni nasveti bralcem Kakšne so možnosti in kaj pomeni osebni stečaj? Pred leti sem imel podjetje (s. p.), ki sem ga zaradi finančnih težav zaprl in me še danes vsi upniki terjajo za poplačilo dolgov. Sedaj imam službo, vendar mi od plače odtegujejo za izvršbe. Kljub temu pa se dolgovi in obresti še kar nabirajo in jih ne morem poplačati, saj se vsi stroški in obresti le večajo. Prišel je tudi že rubežnik. Nimam nobenega svojega premoženja, le plačo. Kakšne so možnosti in kaj pomeni zame osebni stečaj? Za odgovor se že vnaprej zahvaljujem. Bralec D. Odgovor: Glede na vaš opis stanja je jasno, da ste zaradi dolgov zapadli v nekakšen začaran krog, kjer določenim upnikom počasi odplačujete, na drugi strani pa se večajo obresti in stroški upnikom, ki jih ne morete poplačati. Tako nastajajo vedno znova novi stroški in se ta krog v primeru, da ni dovolj sredstev za hitro plačilo vseh dolgov, kar ne zaključi. V vsakem primeru bodo do poplačila svojih terjatev upniki poskusili vse zakonske možnosti, da bi se poplačali. Seveda je tukaj treba razumeti tudi upnike, saj so do poplačila upravičeni. Na kratko bom opisala, kaj sploh je osebni stečaj, in vam na koncu podala svoje mnenje o vašem primeru. Slovenska zakonodaja predvideva možnost postopka osebnega stečaja, ki je namenjen fizičnim osebam (potrošnikom), zasebnikom in podjetnikom (s. p.), vendar pa je treba poudariti, da sam postopek ni tako preprost. Nasploh večina misli, da bodo z uvedbo osebnega stečaja oz. po končanju postopka prosti dolgov in obveznosti, kar ne drži, saj je to odvisno od vsakega primera in od odločitve sodišča. Marsikoga od uvedbe tega postopka odvrne že dejstvo, da je treba plačati predujem za začetek postopka (ki trenutno skupaj z drugimi stroški sodišča znaša okoli 2.200 evrov). Pri predujmu je možno, da če oseba izpolnjuje pogoje, le-tega v sklopu brezplačne pravne pomoči založi država. Že po sami zakonski definiciji ta postopek ni namenjen rešitvi problemov dolžnika, ampak poplačilu upnikov. Z razliko od stečaja pravnih oseb po končanju postopka osebnega stečaja v primeru, da stečajna masa ne zadostuje za plačilo vseh obveznosti, le-te ne prenehajo, ampak jih lahko upniki terjajo tudi kasneje (seveda, če niso zastarale). Predvsem pa je pomembno povedati, da z uvedbo osebnega stečaja postane ta oseba omejeno poslovno sposobna (ne sme razpolagati s svojim premoženjem, ne sme najemati kreditov, posojil ali biti porok, odpreti novega TRR ...), prav tako pa se ji njen TRR zapre in se odpre nov fidu-ciarni račun. Skratka, nad osebo, ki je v osebnem stečaju, vedno bdita upravitelj in sodišče ter jo nadzorujeta. Vse premoženje, ki ga ima dolžnik (razen predmeti in prejemki, ki so po Zakonu o izvršbi in zavarovanju izvzeti), gre v stečajno maso, iz katere se potem upniki poplačajo. Za določene pravne posle (npr. od-svojitev nepremičnin z darilno pogodbo ali prodaja nepremičnin ožjim družinskim članom), ki so bili izvedeni v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka, pa velja, da jih lahko na predlog upnikov ali upravitelja sodišče izpodbije, če so izpolnjeni pogoji. Za osebe, katerih premoženje ne zadostuje za plačilo vseh upnikov, zakon predvideva možnost odpusta obveznosti. Poudariti je treba, da gre tukaj za poseben postopek, ki se vodi v sklopu postopka osebnega stečaja in ki ga mora dolžnik posebej predlagati (najkasneje do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja). Še bolj pomembno pa je dejstvo, da odpust obveznosti ni samoumeven in o njem sodišče odloča. Torej se lahko zgodi (žal iz sodne prakse še ni razvidno, kako bodo sodišča odločala), da sodišče predlogu za odpust obveznosti ne bo ugodilo. Sicer zakon ne zahteva pretirano strogih pogojev za odpust obveznosti. Sam postopek odpusta pa lahko traja najmanj dve leti in najdlje pet let. Tudi o dolžini tega postopka sodišče odloča od primera do primera. In če je po zaključku tega poskusnega obdobja vse v skladu s pogoji, lahko sodišče odloči, da se vse obveznosti oprostijo oz. odpustijo. Pomembno je tudi to, da se lahko predlaga odpust samo za tiste obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, in za kasnejše ne velja. Glede vaših vprašanj pa vam svetujem naslednje. Namreč, če je le možno, bi se bilo najprej dobro pogovoriti z vsem upniki, če so vam pripravljeni vsaj delno odpisati kakšne obresti in stroške ter jih na tak način poskušate poplačati. Če pa te možnosti zaradi finančnega stanja nimate in se v kratkem času tudi finančno stanje ne bo spremenilo, vam zakon daje možnost, da predlagate osebni stečaj. Če imate resnično izjemno slabo finančno stanje, skupaj s svojimi družinskimi člani, boste najverjetneje upravičeni tudi do brezplačne pravne pomoči in s tem ne bo treba plačati predujma. Z začetkom oseb- nega stečaja bo odpadla tudi negotovost, kdaj bo prišel kakšen izvršitelj (»rubežnik«), saj v tem primeru tega več ne bo. Namreč, z začetkom osebnega stečaja lahko vsi upniki uveljavljajo svoje terjatve le v postopku osebnega stečaja in ne več ločeno z izvršbami. Bo pa vaše premoženje in plačo upravljal upravitelj. Prednost bo ta, da bodo vsi upniki enakomerno in v enakih deležih poplačani. Absolutno pa že kar na začetku osebnega stečaja sodišču predlagajte odpust obveznosti, ki v postopku osebnega stečaja ne bodo poplačane, tako da vam čim prej začne teči poskusna doba (2 do 5 let). Morate pa se zavedati, da boste omejeno poslovno sposobni in pod nadzorom upravitelja ter da preide vse, kar imate morda od premičnih stvari in tudi plača (nad minimalno), v stečajno maso. Po končanju preskusne dobe za odpust obveznosti pa boste, če imate izpolnjene vse pogoje in ne bo noben upnik ugovarjal oz. bo sodišče pozitivno odločilo, prosti obveznosti. Alenka Oberski, univ. dipl. pravnica alenka@oberski.si 4.000 evrov ptujske dobrodelnosti Branko Brumen, vodja projekta - koordinator partnerjev Vse večje stiske družin in posameznikov, ki so odraz gospodarske krize, se kažejo tudi na našem območju. Zato smo Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, So-roptimist klub Ptuj, Območno združenje Rdečega križa Ptuj, Dekanijska Karitas Ptuj in Mestna občina Ptuj že tretje leto zapored na dvorišču minoritske-ga samostana Ptuj organizirali »Ptujski dan dobrodelnosti«, vrhunski dobrodelni in kulturno-umetniški dogodek s koncertom skupine Katalena, ter bomo z izkupičkom od prodaje vstopnic pomagali pomoči potrebnim. Partnerji projekta smo sprejeli poročilo, ki izkazuje 4.000 evrov izkupička, in se odločili, da namenimo polovico zneska nakupu prepotrebnih družinskih prehrambnih paketov, ki jih bosta pomoči potrebnim družinam in posameznikom razdelila Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč in Območno združenje Rdečega križa Ptuj, polovico pa za nakup mamografa za Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. 28 . //V™ RAZNO / ŠPORT 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 rp •• 1 • v • 11* Trije različni pogledi na globalizacijo Mitja Lešnik Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. V specifično ekonomskem kontekstu se nanaša na posledice trgovanja, še zlasti liberalizacije in proste trgovine. Če gledamo na globalizacijo iz zornega kota družbe, vemo, da je vsak posameznik z vključevanjem v različne skupine na različne načine del družbe kot celote, torej se posameznik ne vključuje v družbo kot del ene družbene skupine, ampak kot del različnih družbenih skupin in organizacij. Posameznik je neposredno član neke družbe kot občan, državljan, šolar, član svoje družine, delavec v nekem podjetju in kot član številnih drugih organizacij in družbenih skupin. V literaturi se pojavljajo trije različni pogledi na globalizacijo. Hiperglobalisti trdijo, da je to totalen, vseobsegajoč proces, ki ga ni mogoče preprečiti ali se mu izogniti. Skeptiki se sprašujejo, ali ni to popolnoma nasproten proces, ki le poglablja razdeljenost sveta, postskeptiki z zmerno pozicijo pa jo sprejemajo kot nesporen proces, ki vztrajno poteka. Skeptiki raje kot termin globalizacija uporabljajo internacionalizacija kot sinonim za vez med nacionalnimi ekonomijami in družbami na eni strani ter regionalizacijo na drugi. Ko govorimo o globalizaciji, lahko hitro ugotovimo, da so področja, ki prinašajo pozitivne trende, kot je npr. internet, ki je omogočil enostaven in hiter pretok informacij. Za nekatere je pozitivno tudi to, da so večje multinacionalke prodrle na naše trge (McDonald's), seveda se s tem ne bi strinjali obsedenci z zdravo prehrano, po drugi strani pa ravno te razne velike multi-nacionalke ogrožajo domača, manjša in žal tudi manj konkurenčna podjetja. Ravno tako dobimo občutek, da nas želijo večje države prav preko gospodarske prevlade spraviti v podrejen položaj, to pa hkrati prinaša tudi slabši pogajalski položaj na vseh področjih, vsaj toliko časa, dokler bo svet stal na temeljih, ki bazirajo na finančnih kriterijih. Kar me pripelje do globalizaci-je na političnem področju. Zmeraj bolj je jasno, da svetovno politiko obvladujejo največje države oz. gospodarsko najmočnejše države, kar je samo po sebi paradoks, ker je v njihovem interesu, da ohranijo obstoječe stanje, ki pa je, kot ugotavljamo, daleč od popolnega. Z oblikovanjem in postavitvijo novih kriterijev kvalitete življenja, ki ne bi baziral le na finančnih kazalnikih, bi po mojem drastično premešal glavne akterje in vzore na globalnem trgu, kar pa ne pomeni, da določene gospodarske sile že danes ne kažejo veliko več posluha za »male« ljudi. Potem pa je seveda tukaj še težava, ki se tiče predvsem malih narodov in vpliva globalizacije tako na kulturnem, socialnem, jezikovnem ... področju. Predvsem v Evropi je zadnje čase popularno zagovarjanje multi-kulturnosti narodov, vse dokler se ne začutimo ogroženi s strani manjšin, potem pa sledi govor o potrebah integracije manjšin z večinskim prebivalstvom, kar pa seveda pomeni, da se sčasoma manjša in šibkejša skupina asimilira z večino, to nam je dobro znano že iz zgodovine. To pomeni, da se identiteta pa tudi jezik, kultura manjših počasi, a vztrajno izgublja. Kakor koli že, ugotovimo lahko, da je globalizacija pač tukaj, pa čeprav je prinesla veliko negativnih stvari, se pač moramo sprijazniti in se prilagoditi, kar pa nam je že v osnovi onemogočeno, ker smo premajhni in smo pod danimi pogoji, zmeraj pa bomo odvisni od velikih igralcev in njihovih »vozov«. Ptuj na svetovnem prvenstvu v veslanju Silva Razlag Foto: Stephan Mai Od 28. avgusta do 4. septembra je na Bledu potekalo svetovno prvenstvo v veslanju, največji športni dogodek v Sloveniji v tem letu. Nastopilo je 1230 ve-slačev in veslačic iz 68 držav s 455 posadkami, med njimi tudi 64 posadk invalidov s 158 športniki iz 26 držav. V 476-članskem odboru sodelavcev smo izjemno vlogo odigrali tudi trije Ptujčani: Andreja in Silva Razlag ter Jernej Bren-holc, vsi člani Društva za šport invalidov Most, ki ima sedež na Ptuju. Zaupana nam je bila izredno odgovorna naloga celotnega »suporta« in koordinacije aktiv- nosti za posadke invalidov, za kar smo na zaključnem druženju organizacijskega odbora bili deležni posebne pohvale. Z dvema katamaranoma za potrebe sodniške službe pa je bila prisotna tudi Mestna občina Ptuj. Ta veslaški dogodek se je vpisal v zgodovino slovenskega športa, posebej še športa invalidov, saj je Slovenija prvič nastopila tudi z eno posadko invalidov v mešanem dvojnem dvojcu. Veslanje je namreč ena od redkih, če ne edina športna panoga, ki v okviru Mednarodne veslaške federacije FISE organizacijo svetovnih prvenstev pogojuje z izvedbo le-tega skupaj istočasno na istem mestu tako za neinvali-de kot invalide. Vsi trije Ptujčani s predstavnico FISE (na invalidskem vozičku) v akciji ob pripravi potrebnih invalidskih pripomočkov za dobitnike medalj Ob 60-letnici lovskega društva Lovska družina Boris Kidrič, ki upravlja z loviščem v občinah Ptuj, Hajdina in Kidričevo, praznuje v oktobru 60. obletnico obstoja. Jubilej bomo proslavili z odprtjem lovske razstave v nedeljo, 16. oktobra, ob 11. uri v lovskem domu na Zgornji Hajdini. Razstava bo odprta do 20. oktobra. Vabljeni! Starešina Franc Turnšek, za Upravni odbor Lovske družine 29 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI 17. ptujski športni vikend Sandi Mertelj Fotoarhiv Zavoda za šport Ptuj Letošnji, 17. ptujski športni vikend je potekal v čudovitem, sončnem vremenu od sobote, 10., do nedelje, 11. septembra. Že vreme je dalo slutiti, da bo odziv ljudi velik, pa tudi dejstvo, da se vse več ljudi zaveda zdravega načina življenja, ki ga je mogoče doseči ravno z rekreacijo. Z željo, da se športni način življenja predstavi vsem generacijam, od najmlajših do starejših, je letošnji športni vikend potekal pod sloganom »Šport za vse« in kot tak ponudil pester izbor brezplačnih športnih aktivnosti. V času prireditve so ptujski klubi in društva odprli svoja vrata in predstavili svojo dejavnost. Dogajanje se je začelo v soboto dopoldan v središču Ptuja s predstavitvijo Zavoda za šport Ptuj na Sejmu prostega časa v organizaciji CID-a Ptuj. Osrednji dogodek sobotnega dela ptujskega športnega vikenda pa je potekal na Mestnem stadionu, in sicer s prireditvijo za najmlajše, Mini olimpijado, na kateri so sodelovali otroci iz Vrtca Ptuj, v spremstvu svojih vzgojiteljic. Velikemu številu otrok, ki so se preizkusili v različnih športih, se je pridružilo lepo število gledalcev, ki so uživali v razigranosti otrok. V nedeljo smo nadaljevali z osrednjim dogodkom na Ptujskem jezeru, kjer so se lahko udeleženci preizkusili v nordijski hoji pod budnim očesom izkušenega mentorja, ki je predstavil pravilen način tehnike hoje. Prav tako so udeleženci imeli možnost opraviti osnovni zdravstveni pregled (merjenje krvnega tlaka, pulz, merjenje maščob ...). Največje zanimanje je na račun lepega vremena požela vožnja z ladjico Čigra. Skupinska slika udeležencev mini olimpiade. Poleg osrednjih dogodkov so bili dobro obiskani tudi vožnja z gokarti na karting stezi v Hajdo-šah (več kot 150 voženj), streljanje na strelišču v Mladiki, igranje nogometa v športni dvorani Mladika ... Ob zaključku športnega vikenda lahko podamo pozitivno oceno letošnje prireditve, obenem pa so naše misli že usmerjene v organizacijo 18. ptujskega športnega vikenda, kjer želimo z novimi vsebinami in z organizacijskimi spremembami privabiti še večje število izvajalcev in udeležencev. Se vidimo naslednje leto. Dejan Zavec: boksar z veliko začetnico Dejan ostaja v srcih vseh nas zmagovalec Je Slovenec leta, športnik leta, osebnost leta, najboljši športnik MO Ptuj, dobitnik Bloudkove nagrade, prejemnik zlate plakete MO Ptuj in boksar, ki je v Evropi trikrat ubranil naslov svetovnega velterskega prvaka po verziji IBF. Mr. Simpatikus, ki ga pozna celotna Slovenija, Evropa in sedaj še svet. Bronja Habjanič 4. september ni bil srečen dan Želja, da bi boksal v meki svetovnega boksarskega športa, v Ameriki, je v Dejanu tlela dolgo. Letošnje poletje so se mu sanje uresničile. Težko pričakovan dvoboj je 4. septembra v Biloxi-ju postal realnost. Andre Berto, 27-letni Floridčan z vzdevkom »The Beast - Zver« (ki je doslej v svoji karieri dosegel 27 zmag, 21 s KO, in 1 poraz), je zadnji dvoboj z rojakom Victorjem Or-tizom, ki je bil sicer izjemno izenačen (oba sta bila po dvakrat Foto: Matija Brodnjak na tleh), izgubil, z njim pa tudi šampionski pas verzije WBC, ki ga je nosil od junija 2008. Ta poraz je bil zanj dobro opozorilo, da mora v svoji borbi še kaj izboljšati, če se želi dokopati do naslova svetovnega prvaka po verziji IBF. Eden vodilnih boksarskih portalov Boxrec je napovedani dvoboj Zavec-Berto ocenil z največ, in sicer s petimi zvezdicami, prenašala pa ga je plačljiva ameriška televizija HBO. Dejan se je na dvoboj trdo pripravljal zadnjih pet mesecev, dosegel je celo rekord z utežmi, ko je iz Dejanovi navijači v Biloxiju polpočepa dvignil kar 310 kilogramov. Kljub izkušnjam, ki jih ima Dejan zagotovo veliko več kot njegov osem let mlajši tekmec, je bil tokrat Berto močnejši od Dejana, in Dejan (ki je doslej v svoji karieri dosegel 31 zmag, 18 s KO, in 1 poraz) je moral v peti rundi zaradi poškodbe oče- sa dvoboj predati. Čeprav je naš šampion pokazal veliko boksarskega znanja, poguma in samozavesti, predvsem pa ferplej igro, je bilo vse to žal premalo, četudi naj bi v prvih štirih run-dah po štetju boksarskih strokovnjakov pri televizijski mreži HBO vodil z rezultatom 39 proti 30 . //V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 37. Dejan je dvoboj zelo dobro začel in bil enakovreden nasprotnik. Statistika dvoboja je tudi pokazala, da je manjkrat poizkušal, a zato nasprotnika zadel večkrat. Dejanova uspešnost je bila kar 41-odstotna, Bertova pa zgolj 25-odstotna. Večina nas, ki smo dvoboj spremljali preko televizijskih ekranov, si je zatiskala oči, ko je kamerman čisto od blizu pokazal Dejanov krvaveč posnetek iz očesnih vek. Spreletel me je srh in za trenutek sem pogleda- la vstran in pomislila: »Dejan, ostal boš brez očesa.« Čeprav bi sam najverjetneje dvoboj še nadaljeval, saj samega sebe pač ni mogel videti, je bila odločitev trenerja Dirka Dzemskega, da se dvoboj prekine, več kot smiselna, saj bi lahko bile zdravstvene posledice hude. Morda povratni dvoboj »Svojo moč sem hranil za drugo polovico borbe in bil dobro na poti, saj sem prav čutil, kako Berto popušča iz minute v minuto. Žal pri tej strategiji ni sodeloval moj obraz oziroma je bila Andrejeva glava pretrda, saj smo se pozneje na videoposnet-ku prepričali, da me je zadel z njo. Trener se je verjetno odločil pravilno, ker je prekinil. Škoda, da je prišlo do tega, kajti v nasprotnem primeru bi se odvil še nadvse zanimiv obračun,« je po svojem šele drugem profesionalnem porazu povedal Zavec in pristavil: »Najprej se moram pozdraviti, potem pa upam, da bo Andre držal besedo in mi po- nudil revanšo.« (Vir: iz spletne strani dejanzavec.com) Zvesti navijači so odšli za njim tudi čez lužo Tudi tokrat, čeprav čez lužo, so Dejana spremljali njegovi zvesti navijači. V Biloxiju jih je bilo okrog devetdeset. Dejan jih s svojo borbo ni razočaral, pač je tokrat imel zgolj smolo. Kot pravijo v njegovem taboru, Dejan zadnje še ni rekel in kaj kmalu bo spet lahko pokazal, kaj zmore in zna. 45. mednarodne igre šolarjev na Škotskem združile 1250 učencev Ptujski šolarji so se že tretje leto zapored udeležili mednarodnih iger šolarjev, ki so letos potekale na Škotskem. Vrnili so se z dobrimi rezultati in polni lepih vtisov ter novih življenjskih izkušenj. Staša Cafuta Trček Slovenec organiziral prve mednarodne igre šolarjev Začetek mednarodnih iger šolarjev sega v leto 1968. Njihov idejni oče je Slovenec, Metod Klemenc, ki je igre organiziral z namenom širjenja prijateljstva med mladimi - doseči in spodbuditi pošteno igro, spoštovanje, timsko solidarnost, kreativnost, zaupanje, veselje, srečo, bratstvo, moč ter mir. Prvih iger se je udeležilo devet mest iz petih držav, danes pa se iger redno v povprečju udeležuje okoli 80 mest iz 70 držav. Letošnja gostiteljica 45. mednarodnih iger šolarjev je bila Škotska, natančneje okraj Lanarkshire, potekale pa so med 3. in 8. avgustom. Skupno je tekmovalo 1250 učencev, pod vodstvom 250 trenerjev iz 78 mest in 35 držav. Na Škotskem prevladala pozitivnost med mladimi Ptujski šolarji so se letos že tretje leto zapored udeležili tega velikega dogodka. Ekipa je bila sestavljena iz 23 članov, od tega 16 šolarjev ter 7 trenerjev. Za atlete sta skrbela Aleš Bezjak in Brina Ternovšek, nogometno ekipo je vodil Boštjan Zemlja- Foto: Aleš Bezjak rič, teniško pa Zoran Krajnc. Na pot sta jih spremljala predstavnika Zavoda za šport Sandi Mertelj in Urška Glažar, vodja ekipe pa je bila tudi tokrat Anica Ternovšek. Ob vrnitvi je dejala, da je ponosna na našo ekipo, ki se je predstavila z odličnimi rezultati v izredno dobro izpeljani organizaciji gostiteljev. »Na vsakem koraku sem zaznala ferplej in discipliniranost vseh športnikov, kar še posebej poudarjam za našo ekipo. Kljub veliki odgovornosti, ki sem jo imela skupaj s trenerji, sem vzela to sodelovanje na igrah kot nagrado in priložnost za nova spoznanja in poglede v športu,« pove in nadaljuje, da so največji vtis nanjo naredili številni prostovoljci različnih narodnosti, ki so dali poudarek tem igram. Zaradi njih se je vsak posameznik v tej množici čutil pomemben in sprejet. »Gledati toliko pozitivizma in energije med mladimi iz vsega sveta je nevsakdanje. Preprosto dobiš del tega tudi zase,« veselo pove ter zaključi, da gre velika zahvala za vso podporo Mestni občini Ptuj ter Zavodu za šport. Aleš Bezjak, trener atletike, ki je že drugič sodeloval na mednarodnih igrah, ni mogel skriti navdušenja nad Na 45. mednarodnih igrah šolarjev, ki so potekale med 3. in 8. avgustom na Škotskem, je skupno tekmovalo 1250 učencev, pod vodstvom 250 trenerjev iz 78 mest in 35 držav. rezultati: »S strani tekmovalnih uspehov atletske ekipe na Škotskem moram biti izredno zadovoljen. Na letošnjih igrah smo namreč z osvojeno medaljo in še tremi uvrstitvami v finale več kot samo presegli zastavljene cilje. Tukaj se je pisala zgodovina ter potrdilo dejstvo, da se na Ptuju razvija nov nadarjen rod atletov.« Organizatorji iger so izve- dli izredno natančno, dodelano in izvrstno izpeljano prireditev, zato so se na Škotskem zelo dobro počutili. Vsi, tako otroci kot spremljevalci, so se ob vrnitvi zahvalili Mestni občini Ptuj za podporo in vero, da lahko ptujski športniki v mednarodnem merilu ponosno zastopajo občino. Rezultati Atletika: suvanje krogle: Veronika Domjan - 2. mesto (11.63 m); 1500 m: Luka Medic - 7. mesto (4:35.46); 1500 m: Mark Drevenšek - 15. mesto (4:39.83); 800 m: Doroteja Domjan - 8. mesto (2:25.86) Tenis: posamezno: Tamara Zidanšek - 3. mesto; posamezno: Neja Krajnc Domiter - 9.-16. mesto; dvojice: Tamara Zidanšek in Neja Krajnc Domiter - 2. mesto Nogomet: 5.-8. mesto (Luka Janžekovič, Erik Zorec, Alex Kranjc, Luka Šalamun, Žiga Šoštarič, Bruno Gale, Anton Rogina) . 31 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 PTUJCANI Letošnji 9. Poli maraton privabil več kot 5000 kolesarjev w Z e tradicionalno se prvo soboto v septembru odvija s startom v Moškanjcih največji rekreativno-kolesar-ski dogodek v Sloveniji. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Letošnji Poli maraton, deveti po vrsti, je privabil po podatkih organizatorjev 5200 kolesarjev iz različnih koncev. Kolesarji so lahko izbirali med maksi in mini poli maratonom (60 in 32 kilometrov), štirikilometr-ski Poli snack pa je bil namenjen najmlajšim in družinam z majhnimi otroki. »Poli maraton je v primerjavi s tekmovalnimi (profesionalnimi) primerljivim i kolesarskimi dogodki primeren prav za vsakogar, saj je izključno rekreativen in tehnično nezahte- prekolesarili progo, hkrati pa so se tudi zabavali in marsikaj naučili, saj jih je prometne varnosti učil policist. Prihodnje leto bo Poli maraton praznoval jubilejno, 10. obletnico. ven,« je na prireditvi nagovoril zbrane predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, ki ni skrival navdušenja nad številno udeležbo in dobro voljo kolesarjev. Dogodek je bil tudi iz organizacijskega vidika zelo zahteven, saj so organizatorji morali poskrbeti za varnost vseh prisotnih. Zmagovalne ekipe so postale: 1. mesto Talum, 2. SVIZ ter 3. ekipa kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice. Številčna je bila tudi udeležba najmlajših, ki so sami Na 9. Poli maratonu se je zbralo 5200 kolesarjev, ki so ustvarili pravi kolesarski praznik. Na Ranci največji slovenski turnir odbojke na mivki Ranca je med 20. in 23. julijem gostila mednarodni turnir v odbojki na mivki Beachmaster 2011. Najboljši slovenski igralci in igralke odbojke na mivki ter tujci iz Španije, Slovaške, Madžarske in Hrvaške so se že tretje leto zapored borili za prestižno zmago na mednarodnem turnirju. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Pomerilo se je šestnajst moških in štirinajst ženskih dvojic. Državni prvakinji v odbojki na mivki Andreja Vodeb in Martina Jakob sta prvi slovenski zmagovalki mednarodnega tur- nirja Beachmaster na Ptuju. V finalu sta z 2 : 0 premagali Slovakinji Lucio Michalovičovo in Lucio Čižmarovo. Pri moških sta ptujski turnir še drugič v zadnjih treh letih osvojila brata Dani- Vadba v vodi za dojenčke in malčke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 6. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku na Ptuju. Vadba se začne 4. oktobra. Uvodno predavanje za starše bo v petek, 30. septembra, ob 18. uri v sejni sobi apart hiše v termah. Informacije in prijave na telefon 051 220 984. Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Obiščite našo internetno stran www.plavanje-dojenckov.com. Plavalna zveza Slovenije Meni je lepo. Fotoarhiv PZS jel in Jan Pokeršnik. »Lani je dogodek v štirih dneh (skupaj s koncertnim delom) obiskalo okrog 15.000 ljudi, letos smo jih pričakovali okrog 20.000, vendar pa vreme ne bi moglo biti slabše, kot je bilo,« pove predstavnica za odnose z javnostmi Ana Oblak ter nadaljuje, da so kljub temu presegli številko iz prvega leta. Letošnja ocena obiska dogodka (tekme na dveh prizoriščih ter zabavni del) je okrog 8.000 obiskovalcev. Dogodek je vzbudil veliko zanimanja pri sedmi sili, akreditiranih je bilo namreč kar 52 novinarjev iz vse Slovenije. Slovenki Andreja Vodeb in Martina Jakob sta prvi slovenski zmagovalki mednarodnega turnirja odbojke na mivki na Ptuju. 32 . //V™ PRIREDITVENI VODNIK 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Športne prireditve v OKTOBRU ZAVOD ZA ŠPORT ftj1j ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 29. 9. 16.00 Tajski boks: Klub tajskega boksa Muay Thai gym, mednarodna liga ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 1. 10. 16.00-19.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Kema Puconci, člani (1. SNTL) ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 15. 10. 17.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Prevalje Sobota, 22. 10. 17.00-21.00 Boks: Boks klub Ring, Zlata rokavica Sobota, 29. 10. 17.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Dravograd ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 1. 10. 17.00 19.00 Rokomet: RK Drava Ptuj - RK Sežana, člani Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Casino Izola, članice Sobota, 15. 10. 17.00 19.00 Rokomet: RK Drava Ptuj - RK Radeče, člani Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Veplast Velenje, članice Sobota, 29. 10. 19.00 Rokomet: RK Drava Ptuj - DRŠ Aleš Praznik Sežana, člani MESTNI STADION PTUJ Nedelja, 9. 10. Nogomet: Drava Ptuj - Marles hiše Nedelja, 22. 10. Nogomet: Drava Ptuj - Boč Poljčane PROGRAM OKTOBER m oP 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si Sobota, 1. 10. Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 18.00, zakupljena predstava Ponedeljek, 3. 10. Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Sreda, 5. 10. Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Petek, 7. 10. Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Sobota, 8. 10. Svetlana Makarovič: ENA ENA TRI, gostuje gledališče Lutke Zajec Ljubljana ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Sobota, 8. 10. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 za izven Četrtek, 13. 10. Sergej Dolenc/Žiga Valetič: TUNEL (IZVIRNA SLOVENSKA ČRNA KOMEDIJA), gostuje gledališka skupina KD Pameče Troblje, ob 19.30 za izven Sreda, 19. 10. Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 za izven Petek, 21. 10. Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU - PREMIERA, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 Sreda, 26. 10. Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: LIPICANCI, odprtje razstave fotografij Alenke Slavinec, ob 19.30 Četrtek, 27. 10. Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 za abonma Tespis in Orfej ter izven Petek, 28. 10. ZAVEC VS. HAMLET dobrodelna prireditev , ob 19.30 za izven Nedelja, 30. 10. Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj predavanje Petja Janžekoviča Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven NA GOSTOVANJU Petek, 7. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU - PREMIERA V HNK V VARAŽDINU, režiser Boris Kobal, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 19.30 v Varaždinu, Hrvaška Sobota, 8. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 19.30 v Varaždinu, Hrvaška Ponedeljek, 10. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 10.00 in 13.00 v Varaždinu, Hrvaška Torek, 11. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 10.00 in 13.00 v Varaždinu, Hrvaška Sobota, 15. 10. Romana Ercegovič: TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Potujoče hišice Ptuj, ob 10.30 na gostovanju v Ajdovščini Sobota, 15. 10. Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana, ob 10.00 na gostovanju v Kranju Sreda, 19. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 10.00 in 13.00 v Varaždinu, Hrvaška Petek, 21. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 19.30 v Varaždinu, Hrvaška Ponedeljek, 24. 10. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 20.00 na gostovanju v hotelu Habakuk Maribor, za izven Sreda, 26. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 10.00 in 13.00 v Varaždinu, Hrvaška Sobota, 29. 10. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 na gostovanju v Portorožu Nedelja, 30. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 19.30 v Varaždinu, Hrvaška Ponedeljek, 31. 10. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 10.00 v Varaždinu, Hrvaška . //ft/'-ff/! 33 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Otvoritev nove kino in klubske sezone V soboto, 15. oktobra, ob 19:00: projekcija dokumentarnega filma V letu hip hopa v Mestnem kinu Ptuj + koncert v CID-u: N'Toko. Vstopnine ni, vabljeni! CID-ova likovna ustvarjalnica s Saro Ferčič Skupaj bomo vse šolsko leto dvakrat mesečno (vsak drugi torek od 17:00 do 19:00) pod vodstvom mlade mentorice Sare Ferčič spoznavali slikarsko in kiparsko ustvarjanje. Preizkusili se bomo v najrazličnejših slikarskih tehnikah, motivih in načinih slikanja. Participacija: 15 EUR na mesec (vključuje ves material za ustvarjanje). CID-ova novinarska ustvarjalnica s Polono Ambrožič V tem šolskem letu bo sodelovanje v novinarski skupini še bolj razburljivo: namesto da bi izdajali tiskani CIDopis kot doslej, bomo do novinarskega dela in poklica po novem pristopali iz več različnih zornih kotov. Za začetek, od oktobra do decembra, se bomo posvetili televiziji; od januarja do marca bo na vrsti radio; od aprila do junija pa bomo obdelovali tiskane medije. Poleg tega bomo skupaj spoznali različne medijske žanre (reportaža, intervju ...), si vzeli čas še za spoznavanje in razmislek o sodobnih medijskih oblikah in tehnologijah (blog, multimedija ...) ter načeli aktualna, pereča medijska vprašanja (raziskovalno novinarstvo, verodostojnost in neodvisnost medijev ipd.). S svojimi prispevki bomo obogatili spletni mesti www.cid.si in www.kinoptuj.si. Sodelovanje v novinarski skupini je brezplačno! Dobivali se bomo približno vsaka dva tedna. Preplešimo svet Z Majdo Fridl preplešite plese iz različnih kultur sveta. Vabljeni mladi kot tudi osnovnošolci. V primeru večjega interesa bomo oblikovali dve skupini. Pričnemo v oktobru. Orientalski plesi Z vami bo izkušena in strokovno usposobljena mentorica Majda Fridl. Skupinska vadba v dveh skupinah: začetni - I in izpopolnjevalni - II ob sredah. Cena mesečno (za štiri termine): 28 EUR. Pričnemo v oktobru. CID-ov tečaj kitare in glasbenih skupin z Markom Korošcem Priljubljeni in že dodobra uveljavljeni tečaj kitare za posameznike ter tečaj glasbenih skupin (bendov) pod vodstvom mentorja Marka Korošca bo tudi letos potekal ob sobotnih dopoldnevih v CID-u. Glasbeno predznanje ni potrebno, do konca šolskega leta bomo gotovo že zreli tudi za kak nastop. Mesečna participacija (za 4 termine): 37 EUR za individualne ure in 28 EUR za delo v skupinah. Pričnemo oktobra. CID-ov tečaj bas kitare z Luko Gaiserjem Če se želite naučiti igranja bas kitare ali se v tem zanimivem inštrumentu izpopolniti, vabljeni na individualne ure z mentorjem Luko Gaiserjem. Urnik po dogovoru. Mesečna participacija (za 4 termine): 37 EUR. Pričnemo oktobra. CID-ov tečaj igranja na bobne z Alešem Zorcem Če se zanimate za igranje na klasično baterijo bobnov, bo z vami mentor Aleš Zorec. Vadba bo potekala v manjših skupinah, vendar se ne bo pričela pred mesecem novembrom. Zbiramo evidenčne prijave. Projekt 'Glasba kot orodje' z Antoinom Baurreaujem Antoine Barrau, ki v CID-u dela kot prostovoljec Evropske prostovoljne službe, je skupaj s ptujsko mladino v nekdanjih pisarnah v Mestnem kinu Ptuj opremil glasbeni studio, v katerem v sodelovanju z mladimi ptujskimi glasbeniki že nastaja odličen glasbeni CD. Če bi se rad še priključil, povprašaj na CID-u. CID-ova konverzacija v francoščini z Antoinom Baurreaujem Vse, ki si želite izboljšati svoje znanje pogovorne francoščine (dijake, študente in tudi odrasle), vabimo na individualna srečanja s Francozom Antoinom Barraujem, ki dela v CID-u Ptuj v okviru Evropske prostovoljne službe. Individualne ure konverzacije bodo zainteresirani lahko nadaljevali od oktobra 2011 do aprila 2012. Cena za eno šolsko uro je 7 EUR. Kino vrtiček in drugo zanimivo dogajanje v Mestnem kinu Ptuj Jeseni začenjamo z ustvarjalno-igralnimi obfilmskimi delavnicami za otroke Kino vrtiček, kakršne smo za pokušino z mentorico Alenko Bel-šak Zelenik izvedli že v sklopu letošnjega projekta Kino brez stropa, ter s številnimi drugimi novostmi. Na sporedu ptujskega kina bo več kakovostnega programa, več programa za otroke in mlade ter več zanimivega spremljevalnega dogajanja. Spremljajte spletno stran www.kinoptuj.si, kjer se lahko tudi prijavite na obveščanje po elektronski pošti. Mednarodne izmenjave mladih Mladi, ki se želijo udeležiti mednarodnih izmenjav, najprej sodelujejo v pripravljalni skupini. Člani skupine dobivajo informacije o možnostih sodelovanja na izmenjavah po elektronski pošti. Prijave do konca septembra, v primeru prostih mest pa je vključitev možna tudi med letom! Če pa imate svojo pobudo in bi želeli pripraviti svoj mednarodni projekt, pa ga ne zmorete uresničiti oz. ne veste, kako bi pridobili finančna sredstva, vam z veseljem priskočimo na pomoč. Prostovoljno delo V CID lahko mladi prostovoljno delajo kot: - animatorji počitniških ustvarjalnih delavnic - animatorji na prireditvah za otroke - organizatorji klubskih dogodkov (koncertov, razstav, praznovanj, pred- stavitev potovanj ...) - pomočniki pri pripravi projektov, postavljanju razstav in pripravi kon- certov - tehnična pomoč Evropska prostovoljna služba - EVS (European Voluntary Service) Mladi se lahko odpravijo na prostovoljno delo v tujino na področju, ki jih zanima in na katerem bi radi pridobili izkušnje. Na nekajtedenskem do 12-mesečnem delu pri organizaciji v tujini pridobijo mladi veliko življenjskih izkušenj, delovnih navad, naučijo se tujega jezika ter sklenejo veliko novih znanstev in prijateljstev. Za EVS se lahko mladi odločijo med svojim 18. in 30. letom, mladi z manj priložnostmi pa že s 16. letom. Kogar zanima prostovoljno delo v tujini, naj za osebno predstavitev pokliče v CID. Informacije za mlade - 5 računalnikov, brezplačna uporaba internata in elektronske pošte, tudi brezžični dostop - tiskana gradiva z zanimivimi informacijami za mlade - pošiljanje informacij za mlade po elektronski pošti vsem zainteresira- nim V CID-ovem dnevnem centru je čez dan na voljo tudi igranje namiznega tenisa, ročnega nogometa, pikada, šaha, pisanje nalog VPIS V TEČAJE IN DELAVNICE POTEKA DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST! ZA DODATNE INFORMACIJE in PRIJAVE pokliči na 041 604 778 ali 780 55 40 v CID, piši na cid@cid.si ali se oglasi osebno od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro! Veseli bomo tudi novih idej in pobud, ki jih želite uresničiti, pa pri tem potrebujete našo pomoč. 34 ■ ^V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30. SEPTEMBER / KIMAVEC 2011 Z ZEMELJSKIM PLINOM ZE PRIPRAVLJENI NA NOVO OGREVALNO SEZONO Pred vrati je nova kurilna sezona, na katero se je potrebno zopet skrbno pripraviti. Med opravila, ki jih je potrebno pred ogrevalno sezono postoriti, sodijo: preverjanje pravilnega delovanja kurilne naprave, pregled dimnovodnih naprav, zagotovitev ustreznih zalog kurilnega olja ali drv ter primerna ureditev zalogovnikov. o c !q ® cn > o c cn o ra o o c o >o o ŠTEVILNE PREDNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA V veliko zadovoljstvo uporabnikov zemeljskega plina zanje zgoraj navedena opravila in skrbi skoraj v celoti odpadejo. Vzdrževanje ogrevalne naprave je zaradi čistega izgorevanja zemeljskega plina enostavnejše. Pri izgorevanju zemeljskega plina so dimni plini sestavljeni pretežno iz vodne pare, kar pomeni, da se v dimniku saje ne nabirajo. Za zadostne količine zemeljskega plina uporabnikom ni potrebno skrbeti, saj jim je zemeljski plin vedno na voljo v potrebnih količinah v želenem trenutku. Marsikateri uporabnik pa je prostor, ki ga je včasih namenil hrambi kurilnega olja ali drv, že spremenil v lično shrambo, sušilnico ali celo fitnes sobo. Pri Adriaplinu iz izkušenj vemo, da se kljub bližajoči ogrevalni sezoni nekatera gospodinjstva tudi v tem času odločajo za obnovo ogrevalnega sistema in kjer imajo to možnost, razmišljajo predvsem o prehodu na uporabo zemeljskega plina. PRIHRANKI Naj navedemo še nekaj dodatnih dejstev, zakaj je zemeljski plin "in". Z investicijo v nov plinski kotel gospodinjstvo lahko prihrani tudi do 25 odstotkov porabljene energije, z uporabo t. i. kondenzacijske tehnike pa je prihranek mogoče povečati še za dodatnih 15 odstotkov. Nakup zaloge kurilnega olja za prihajajočo kurilno sezono pa stane približno enako kot polovica naložbe v nov, učinkovit, okolju prijazen plinski kotel. Cena zemeljskega plina v primerjavi s kurilnim oljem, ki je trenutno tudi do 15 odstotkov nižja, prav tako narekuje, da je pravi čas za prehod na zemeljski plin prav danes. NEZAHTEVNA UPORABA ZEMELJSKEGA PLINA S svojimi pozitivnimi lastnostmi uporabnikom zemeljski plin nudi kvalitetnejši način bivanja in je priljubljen pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča hiter življenjski tempo, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo z energentom v kurilni sezoni. V prihodnosti je pričakovati, ob hitrem razvoju tehnologije, da se bo raznovrstnost njegove uporabe razširila še na druga področja uporabe. Zemeljski plin je "in", ker omogoča: A konkurenčno ceno, A plačevanje po mesečni porabi, nadzor nad mesečno porabo, dodatni prostor, saj energenta ni potrebno skladiščiti, A čistočo - je energent fosilnega izvora, ki zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za lepši jutri, A prehod v nizko-ogljično družbo. . 35 Za vas smo tukaj: med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure dežurstvo: oktober 2011 ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 3 4 5 6 7 a 9 Označene dni dežura naša lekarna, in sicer: ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur POTRČEVA 23, 2250 PTUJ, TEL. 02 787 84 90 www.lekarna-toplek.si ^ LEKARNE PTUj lekarna ptu| trstenJakova 9 si-2250 ptuj t 02 771 b0 01 lekarna ptuj ¡e odprta med delavniki: 7.00 - 20.00, v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: oktober: 1.10.2011 - 2.10.2011 10.10.2011 - 3 1.10.201 1 dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in ob praznikih pa ¡e dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednja dne. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 In 14.00. j mgpQäto-! ODHZlT Osojnikovo c. 3, Ptuj T: 776 45 61. 779 22 61 j>L CEnEGHñS Novi termini za odvoz odpadkov Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da bodo z oktobrom uvedeni novi termini zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Sedanji termini pobiranja se bodo večinoma spremenili, zato občane prosimo, da pregledajo obvestilo o odvozu, ki bo natisnjeno na oktobrski položnici, in posodo za odpadke navedenega dne do 6. ure zjutraj nastavijo na prevzemno mesto. Javne službe Ptuj PONUDBA MESECA - OKTOBER 2011 NEGA MESECA - OBRAZ doživetje aromaterapije (50 minut) REDNA CENA: 42€ PONUDBA MESECA: 34,00 € Nega za suho, občutljivo ali kombinirano kožo, ki zajema osnovno čiščenje, piling in m^^žl^ra^ ter dekolteja z aro-matičnimi olji. Nega, ki prebudi vašelčute in prerodi vašo polt. NEGA MESECA - TE: >ob!g LO b eksotični p< (50 minut) REDNA CENA: 58€ PONUDBA MESECA: 46,00 € Anti -age nega telesa, ki vključuje piling, oblogo in nego s kremo. Težko se je upreti eksotičnemu vonju po papayi in ananasu ter izdatno nahranjeni koži z opazno manj gubami. esen v Termah Ptuj The Swing Story v Grand Hotelu Primus Sobota, 15.10.2011 ob 20.00 - vstopnine ni! Tematski plesni večer v Klubu Gemina XIII Moja briljantna ločitev Monokomedija z Ireno Mihelič, dramsko igralko in članica SNG Maribor. Nedelja, 30.10.2011 ob 19.00 Vstopnina 9 €; upokojenci, študentje in člane skupine Facebook Terme Ptuj 6 €. KUPON popusta za bazene in savne v 30% Grand Hotelu Primus od ponedeljka do četrtka. Ponudba velja do 31.10.2011. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. WI |Df"^|V| popusta za celodnevno kopanje v r %-/ I M Termalnem Parku od ponedeljka 30% Terme Ptuj, d.o .o.. Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Terme Ptuj, d.o.o.. Pot v toplice 9, 2251 Ptuj VALENS AUGUSTA WELLNESS, GRAND HOTEL PRIMUS****superior PONUDBA MESECA ZA VAJU NAJINA LJUBEZEN & (90 minut) Vključuje: - Venerina kopel ob soju sveč (90 min. - Primusov napoj ljubezni —koktajl - Čokoladni fondoue z jagodami - Darilce REDNA CENA: 78 € (za 2 osebi) PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi) Informacije in rezervacije: 74 94 150 Cene in ponudba velja do 31.10.2011 REDNA CENA: 25^€ PONUDBA MESECA: 19,00 € Limfna drenaža spodbuja delovanje limfe in omogoča, da se telo osvobodi strupov ter lažje odvaja odvečno vodo. Za lepše noge , ki bodo manj utrujene in brez oteklin. Noge vam bodo hvaležne Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas. Razvajajte se in uživajte življenje Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus Vina dveh dežel (Krško in Tilia) Petek, 21.10.2011, ob 20.00 v klubu Gemina XIII. Od Triglava do Vardarja Vinska klet Mastnak (Slovenija), Kutjevo (Hrvaška), Plantaže (Črna gora) in Skovin (Makedonija) Petek, 4.11.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Redna cena vinskega večera znaša 18 €; Upokojenci, študentje in člane skupine Facebook Terme Ptuj 15 €. NOVO: Kulinarično ponudbo Primusovih vinskih zgodb smo dopolnili s sladico, kot dodatnim hodom v novi sezoni. T* mu Ptuj Terme Ptuj Tel.: +3862 74 94530, e-mail: termalni park@terme-ptuj.si, Pot v topjlice 9, 2251 Ptuj, Slovenija www.terme-ptuj.si do četrtka . Ponudba velja do 31.10.2011.Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje, |/| |pni\| popusta za intimno Antinoos savno za dve osebi v Grand Hotelu Primu. Ponudba velja do 31.10.2011. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Terme Ptuj, d.o.o.. Pot v toplice 9,2251 Ptuj