V Gorici hočejo povečati privlačnost slovenskih šol 9T Primorski dnevnik 15 SREDA, 23. MARCA 2011_ Št. 69 (20.084) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kdo sme biti policaj? Martin Brecelj Za razliko od svojih sosedov Ben Alija in Mubaraka se libijski diktator Gadafi pred ljudskimi vstajami, ki preobražajo velik del arabskega sveta, nikakor noče umakniti, ampak se skuša obdržati na oblasti z nasiljem. Proti svojim političnim nasprotnikom je sprožil krvavo vojno, z letalskim bombardiranjem vred. S tem pa je zagrešil zločine, pred katerimi mednarodna skupnost ni smela ostati križem rok. In dejansko je Varnostni svet ZN minuli četrtek odobril resolucijo, ki zahteva takojšnje premirje in popolno ustavitev nasilja. A če so zločini in njihovi storilci v libijski krizi dokaj jasni, pa nastaja velika zmeda okrog vprašanja, kako jih ustaviti. Resolucija ZN je namreč dokaj ohlapna, saj dovoljuje »vse potrebne ukrepe« za prepoved letov nad Libijo in za zaščito civilnega prebivalstva, razen kopenskega vojaškega posredovanja, kar je mogoče zelo različno tolmačiti. Italijanska letala na tej osnovi npr. izvajajo le nadzor območja prepovedi letov, ameriška pa so tudi že bombardirala Gadafijev bunker v Tripoliju. Še večja je zmeda okrog »policajev«, ki naj bi nastopili v imenu mednarodne skupnosti. Francija skuša od vsega začetka igrati vodilno vlogo, kar sproža trenja v zvezi Nato, EU in v ZN, kjer že tako ni pravega soglasja. Obstoječi model mirovnega oz. človekoljubnega posredovanja v imenu mednarodne skupnosti se je že večkrat izkazal za nezadostnega, nazadnje v Iraku in Afganistanu, v sedanji libijski krizi pa bi lahko povsem odpovedal. Postavlja se vprašanje, kdo sploh sme biti mednarodni policaj. libijska kriza - Dogovor med ZDA, Francijo in Veliko Britanijo Nato bo prevzel ključno vlogo v poveljniški strukturi Medtem se nadaljujejo napadi na Gadafijeve sile - Padlo ameriško letalo brdo pri kranju - Predsednik ruske vlade na obisku v Sloveniji Putin in Pahor predvsem o gospodarskem sodelovanju BRDO PRI KRANJU - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj s številčno delegacijo prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo. Na Brdu pri Kranju ga je z vojaškimi častmi sprejel premier Borut Pahor. Obisk ruskega premiera v Sloveniji naj bi bil sicer predvsem gospodarsko obarvan. V tem okviru je bil včeraj podpisan sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija, ob tem pa še pet sporazumov med državama, med drugim sporazum med vladama o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov. Popoldne je Putina sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk, nato pa še predsednik DZ Pavel Gantar. Na 2. strani WASHINGTON, PARIZ, TRIPOLI - Ameriški predsednik Barack Obama, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron so se strinjali, da bi morala zveza Nato igrati ključno vlogo v poveljniški strukturi v vojaški operaciji proti režimu libijskega voditelja Moamerja Gadafija, so včeraj sporočili iz Bele hiše. Novico so potrdili tudi v Parizu in s tem omilili napetosti, ki so nastale okrog vprašanja poveljstva koalicije proti Gadafiju. Mednarodne sile so medtem tudi včeraj napadale sile libijskega voditelja in izgubile prvo letalo, Gadafijeve sile pa so nadaljevale napade na upornike. Na 4. strani V Trstu skupščina pristanišč zveze NAPA Na 6. strani Gospodarske pobude v Devinu-Nabrežini Na 7. strani Elisa navdušila Trst Na 13. strani V Gorici rastejo cene živilskih izdelkov Na 14. strani Skok rešil življenje tržiškemu delavcu Na 15. strani Dan Soče čaka še na določitev datuma Na 16. strani hrpelje - Slavnostna akademija v Kulturnem domu Zaključila so se praznovanja ob 30-letnici Odprte meje HRPELJE - Nad praznovanji jubilejne 30-letnice Odprte meje je sinoči s slavnostno akademijo v Kulturnem domu v Hrpeljah, ki so se je udeležili številni predstavniki oblasti in krajevnih ter sosednjih občinskih uprav, padel zastor. Osrednji govornik je bil minister Boštjan Žekš, ki je napredno idejo ocenil kot čudež. Ob tej priložnosti sta župana občin Hrpelje-Kozina in Dolina Zvonko Ben-čič-Midre in Fulvia Premolin izročila priznanja pobudnikoma Borisu Bernetiču in Edvinu Švabu, njuno napredno idejo pa razširila še na sosednjo, hrvaško Občino Lanišče (na fotografiji). Na 3. strani japonska V Fukušimi se razmere le umirjajo TOKIO - Delavci, ki skušajo vzpostaviti nadzor v poškodovani japonski nuklearki Fukušima, so obnovili zunanjo električno povezavo do vseh šestih reaktorjev, je sporočil operater elektrarne Tepco. Reševalci so tudi uspeli ohladiti bazen z izrabljenim jedrskim gorivom v drugem reaktorju. Zaradi naravne katastrofe, v kateri je po dosedanjih uradnih podatkih umrlo skoraj 9100 ljudi, skoraj 13.800 pa jih pogrešajo, so morali Japonci zapreti 11 od 54 jedrskih elektrarn, poškodovanih pa je bilo tudi več tovarn. Na 5. strani ' I K SLOV SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ ODLIČNO V0D6NJ6: PRIMčRI D0BR6 PRAKS6 danes, 23.3.2011, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici Zoran Jankovič 2 Torek, 22. marca 2011 ALPE-JADRAN / brdo pri kranju - Predsednik ruske vlade Vladimir Putin včeraj na obisku v Sloveniji Pahor in Putin pogovore namenila predvsem gospodarskemu sodelovanju Ruski premier zanikal nesoglasja v Kremlju glede Libije - Srečanja tudi s Turkom in Gantarjem BRDO PRI KRANJU - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj s številčno delegacijo prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo. Na Brdu pri Kranju ga je z vojaškimi častmi sprejel premier Borut Pahor. Obisk ruskega premiera v Sloveniji je bil sicer predvsem gospodarsko obarvan. V tem okviru je bil včeraj podpisan sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija, ob tem pa še pet sporazumov med državama, med drugim sporazum med vladama o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov. Popoldne je Putina sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk, nato pa še predsednik DZ Pavel Gantar. Program obiska se je sklenil s slovesno večerjo v gradu Brdo, ki jo je gostil premier Pahor. Putin bo danes odpotoval na obisk v Srbijo. Premiera Slovenije in Rusije sta včeraj pred začetkom pogovorov na štiri oči ocenila, da so odnosi med državama »tradicionalno dobri«. Po Putinovih besedah je to osnova za gradnjo tako političnih kot gospodarskih in kulturnih odnosov. Pahor pa je prepričan, da bo srečanje »odprlo novo poglavje med državama«.Pahor je Putina označil kot prijatelja Slovenije, pa tudi kot osebnega prijatelja. Poudaril je, da gre za »politično zelo pomemben obisk. Poglobitev sodelovanja in razumevanja med Slovenijo in Rusijo je za nas strateškega pomena,« je izpostavil slovenski premier. Predsednika vlad Slovenije in Rusije, Borut Pahor in Vladimir Putin, sta včerajšnje pogovore na Brdu pri Kranju namenila predvsem gospodarskim temam. Kot je po srečanju povedal Putin, ki je tokrat na prvem uradnem obisku v Sloveniji, Rusijo poleg sodelovanja v energetiki zanima tudi visoka tehnologija, Pahor pa je posebej omenil grad-beništvo.Glede projekta plinovoda Južni tok je Putin na skupni novinarski konferenci po pogovorih dejal, da ta kljub pomislekom Turčije ni ogrožen, je pa možnih več rezervnih variant. Sicer pa je prepričan, da bo ta projekt »obojestransko koristen in bo zanesljivo oskrboval Slovenijo in druge evropske države z energenti«. Pahor, ki je Rusijo označil za strateško partnerico, pa je povedal, da sta se z gostom dogovorila, da bosta storila vse, kar je v njuni moči, da se dvostranska gospodarska menjava še poveča. Poleg zanesljive oskrbe z energijo je po njegovih besedah za Slovenijo zelo pomembna tudi oskrba s hrano, zato je predlagal, da bi oktobra letos pripravili mednarodno konferenco o varni in zanesljivi preskrbi s hrano. Oba premiera sta znova poudarila tradicionalno dobre in prijateljske odnose med državama ter spomnila na njune skupne slo- Vladimir Putin in Borut Pahor med včerajšnjim razgovorom na Brdu pri Kranju ansa vanske korenine. Putin je izrazil tudi hvaležnost za slovensko skrb za rusko kapelico pod Vršičem. Po Putinovih ocenah se odnosi med državama »razvijajo dobro«. Pozdravil je dejstvo, da so se gospodarski odnosi znova okre- pili. »Praktično smo vzpostavili blagovno menjavo nazaj na raven, ki je bila pred krizo,« je dejal. Spomnil je tudi, da je v Rusiji aktivnih veliko slovenskih podjetij »in to na številnih področjih«. »Mi to pozdravljamo,« je dejal. Putin je izrazil tudi zadovoljstvo, ker sta državi ob včerajšnjem obisku sklenili več sporazumov. Tudi to kaže na raven dobrih odnosov med državama, je še ocenil ruski premier energija Spletni Primorski dnevnik Večino sodelujočih v anketi ne skrbi bližina Krškega Večino tistih, ki so sodelovali v anketi spletnega Primorskega dnevnika, ne skrbi bližina jedrske elektrarne v Krškem v Sloveniji (NEK). Izid ankete pa je precej tesen. 57 odst. sodelujočih ne skrbi slovenska jedrska centrala, 43. odst. pa je na- sprotnega mnenja in bližina NEK te anketirance še kar zaskrblja, posebno po nedavnih tragičnih dogodkih na Japonskem. V Furlaniji-Julijski krajini se je »problem« NEK prelevil v glasno politično afero, ki je še ni videti kon- ca. O tem vprašanju se namreč napovedujejo razprave v nekaterih občinskih svetih ter tudi v deželni skupščini, ki je o Krškem in jedrski energiji v zadnjih mesecih že nekajkrat razpravljala. Brez otipljivih sklepov, ki jih tudi ne more biti. Ste zaskrbljeni zaradi bližine jedrske elektrarne v Krškem? DA 43 % (76) i M NE 57 % (99) jutri - V Ljubljani ob 16. uri Posvet Civilne iniciative Kras o zaščitni klavzuli na Primorskem SEŽANA - Civilna iniciativa »Kras« že leta opozarja in ugotavlja, da dosedanja politika nestrokovnih posegov in stihijskega urejanja kraškega prostora, z neurejenim in nepreglednim nepremičninskim trgom v zadnjih 20 letih, dolgoročno vodi - poleg neurejenega prostora na območju celotnega Krasa - tudi v spreminjanje etnične strukture prebivalstva ob zahodni slovenski meji. Tak odnos do prostora povzroča neljube zaplete na medčloveški ravni prebivalcev - bodisi domačinov, priseljencev iz notranjosti Slovenije ali iz tujine v tamkajšnjih krajih. Tem ugotovitvam se pridružuje tudi Civilna iniciativa »Za Primorsko«. Ob tem obe civilni iniciativi poudarjata, da ne gre za gonjo zoper priseljence niti za prepoved prodaje nepremičnin in zemljišč komurkoli, temveč za temeljno pravico omogočiti prebivalstvu živeti v urejenem okolju in prijaznem odnosu z vsemi sosedi, ne glede na to, od kod so ti prišli. O vseh tovrstnih vprašanjih, o odnosu Slovenije do razvoja celotnega območja Krasa kot naravne in kulturne dediščine vseh Slovencev, še posebej Primorcev, bo tekla beseda na posvetu, ki bo jutri (četrtek 24. marca) ob 16. uri v dvorani Državnega sveta v stavbi parlamenta na Šubičevi 4 v Ljubljani. Sodelovali Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Rober RO-GIČ, dr. Ljubo Lah, dr. Anton Prosen in dr. Ladislav Placer. Posvet bo povezoval mag. Bogo Šest. aktualno - Za prizadevanja na šolskem področju Šolstvo: zahvala SSk Peterletu • I II* • »v« • in apel za usklajevanje v manjšini TRST - Stranka Slovenska skupnost se zahvaljuje evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu (NSi-ELS) za številne pobude, ki jih je sam ali v sodelovanju z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom (SVP-ELS) izpeljal na osi Bruselj-Rim. Zadnja po vrsti je konkretno bistveno pripomogla k dvojnemu otipljivemu rezultatu, in sicer k zagotovitvi nespremenjenega organika učnega osebja slovenskih šol tudi v prihodnjem šolskem letu in prav tako nezanemarljivo dejstvo, da tržaška občinska uprava ne bo izselila slovenske šole iz Škednja vsaj do zaključka šolskega leta. Do ključnega preobrata je prišlo na tehnično-političnem srečanju 18. februarja na ministrstvu za šolstvo v Rimu, ki se ga je ob najvišjih ministrskih funkcionarjih in strokovnih sodelavcih Peterletovega bruseljskega kabineta, kot izvedenec na področju šolstva udeležil tudi pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Po rešitvi problema je ministrstvo obvestilo razne pristojne osebe. Za premostitev zadnjih ovir je bilo po mnenju SSk še kako koristno Peterletovo članstvo v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, ki zaobjema tudi parlamentarce vladajoče koalicije v Italiji. Odprtih vprašanj in popolnih neznank glede bodočnosti slovenskega šolstva v Italiji je še veliko. Slovenska skupnost je sen. Tamari Blaži-na že posredovala vrsto svojih ugovorov oz. popravkov tudi k njenemu zakonskemu osnutku. Pri tem slovenska stranka v Italiji zagovarja zlasti načelo, da si Slovenci ne smemo sami omejevati razvojnih možnosti. Prav tako ni razumljivo, da bi odstopali od pravice, da ohranimo funkcionalno razvejano in kakovostno šolsko mrežo, ki je v vseh povojnih desetletjih slonela zlasti na načelu spoštovanja mednarodnih dogovorov in s pogledom na nivo zaščite italijanske manjšine v Sloveniji. Zaščita slovenske narodne skupnosti mora ostati izvzeta iz sektorskih reform, zlasti ko se te opirajo le na zahteve po krčenju obsega določene storitve in zmanjševanju stroškov. Šolsko-izobraževalni sistem je za slovensko narodno skupnost življenjskega pomena, saj je od tega v veliki meri odvisna uspešnost naše skupnosti tudi v prihodnjih desetletjih. Slovenska skupnost tudi na področju preoblikovanja slovenskega šolstva obžaluje, da še vedno ni zadostnega usklajevanja med vsemi soudeleženimi subjekti. Zato SSk predlaga ustanovitev namenskega delovnega omizja, ki naj celovito zaob-jame vprašanje prilagoditve slovenske šole v Italiji ob upoštevanju njene vloge in namena. Vladimir Putin je včeraj na Brdu pri Kranju zanikal, da naj bi bili v Kremlju neenotni glede ocen mednarodnega posredovanja v Libiji. Kot je dejal, zunanjo politiko Rusije vodi predsednik Dmitrij Med-vedjev. Vendar pa je zdaj bistveno predvsem razmišljanje o rezultatih bombardiranj in vse večjem številu žrtev, je poudaril. Kot je poudaril Putin na novinarski konferenci po srečanju s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, ni nobene dvojne politike glede Libije. Putin je namreč v ponedeljek resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki prepoveduje prelete nad Libijo in s tem daje podlago za vojaško akcijo proti libijskemu režimu, označil za »srednjeveški poziv h križarski vojni«. Medvedjev pa je te besede označil za nesprejemljive. A kot je pojasnil Putin, tu ni nobenega spora. »Zunanjo politiko vodi Med-vedjev in on bo moral oblikovati stališče Rusije do tega vprašanja,« je dejal Putin, s tem pa posredno odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, kakšno bo stališče Rusije na četrtkovem zasedanju VS ZN. (STA) Severna liga dokončno zaprla vrata FLI in UDC VIDEM - Severna liga je dokončno zaprla vrata zavezništvu s strankama FLI in UDC na majskih upravnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini. Odločitev je bila sicer pričakovana, deželno vodstvo Lige se je tako tudi uradno prilagodilo sklepu državnih strankinih teles. V brk toliko opevanemu federalizmu, pravijo v stranki UDC. V Trstu bo županski kandidat Lige poslanec Massimiliano Fedriga. Pogrešajo Zoro Pavlovčič iz Hrpelj HRPELJE - Vse od 18. februarja pogrešajo 56-letno Zoro Pavlovčič iz Hrpelj, ki je kljub koordinirani iskalni akciji do danes niso našli. Koprski policisti zato naprošajo vse, ki bi pogrešano opazili ali karkoli vedeli o njenem izginotju, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na številko 113 oziroma anonimni telefon policije 080 1200. Aretirali štiri mlade nasilneže KOPER - Policisti so minulo noč posredovali pred koprskim lokalom in aretirali štiri moške, stare med 18 in 25 let. Mladeniči naj bi v lokalu pričeli razgrajati in groziti, da bodo vse razbili, ker jim niso več hoteli postreči s pijačo. Zatem so se lotili dveh čeških študentov in ju okradli, po prihodu policistov pa so poskušali celo zbe-žati.Češka študenta, ki začasno prebivata na Obali, sta zaradi razgrajanja četverice zapustila lokal, a so osumljeni odšli za njima in ju pred lokalom pretepli. Od njiju so zahtevali tudi denar, enemu ukradli jakno in opasno torbico z vsemi dokumenti, denarjem in mobilnim telefonom. Lažje poškodovana študenta so kasneje odpeljali na pregled v bolnišnico. Ukradene predmete so policisti kasneje našli pri ogledu avtomobila. Osumljene so policisti privedli na policijsko postajo, zdaj pa jih čaka še zaslišanje. Eden od mladeničev je bil ves čas med postopkom tudi nesramen do policistov, se jim upiral in resno grozil, zato so zoper njega podali še predlog za pregon zaradi ogrožanja varnosti, so sporočili iz Policijske uprave Koper. www.primorski.eu1 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 23. marca 2011 1981-2011 odprta meja - Slavnostna akademija v priredbi občin Hrpelje-Kozina in Dolina 3 Čudež v železni zavesi Slavnostni govornik je bil minister Žekš - Izročitev priznanj pobudnikoma Bernetiču in Švabu HRPELJE - »Kaj se je dogajalo pred 30 leti? Železna zavesa je stala, ob njej pa policija, vojska in cariniki. Dva župana sta se takrat odločila, da bosta v njej zvrtala luknjo. Pa nikakor ne s silo, pač pa z organizacijo in z dogovarjanjem. Za njima so prišli ljudje in mejo prekoračili.« Pobudo Odprte meje, ki je pred tridesetimi leti ljudem prvič dovolila svoboden prehod med občinama Dolina in Škofije, je na sinočnji slavnostni akademiji v Kulturnem domu v Hrpeljah minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš ocenil kot pravi čudež, po katerem pa se je pozneje zgodil še drugi, še večji, in sicer dokončna odprava meja. Nad praznovanji 30-letnice Odprte Vrtanje »lukenj« je vodilo v danes edino možno pot -v povezovanje in sodelovanje, je ocenil slsovenski minister Žekš, ki se je tako kot vsi ostali zahvalil nekdanjima županoma Švabu in Bernetiču (na fotografiji desno) za to, kar sta storila za boljši svet kroma meje je sinoči slovesno padel zastor. S slavnostno akademijo, ki so se je udeležili številni predstavniki oblasti in krajevnih ter sosednjih občinskih uprav, so se na najprist-nejši način zaključila praznovanja pomembnega jubileja napredne ideje o Odprti meji. Seveda je bila meja, ki jo danes počasi brišemo iz zemljevidov, protago-nistka večera, meja kot simbol raznovrstnosti in bogastva med evropskimi narodi, kot je pred italijansko, slovensko in evropsko himno poudarila povezovalka Mairim Cheber. In o Odprti meji sta seveda spregovorila tudi župana občin Hrpelje-Kozina in Dolina Zvonko Benčič-Midre in Fulvia Pre-molin. »O izjemnem dogodku izpred tride- setih let namreč, ki je bil izraz klene volje ljudi, jasnega zavedanja, da se s spoštovanjem da odpreti vsa zaprta vrata,« kot je dejal župan Benčič, ki ni skrival kritične note do pobude Civilne iniciative Kras in za Primorsko o zaprtem trgu nepremičnin, »saj spet ustvarja sovraštvo med sosedi.« O soobli-kovanju skupnega prostora je nato spregovorila Premolinova, ki je poudarila predvsem delavnost naših ljudi v nelahkih časih in »naša prizadevanja, da bi na čim boljši način izvajali svoje poslanstvo in plemenito idejo skupnega sveta širili dalje.« Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat pa je podčrtala velike spremembe na tem skupnem prostoru, ki so ga ločevale umetno začrtane meje. Kot rečeno se je slavnostni govornik minister Žekš navezal na čudeže, ki pa se uresničijo le, ko je situacija zrela. »Naloga politike je torej ta, da skuša razumeti znamenja časa. Danes so to odprtost, povezovanje, sodelovanje in bratstvo med ljudmi. Tako, kakor nas Odprta meja uči sobivanja s sosedom.« Tudi sam je potožil nad »obrambnimi pogledi«, ki se danes pojavljajo ob meji: »Prav je, da čuvamo našo kulturo, vendar danes sovražnikov ni.« Ob tej priložnosti sta župana Benčič in Premolinova izročila priznanja pobudnikoma Odprte meje, takratnima županoma Borisu Bernetiču in Edvinu Švabu. Oba dva sta obudila takratne čase, od nepropustne meje v prvem povojnem obdobju do prepustnic in zavesti ljudi, ki so mejo občutili kot moro, krivico. »Naša naloga in naloga mladih je ta, da gojimo odnose med ljudmi, da gojimo strpnost.« Napredno idejo Odprte meje pa velja prenašati naprej, sta si bila edina Benčič in Premolinova, ki sta jo predala sosedom, ki trkajo na vrata skupne Evrope - mali hrvaški Občini Lanišče. Njen župan Neven Mikac je ponosno sprejel spomenico in prisegel, da bodo tudi oni hrabro sledili pred 30 leti začrtani poti. Za kulturni program so poskrbeli Kvartet Utrip, Klapa Rožice, Andreja Hrva-tin in recitatorji, v avli pa je bila na ogled priložnostna razstava o Odprti meji. Sara Sternad RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Sreda, 23. marca 2011 LIBIJSKA KRIZA / libija - Medtem ko zveza Nato prevzema ključno vlogo v vojaški akciji proti Gadafiju Koalicija nadaljuje napade, padlo prvo zavezniško letalo Letalo vzletelo iz Aviana v FJK - Gadafi vztraja s svojo protiofenzivo in napoveduje zmago TRIPOLI - Mednarodne sile so tudi včeraj napadale sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija in izgubile prvo letalo. Nad Libijo je namreč strmoglavil ameriški lovec. Koalicija je sicer napovedala, da se bo vojaška akcija proti Gadafiju v prihodnjih dneh umirila in da bo zveza Nato prevzela ključno vlogo v njenem poveljstvu. Gadafijeve sile so medtem nadaljevale napade na upornike. Mednarodne sile so v okviru uresničevanja nadzora letov nad Libijo že tretjo noč zapored napadale enote libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Med drugim naj bi bili tarča napadov oporišči libijske protiletalske obrambe vzhodno od Bengazija ter mornariško oporišče v bližini Tripoli-ja. Po navedbah prič se je po napadu iz oporišča, ki leži kakih deset kilometrov vzhodno od Tripolija, dvigal gost dim, v sami prestolnici pa je bilo tudi minulo noč slišati protiletalsko obrambo. Zahodna letala so napadla tudi letališči v mestih Sirta in Sebha. Napad je po trditvah libijskih predstavnikov terjal smrtne žrtve med civilisti. Mednarodne sile so tretji dan napadov že izgubile prvo letalo. Nad Libijo je namreč strmoglavil ameriški lovec F-15, ki je vzletel iz Aviana v Furlaniji-Julijski krajini. Oba pilota sta se uspela izstreliti in sta utrpela le manjše poškodbe. Po navedbah ameriške vojske je letalo verjetno strmoglavilo zaradi mehanske napake. ZDA po navedbah nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung v akciji uporabljajo 11 vojaških ladij in več vrst letal. Gadafijeve sile so medtem v več mestih na zahodu države še naprej napadale upornike. Kot so še sporočili uporniki, so Gadafijeve enote v ponedeljek kljub vojaški operaciji zahodnih sil ubile veliko ljudi. Libijskemu voditelju zveste sile so obstreljevale Zintan in poskušale s pomočjo težkega topništva vstopiti v mesto, ki leži okoli 160 kilometrov vzhodno od Tripolija. Tarča napadov Gadafijevih sil je bilo tudi mesto Misrata, v katerem je včeraj umrlo pet ljudi, od tega štirje otroci. V Misra-ti so poleg tega po navedbah prebivalcev blokirani komunikacijski sistemi, vode pa ni že ves teden. Polkovnik Gadafi pa se je sinoči pojavil pred svojo rezidenco v Tri-poliju. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je v nagovoru nekaj sto privržencem sporočil, da so "Evropejci in Američani novi nacisti". "Toda jaz sem tu. Na koncu bomo zmagali," je dejal. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) pa je sporočil, da je na vzhodu Libije več tisoč ljudi zapustilo domove. Veliko ljudi poleg tega še vedno zapušča državo prek meje z Egiptom, kjer je Svetovni program ZN za hrano (WFP) v ta namen okrepil svojo pomoč. Ameriški obrambni sekretar Robert Gates je medtem napovedal, da naj bi se vojaška akcija mednarodnih sil v prihodnjih dneh umirila. Kot je pojasnil med pogovorom z ruskim kolegom Anatolijem Serd-jukovim v Moskvi, bo potreba po letalskih napadih manjša, ko bo uničena Gadafije-va protiletalska obramba. Gates je zmanjšanje intenzivnosti vojaške akcije napovedal dan po tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da bo Washington kmalu zmanjšal svojo vlogo v vojaškem posredovanju v Libiji. Dodal je tudi, da bo Nato pomagal pri koordinaciji prihodnje faze operacije, prenos poveljstva operacije z ZDA pa pričakuje v nekaj dneh. Države članice zveze Nato pa so se dogovorile, da bodo mornariške sile zavezništva uveljavljale embargo na izvoz orožja v Libijo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN. V ta namen bo Nato aktiviral svoje ladje in letala v osrednjem Sredozemlju. Ameriški predsednik Barack Obama, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron so se včeraj strinjali, da bi morala zveza Nato igrati ključno vlogo v poveljniški strukturi v vojaški operaciji proti režimu libijskega voditelja Moamerja Gadafija, so sporočili iz Bele hiše. Obama, ki se mudi na obisku v Salvadorju, je s Sarkozyjem in Ca-meronom po telefonu govoril o razmerah Zgoraj uničena mornariška baza blizu Tripolija, spodaj francoska letala Mirage 2000 se pripravljajo na polet na Libijo ansa v Libiji, ki je tarča napadov koalicijskih sil pod vodstvom ZDA, Francije in Velike Britanije. "Voditelji so ocenili znaten napredek, ki je bil narejen glede ustavitve napredovanja Gadafijevih sil proti Bengaziju kot tudi vzpostavitve območja prepovedi letov," je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Ben Rhodes. Prav tako so se strinjali, da bi moral Nato igrati ključno vlogo v poveljniški strukturi operacije, je dodal Rhodes, ki Obamo spremlja na njegovi turneji po Latinski Ameriki. V Parizu so potrdili, da sta se Sarkozy in Obama v telefonskem pogovoru dogovorila o "načinih uporabe poveljniških struktur Nata v podporo koaliciji". Britanski parlament je v ponedeljek zvečer po dolgi razpravi z veliko večino podprl sodelovanje britanskih sil v operacijah proti Gadafiju. Za sodelovanje je glasovalo 557 poslancev, 13 pa jih je bilo proti. Tudi španski parlament je z veliko večino potrdil odločitev premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera o sodelovanju Španije v mednarodni vojaški akciji v Libiji. Za odločitev je glasovalo 336 poslancev, trije so glasovali proti, en poslanec pa se je glasovanja vzdržal. (STA) italija - Polemika Berlusconi že pogreša RIM - »Zal mi je za Gadafija«, pravi Silvio Berlusconi in njegove besede so po pričakovanju sprožile ostro politično polemiko. »Gre za sramotno nostalgijo po diktatorju«, komentira vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ki zahteva navzočnost ministrskega predsednika na današnji parlamentarni razpravi o dogajanjih v Libiji. Vlado naj bi v senatni skupščini (jutri bo obravnava v poslanski zbornici) zastopal zunanji minister Franco Frattini, ni pa izključeno, da bo danes v senat prišel tudi premier. Predsednik Giorgio Napolitano je medtem podprl zahtevo italijanske vlade, naj poveljstvo vseh vojaških operacij v Libiji prevzame pakt Nato. S tem soglašajo tudi v levosredinski opoziciji, ki je v parlamentu podprla vladna stališča o Libiji, kar - kot znano - ni naredila vladna stranka Severna liga. Slednja je še vedno prepričana, da je bil zavezniški vojaški poseg proti Gadafiju prenagljen in da bo prinesel Evropi ter posebno Italiji le dodatne begunce. V državi vsekakor dviguj e-jo glas nasprotniki vojaškega posega. Ustanovitelj zdravniške organizacije Emergency Gino Strada je prepričan, da Evropa in ZDA nista upoštevali hudih posledic vojne v Libiji (Strada izrecno govori o vojni), potem ko so mnoge evropske države še do pred kratkim podpirale libijskega diktatorja Gadafija. Oglasila so se tudi nekatera mirovniška gibanja, ki za soboto v mnogih italijanskih mestih napovedujejo protestne pobude in demonstracije. Velike pomisleke nad vojaškim posegom v Libiji je tudi včeraj izrazil vodja leve stranke SEL Nichi Vendola, odločno proti pa se je opredelila Zveza levice. egipt - Na sobotnem referendumu Večina podprla ustavne spremembe KAIRO - Egipčani so na sobotnem referendumu z veliko večino potrdili ustavne spremembe, ki odpirajo pot za izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev v prihodnjih šestih mesecih, kažejo uradni izidi. Udeležba na referendumu je bila 41-odstotna. Kot je sporočila komisija, ki je pripravila referendum, je več kot 14 milijonov Egipčanov oz. 77,2 odstotka glasovalo za spremembe, medtem ko jih je štiri milijone oz. 22,8 odstotka glasovalo proti. Referenduma se je udeležilo 18,5 milijona od 45 milijonov volilnih upravičencev. Egipčani so se v soboto izrekali o načrtih vojske za čim hitrejši prehod iz avto-kratske vladavine v sodobno demokratično državo. Le pet tednov po odstopu predsednika Hosnija Mubaraka, ki je Egiptu s trdo roko vladal več kot 30 let, je 45 milijonov volilnih upravičencev odločalo o svežnju ustavnih sprememb, ki naj bi v arabski državi z največ prebivalci omogočile parlamentarne in predsedniške volitve. Vojaški svet, ki je prevzel oblast po odstopu dolgoletnega predsednika Hosni- ja Mubaraka, je obljubil, da bo v najkrajšem času obnovil civilno oblast in se umaknil iz političnega delovanja. Za pripravo sprememb ustave je imenoval skupino strokovnjakov, ki je predloge pripravila v komaj desetih dneh. Hitenje in improviziranje pri pripravi predlogov sprememb ustave, ki naj bi postavile temelje novega demokratičnega Egipta, je povzročilo nezadovoljstvo med vodilnimi skupinami in osebnostmi pro-demokratičnega gibanja, ki so zato pozvali h glasovanju proti spremembam. Tudi dva najverjetnejša kandidata za novega predsednika države - generalni sekretar Arabske lige Amr Musa in bivši generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej - sta pozvala k preložitvi referenduma ali glasovanju proti. Le vplivna Muslimanska bratovščina, ki je bila pod Mubarakom uradno prepovedana, a so oblasti dopuščale njeno delovanje, in člani nekdaj vladajoče Narodne demokratske stranke so pozvali k potrditvi sprememb. (STA) begunci - Kritične razmere na Lampedusi ZN pozivajo EU naj pomaga Italiji RIM - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je včeraj Evropsko unijo pozval, naj priskoči na pomoč Italiji pri soočanju z valom beguncev iz severnoafriških držav, še posebej zaradi kritičnih razmer na Lampedusi. V UNHCR so zaskrbljeni, da bi kritične razmere na Lampedusi, kjer je po zadnjih podatkih že prek 5500 beguncev, Italijo ujele nepripravljene na morebiten val beguncev iz Libije. Na Lampedusi so razmere nestabilne, napetosti med domačini in begunci pa se povečujejo, ocenjujejo v organizaciji in navajajo, da ljudje spijo tudi pod tovornjaki. Z otoka naj bi včeraj začela begunce odvažati ena od italijanskih vojaških ladij. Rim sicer že vse od začetka ljudskih vstaj na afriški celini skuša prepričati EU, da so tudi ostale članice dolžne prevzeti del bremena. A na vlado v Rimu letijo tudi kritike, da se je na begunsko krizo odzvala povsem napačno oziroma, da je na krizo povsem nepripravljena. Še posebej so do vlade kritični v organizaciji za spodbujanje socialnega razvoja Arci, kjer so prepričani, da bi vlada ob pravilnem ukrepanju brez težav zagotovila ustrezno oskrbo beguncev, ki se zatekajo na Lampeduso. Filippo Miraglia, ki je v organizaciji zadolžen za migracijsko politiko, se je včeraj izjemno kritično odzval tudi na napoved notranjega ministra Roberta Maronija, da bodo po državi poskrbeli za nastanitev 50.000 beguncev. Napoved je ocenil kot velik "blef", še posebej zato, ker država begunce na Lampedusi obravnava kot "hrano za topove". Maroni bo sicer danes odpotoval v Tunizijo, da bi se s tamkajšnjimi oblastmi dogovoril o zajezitvi begunskega vala. Italija je pripravljena za zajezitev begunskega vala dati na razpolago svojo opremo in ljudi, Maroni pa je optimističen glede dogovora, saj da sta Italija in Tunizija prijateljski državi. Na Lampeduso se je letos od začetka ljudske vstaje v Tuniziji zateklo že okoli 15.000 beguncev, večinoma Tunizijcev. "Vsi so mladi in vsi moški. To je generacija na begu," je dejal Maroni in dodal, da bi se v reševanje nastalih razmer morala vključiti tudi EU. / DNEVNE NOVICE Sreda, 23. marca 2011 5 japonska - Medtem ko se uspešno nadaljujejo prizadevanja za njihovo ohladitev V Fukušimi vzpostavljena elektrika do vseh reaktorjev Število mrtvih in pogrešanih po potresu blizu 23 tisoč - Japonska industrija postopoma spet v pogon TOKIO - Delavci, ki skušajo vzpostaviti nadzor v poškodovani japonski nu-klearki Fukušima, so obnovili zunanjo električno povezavo do vseh šestih reaktorjev, je sporočil operater elektrarne Tepco. Reševalci so tudi uspeli ohladiti bazen z izrabljenim jedrskim gorivom v drugem reaktorju na dobrih 50 stopinj Celzija. Zunanja električna povezava do vseh šestih reaktorjev je znova vzpostavljena, a pred dejanskim priklopom napajanja in poskusom zagona vodnih črpalk za hlajenje reaktorjev bo potrebnega še veliko dela, je opozoril Tepco. So pa delavci medijev obnovili elektriko v nadzornem stolpu tretjega reaktorja, kjer so tako po dolgem času zagorele luči. Razmere v drugem reaktorju, kjer je temperatura v bazenu za hranjenje izrabljenega jedrskega goriva včeraj dosegla vrelišče, so se medtem znova umirile. Na reaktor so namreč reševalci zlili okoli 18 ton morske vode in uspeli temperaturo v bazenu spraviti na 53 stopinj Celzija. Zaradi nevarnega segrevanja v bazenu je v minulih dveh dneh iz drugega reaktorja sicer uhajala vodna para, po vsej verjetnosti radioaktivna. Z ohladitvijo se je nevarnost radiacije zato zmanjšala. Natančnih podatkov o temperaturi v vseh ostalih reaktorjih zaenkrat ni, bi pa naj bila povsod pod 100 stopinjami Celzija. Najnižja, okoli 40 stopinj Celzija, je še naprej v petem in šestem reaktorju. Japonci so medtem vse bolj prestrašeni zaradi radioaktivne kontaminacije hrane in vode. Oblasti so v ponedeljek prepovedale prodajo nekatere zelenjave in mleka iz štirih prefektur, ministrstvo za zdravje pa prebivalcem petih mest v pre-fekturi Fukušima svetuje, naj pri pripravi mlečnih in drugih napitkov za otroke ne uporabljajo tekoče vode. Radioaktivne delce so sicer odkrili v tekoči vodi v devetih prefekturah, visoke stopnje radioaktivnega joda - ponekod celo 80-krat višje od običajnih - pa so namerili tudi v morski vodi v bližini nuklearke. Zato so pristojni organi odredili poseben nadzor nad morsko hrano z območja. Uprava RS za jedrsko varnost je medtem včeraj ponovila, da glede na znane informacije o izpustih in upoštevaje oddaljenost Japonske ter vremenske razmere ni možnosti za radiološke vplive na našo državo in celotno Evropo. Pričakujejo tudi, da uporaba jodovih tablet za Slovenijo ne bo potrebna. Slovencem na Japonskem v upravi medtem svetujejo, da se ravnajo po navodilih lokalnih oblasti ter svoje načrte glede bivanja ali potovanja prilagodijo obvestilom oblasti o stanju ra- Jedrska elektrarna v Fukušimi ansa dioaktivne kontaminacije in napovedim morebitnih sprememb vremenskih pogojev. Nujna evakuacija z Japonske za sedaj ni potrebna. Na Japonsko so se včeraj, ko se je po koncu podaljšanega vikenda začel nov delovni teden, vrnile redukcije elektrike, ki so prizadele kakih deset milijonov domov, javni promet in številna podjetja ter celo krematorije. Japonska proizvajalca avtomobilov Toyota in Honda ter japonski proizvajalec zabavne elektronike Sony so sporočili, da bo njihova proizvodnja v deželi vzhajajočega sonca še naprej omejena, saj jim po nedavnem potresu in cunamijih še vedno primanjkuje sestavnih delov, razlog pa so tudi težave z dobavo električne energije. Zaradi naravne katastrofe, v kateri je po dosedanjih uradnih podatkih umrlo skoraj 9100 ljudi, skoraj 13.800 pa jih pogrešajo, so morali Japonci zapreti 11 od 54 jedrskih elektrarn, poškodovanih pa je bilo tudi več tovarn avtomobilov in avtomobilskih delov, elektronske opreme ter industrijskih materialov. Namestnik ruskega premiera Igor Se-čin je včeraj sporočil, da bo Rusija podvojila letošnji izvoz nafte na Japonsko na 18 milijonov ton in ji tako pomagala pri soočanju s posledicami naravne nesreče. Japonskim podjetjem naj bi tudi ponudili, da sodelujejo z ruskim energetskim gigantom Gazprom pri raziskavah dveh ogromnih ruskih plinskih polj. (STA) italija - Za leto dni Vlada bo zamrznila svoj jedrski program RIM - Italijanska vlada bo za leto dni zamrznila načrte o izgradnji jedrskih elektrarn, je včeraj napovedal minister za gospodarski razvoj Paolo Romani. Odločitev bo vlada potrdila na današnji seji. Romani je pojasnil, da so odločitev sprejeli v luči pogovorov o jedrskih varnostnih standardih v Bruslju in da se bo moratorij nanašal na vse odločitve v zvezi z jedrskim programom, tudi na določanje lokacij. Po tem, ko so mnoge evropske države po katastrofi na Japonskem napovedale prevetritev svojih jedrskih programov - Nemčija je na primer začasno ustavila sedem najstarejših jedrskih elektrarn, je Italija sprva napovedala, da jedrskih načrtov ne bo spreminjala. Odločitev Nemčije o zaprtju elektrarn so takrat v italijanski vladi pospremili z oceno, da se je nemška vlada odločila na podlagi čustev. A javnomnenjske raziskave so že pred katastrofo na Japonskem poka- Paolo Romani ansa zale, da skoraj 60 odstotkov Italijanov nasprotuje izgradnji jedrskih elektrarn, kar je slaba napoved za referendum o jedrskih elektrarnah, ki bo potekal v začetku poletja. Italija se je jedrskemu programu odpovedala po černobilski katastrofi sredi 80. let. Po načrtih bi naj Italija med letom 2014 in 2030 zgradila 13 jedrskih elektrarn in na ta način proizvedla četrtino potrebne električne energije. Kot možna lokacija za eno od elektrarn je bil predviden tudi Tržič (Monfalcone). Bivši ukrajinski predsednik osumljen umora novinarja KIJEV - Ukrajinsko tožilstvo je sprožilo preiskavo proti nekdanjemu predsedniku Leonidu Kučmi, ki je osumljen sodelovanja pri umora novinarja Georgija Gongadzeja. Kot je sporočil namestnik generalnega tožilca Renat Kuzmin, so Kučmi obenem za čas preiskave prepovedali potovanje iz države. Kučma je bil na položaju predsednika Ukrajine v letih 1994-2005. Politični novinar Gongadze, ki je bil do Kučme pogosto zelo kritičen, je bil umorjen septembra 2000. Njegov umor velja za najbolj zloglasen zločin v posovjetski zgodovini Ukrajine. Razlitje nafte v Atlantiku ogrozilo na tisoče pingvinov LONDON - Nafta, ki je stekla v ocean po okvari tovorne ladje v južnem Atlantiku blizu britanskega arhipelaga Tristan da Cuhna, je ogrozila življenja več tisoč pingvinov. Ogroženo je tudi lovišče jastogov, ki je ključnega pomena za preživetje prebivalcev območja, so sporočili okoljevarstveniki. Tovorna ladja MS Olivia, ki je potovala iz Brazilije v Singapur, je prejšnji teden nasedla na otoku Nightingale Island, ki je del otočja Tristan da Cuhna. Ladja je prevažala 1650 ton surove nafte in 66.000 ton soje. Vseh 22 članov posadke se je rešilo, preden je ladja razpadla na dva dela. Predstavnik za zaščito narave na otočju Tristan da Cuhna je dejal, da je stanje grozno, ker se razlita nafta širi okoli celotnega otoka Nightingale Island. Saniranje posledic brodoloma otežuje težka dostopnost otočja, ki se nahaja na pol poti med Afriko in Južno Ameriko, 2800 kilometrov od najbližje celine. Požar razdejal gledališče, zibelko kankana v Parizu PARIZ - V dvesto let starem gledališču na severu Pariza, ki velja za zibelko kultnega francoskega plesa kankan, je včeraj izbruhnil požar. V ognju je bilo poslopje skoraj povsem uničeno, ostalo je samo še kovinsko ogrodje, ki ga je oblikoval Gustave Eiffel, znan po konstrukciji Eifflovega stolpa. Zaradi požara v gledališču Elysee Montmartre je bilo malo pred 8. uro zjutraj po lokalnem času z dimom prekrito nebo celotne montmartrske četrti, kjer se nahaja tudi znameniti kabaret Moulin Rouge. Vzrok požara, prve iskre katerega je opazila hišna pomočnica, še ni znan. Policija domneva, da je zanj kriva napaka na električni napeljavi. Ogenj je uničil streho in velik del notranjosti gledališča, preden je več kot 70 gasilcev v nekaj urah uspelo pogasiti požar. (STA) nemčija - Kriminal »Nemškega Fritzla« obsodili na 14 let in pol zaporne kazni BERLIN - Sodišče v nemškem Koblenzu je nekdanjega voznika tovornjaka zaradi spolne zlorabe hčerke, pastorka in pastorke obsodilo na 14 let in pol zapora ter na varnostni ukrep nadzora po prestani kazni. Primer je pretresel Nemčijo in številni so 48-letnega Detlefa S. primerjali z razvpitim Josefom Fritzlom iz Avstrije. Detlef S. je med sodnim procesom v Koblenzu na zahodu Nemčije priznal krivdo za 162 primerov spolnih napadov in hudih spolnih napadov na mladoletne osebe, ki so se dogajali v družinski hiši v vasi Fluterschen, ki so ji mnogi že nadeli vzdevek hiša groze. Priznal je tudi očetovstvo za osem otrok, od katerih je eden umrl, ki jih je rodila njegova pastorka, zdaj stara 28-let. Priznal je tudi, da je svojo pastorko in hčerko med leti 1987 in 2010 ponujal drugim za spolne usluge, pri tem pa zaračunal najprej 40 nemških mark, kasneje pa od 30 do 50 evrov. Tožilstvo je zanj zahtevalo 14 let in pol zapora, kar je pol leta manj od najvišje zagrožene kazni v Nemčiji, ki je 15 let. Obramba je vztrajala, da bi morali zaporno kazen zmanjšati na devet let in pol. Že v ponedeljek je Detlef v joku pred sodiščem dejal, da se opravičuje žrtvam in da obžaluje svoja dejanja. Številni nemški mediji so Detlefa S. primerjali s Frit-zlom, ki je imel v kleti svoje hiše kot spolno sužnjo 24 let zaprto svojo hčerko Elisabeth. Leta 2009 je bil obsojen na dosmrtno ječo. (STA) izrael - Zaradi posilstva Nekdanji predsednik Kacav obsojen na sedem let zapora TEL AVIV - Sodišče v Tel Avi-vu je nekdanjega izraelskega predsednika Mošeja Kacava (na sliki) zaradi posilstva in spolnega nadlegovanja uslužbenk obsodilo na sedemletno zaporno kazen in dve leti pogojno. Kacavu je sodišče naložilo tudi plačilo odškodnine v višini 100.000 še-kelov (19.661 evrov). Sodišče je odločitev sprejelo tri mesece po tem, ko so Kacava spoznali krivega očitanih mu obtožb. Odločitve sodniki niso sprejeli soglasno, saj je bil eden od treh sodnikov proti. Kacav je ves čas vztrajal, da je nedolžen in da gre za politično gonjo proti njemu. Afera je izbruhnila julija 2006, ko se je v javnosti pojavila novica, da se je Kacav obrnil na tožilstvo, ker naj bi ga izsiljevala nekdanja uslužbenka. Ta je Kacavu očitala spolno nadlegovanje. Afera se je nato kmalu spreobrnila v obtožbe na račun Ka-cava, ki je prav zaradi tega odstopil kot minister in predsednik. Štiri leta kasneje in po obtožbah desetih žensk ter Kaca-vovih protiobtožbah, je bil nekdanji predsednik spoznan krivega posilstva in spolnega nadlegovanja. Ob objavi izreka kazni je Kacav včeraj planil v jok in za-klical sodnikom: "Naredili ste napako. Vse je laž! Dekleta vedo, da je laž!" (STA) italija - Lactalis z 29-odstotnim deležem Boj za prevzem Parmalata se stopnjuje MILAN - Francoski Lactalis je včeraj svoj lastniški delež v italijanskem Parmalatu povečal na približno 29 odstotkov, s čimer je postal daleč največji posamični delničar italijanskega prehranskega velikana. Za delnico je odštel 2,80 evra, transakcijo, skupaj vredno 745 milijonov evrov, pa so na hitro zaključili včeraj. Lactalis je pogodbo za odkup dobrih 15 odstotkov delnic Parmalata sklenil s tremi tujimi investicijskimi skladi Zenit Asset Management, Skagen in Mackenzie Financial Corporation, so poročali italijanski mediji. Lactalis je tako povečal lastniški delež tik pod prevzemni prag. Po italijanski zakonodaji mora vsakdo, ki preseže 30-odstotni lastniški delež na borzi kotirajoče družbe, objaviti prevzemno ponudbo. Delnica Parmalata je bila ob koncu ponedeljkovega trgovanja na milanski borzi vredna 2,47 evra, torej nekaj manj, kot so v pogodbi določili Lactalis in tuji skladi. Razkritje posla je sicer zahtevala milanska borza, ki je tudi začasno zaustavila trgovanje z delnico. Po odpravi omejitve je Parmalatova delnica izgubila tri odstotke vrednosti. Najnovejša poteza Lactalisa je bitko za eno najbolj prepoznavnih italijanskih družb - tudi zaradi dolžniškega škandala v letu 2003, ki je družbo pahnil v stečaj - zagotovo še bolj zaostrila. Italijanska vlada je namreč konec minulega tedna, ko je Lactalis pridobil neposredni in posredni nadzor nad dobrimi 14 odstotki delnic Parmalata, napovedala, da bo poiskala način za zaščito družbe pred francoskim prevzemom. Interes za nakup Parmalata, v skladu z željami po ohranitvi družbe v domačem lastništvu, sta že izrazila Ferrero in banka Intesa Sanpaolo. 6 Torek, 22. marca 2011 GOSPODARSTVO kmetijstvo - V Tipani občni zbor Kmečke zveze v videmski pokrajini Kmetijstvo se lahko razvija tudi v gorskih legah Tako dokazuje uspešno delovanje slovenske kmečke organizacije v Čedadu TIPANA - Približno sto članov, številni projekti, dobro sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami, stalni stiki s političnimi predstavniki, da bi izboljšali deželne zakone, ki urejajo kmetijsko področje. Tako bi lahko na kratko povzeli delovanje čedajske Kmečke zveze, ki je v nekaj letih dosegla zavidljive rezultate in tako dokazala, da se kmetijstvo lahko uspešno razvija tudi v goratih predelih naše dežele, kot so na primer Ter-ska in Nadiške doline. Predstavniki Kmečke zveze iz videmske pokrajine pa že razmišljajo tudi o novih projektih, kot je izšlo iz poročil novega predsednika Giuseppeja Specogne in tajnika Stefana Predana na letnem občnem zboru, ki je bil tokrat v Tipani. Specogna, ki je pred kratkim na predsedniškem mestu nadomestil Luco Maniga, je poudaril, da je število članov Kmečke zveze iz Nadiških dolin vse večje, upajo pa, da bodo v prihodnje podobno rast zabeležili tudi v Terski in Kanalski dolini. »Smo pred usodnim razpotjem, ki bo ključno za preživetje naših dolin, težav gorskih skupnosti pa ni mogoče rešiti s komisarjem, ki skrbi samo za redno poslovanje,« je dodal Specogna. Stefano Predan je orisal glavne lanske dosežke Kmečke zveze in predstavil program dejavnosti za tekoče leto. Med pomembnejše sodijo razpis za razvoj kmetijstva na Videmskem, na podlagi katerega so dodelili del sredstev iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino, približno devetdesetim kmetovalcem, udeležbo na prazniku kostanja v Bardu (ponovili ga bodo tudi letos, medtem ko so dokončno odpovedali udeležbo na Burnjaku v Gorenjem Tarbiju), čezmejni projekt v sodelovanju s klavnico v Tolminu, ki je rezultat obiska slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana, sodelovanje pri ureditvi proizvodne cone v Plestiščih. Omeniti je treba tudi vključevanje brezposelnih, srečanja z deželnim svetnikom Ba-ritussiom, ki se zavzema za ponovno uporabo neobdelanih kmetijskih površin, sodelovanje na novih razpisih LAS in projekt za ohranitev jabolk vrste seuka. V prihodnje bo Kmečka zveza skušala še dodatno okrepiti sodelovanje z društvom Srebrna kaplja in z organizacijo Slowfood Cividale. In prav iskanje si-nergij z drugimi ustanovami in organizacijami je eden izmed temeljev delovanja Kmečke zveze, kot je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Zvezi je predlagal, naj prispeva k oblikovanju novega načrta za ruralni razvoj 2014. Kar zadeva reformo krajevnih uprav, pa je Ga- TRST - Na sedežu tržaške Pristaniške oblasti v Trstu je bila včeraj generalna skupščina združenja severnojadranskih pristanišč NAPA (North Adriatic Ports Association), katerega ustanovni člani so pristanišča v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravenni, pred nekaj meseci pa se jim je pridružila še hrvaška Reka. Združenje je bilo ustanovljeno marca lani v Trstu, prvih šest mesecev pa mu je predsedoval predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko. Nasledil mu je predsednik pristaniške oblasti v Ravenni Giuseppe Parrello, na včerajšnji skupščini pa je predsedovanje prevzela predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi. Združenje NAPA, ki je torej dopolnilo prvo leto življenja, ima za glavni cilj sodelovanje, ozemeljsko promocijo in razvoj pomorsko-pristaniških dejavnosti z name- Z občnega zbora čedajske Kmečke zveze, ki je potekal v Tipani nm l__5bbi_ brovec povedal, da zagovarjata trenutno Severna liga in Ljudstvo svobode različna stališča, tako da bo zadeva spet aktualna šele jeseni. Župan Tipane, ki je gostila letošnje zborovanje, je poudaril, da gorata nom, da postane Severni Jadran evropska logistična ploščad za promet med Daljnim vzhodom in Srednjo oziroma Vzhodno Evropo. Na včerajšnji skupščini so predsedniki petih pristanišč podpirali pismo o nameri za promocijo strateških prioritet na področju železniških povezav s čezevropski-mi mrežami, o katerih teče razprava v EU. Dogovorjen je bil tudi dokument, ki podpira zamisel, da bi severnojadranska pristanišča vstopila v krog prednostnih evropskih pristanišč kot en sam večpristani-ški izhod na morje. Oba dokumenta bosta poslana evropskemu komisarju za transport Kallasu in evropskemu koordinatorju za pomorske avtoceste De Oliveiri, in to z namenom, da se pristaniščem združenja NAPA prizna status primarnih vstopnih točk za dostop do čezevropskih transportnih mrež. območja ne morejo preživeti brez kme-tijsta, predsednica videmskega odbora SKGZ Luigia Negro je izpostavila povezavo med turizmom in kmetijstvom v Reziji, Giorgio Banchig, predsednik SSO vi- demske pokrajine, pa je dejal, da so kmetovalci edini, ki lahko govorijo o prihodnosti goratih krajev. Letnega občnega zbora Kmečke zveze sta se udeležila tudi Edi Bukavec in Alojz Debelis. (NM) EVRO 1,4211 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. marca 2011 evro (povprečni tečaj) valute 22.3. 21.3. ameriški dolar japonski jen 1,4211 115,15 1,4194 115,04 93184 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,3039 40,0990 63,8860 40,1405 63,8870 ll lUlJjlVa l uuila danska krona r\ritancKi ti mt 7,4572 0,86780 UD,001 J 7,4571 087170 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ ffOU/ Ov 8,9320 7,9060 8,9006 7,8795 1 1UI VCjKa 1SJ Ul Id češka krona 24,450 1,2843 24,473 1,2836 jVILoIjKI llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 270,43 15,6466 271,15 11 ici"ON. GORICA 0/17 N. MESTO -1/16 GOR A o „,„,. POSTOJNA O T, REKA 5/17 OPATIJA/—^ 7 Q (NAPOVED ZAJUTRI Jasno bo, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Jutri bo jasno in toplo. Skoromati Na pustni torek, 8. marca, sta fila-telistični odsek v Ilirski Bistrici in kulturno društvo iz Podgrada poskrbela, da je bil na poštnem uradu v Podgradu poseben poštni žig z dotiskano dopisnico posvečeno 30-letnici obnovitve pustne tradicije škoromatov. Škoromati so skupno ime za številne pustne šeme na območju Brkinov. Nekoč je ta stari običaj (pohodi po vaseh, lov vaščanov, ples in domača zabava) trajal od božiča vse do pusta. Škoromati vedno nastopajo v skupinah, odeti so v kožuhe, namesto hlač imajo spodnjice z rdečim in modrim trakom, nogavice imajo v izrazito živih barvah, za pasom pa obešene kravje zvonce in kraguljčke. Na glavah nosijo koničasta pokrivala, ki so okrašena s številnimi papirnatimi cvetovi in dolgimi raznobarvnimi trakovi. V vsaki skupini nastopata tudi dva »škopita«, odeta v črna ogrinjala, ki sta po obrazih namazana s sajami. V rokah imata velike lesene klešče, s katerima lovita svoje žrtve, da jih nato pomažeta s sajami. (Slika 1) Odkod izhaja običaj te pustne šeme v Brkinih? V čedajskih arhivih najdemo v 14. In 15. stoletju izraz »scaramatte«. Beseda je nemškega izvora in znači mestne stražarje. Gre torej za masko nočnega stražarja s širokim črnim plaščem, ki je vzbujal spoštovanje in tudi strah. Ljudje v pokrajinah med Karnijo in Istro so lik moža postave v pustnem času spremenili v pustno šemo, kot se to dogaja še danes s policaji in drugimi oblastmi, kot je zapisal prof. Bogataj leta 1999 ob izidu poštnih znamk o škoromatih. Na pošti v Podgradu so ob tej priložnosti imeli filatelistično razstavo, ki jo je pripravil član društva Iztok Ljubič z naslovom Pustni liki na slovenskih znamkah 1996 - 1999. Filatelistične pravljice Filatelijo lahko razumemo v ožjem pomenu besede kot zbiranje in urejevanje poštnih znamk in žigov, lahko pa jo razumemo v širšem smislu, da se izdaje poštnih znamk lahko vežejo na najrazličnejše tematike našega vsakdanjega življenja. V tem smislu je treba razumeti tako imenovane tematske zbirke, ko filatelist s pomočjo znamk in poštnih žigov prikaže določeno temo s področja zgodovine, zemljepisa, kulture, znanosti, osebnosti, športa, mladine in še bi lahko naštevali. Prav nekaj podobnega je prišlo na misel mladi tržaški vzgojiteljici Manueli Acquafresca. Odločila se je, da bo napisala nove pravljice za otroke in vanje vklju- čila svet pošte in poštnih znamk. Njene pravljice, ki še niso izšle v knjižni obliki, so pa na voljo na spletnih straneh (ac-quafrescamanuela@alice.it), so vzbudile veliko zanimanje pri otrocih. Svoje zgodbe Manuela pripoveduje otrokom po šolah in na prireditvah. Tudi učenci Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare so ji sredi decembra prisluhnili v Poštnem muzeju v Trstu, ko jim je pripovedovala pravljico O prvem božiču poštne znamke. Stil njenega pripovedovanja je lahek in primeren za otroke. Zdaj razmišlja, da bi pravljice prevedli tudi v slovenščino. V njenih zgodbah vedno nastopajo znamke kot ključni element. Za primer naj navedemo zgodbo o Magični znamki. Zli duhovi in čarovnice so nekoč preprečevali, da bi sporočila in pošta prosto potovali skozi začarani gozd. S tem so ohromili življenje v vsem kraljestvu. Zli duhovi pa so se bali belih zajčkov in so se jim izogibali. Na pošti so zato izdelali znamke z belimi zajčki in pošta s temi znamkami je spet prosto potovala po vsem kraljestvu. Novosti v Italiji Za mesec marec je italijanska poštna uprava napovedala pet izdaj poštnih znamk. Do zdaj so izšle tri serije: prva je posvečena pisatelju Antoniu Fogazzaru ob stoletnici rojstva, druga je blok z eno znamko posvečeno 150-letnici zedinje-nja Italije in tretja je znamka posvečena ženskam ob letošnjem mednarodnem prazniku žena. Vinjeta prikazuje tri profile žensk s Kavkaza, iz Azije in Afrike. V besedi Donna je črka »o« oblikovana kot globus z ženskim biološkim simbolom. Tekst na spremnem biltenu je napisala Ministrica za enake možnosti Mara Carfagna. (Slika 2) Do konca meseca pa sta napovedani še dve seriji znamk: 25. marca bi morale iziti štiri znamke o znanih italijanskih sirih (gorgonzola, par-miggiano reggiano, mozzarella di bufala in ragusano). Dva dni kasneje pa naj bi izšla znamka ob svetovnem dnevu gledališča. Slovenske novitete Slovenija bo 25. marca izdala drugi sklop svojih letošnjih znamk. V seriji Turizem bo na znamki prikazan motiv s Poti miru ob Soči. Gre za znano, zanimivo, umetniško izdelano in zaščiteno cerkvico na Javorci, ki so jo leta 1916, nedaleč od izvira Tolminke, zgradili vojaki Avstro-ogrske v spomin na padle sobojevnike. (Slika 3) Znamka posvečena srednjeveškim samostanom bo prikazovala Valvasorjevo risbo kartuzi-janskega samostana v Bistri pri Vrhniki. Od leta 1951 je v nekdanjem samostanu Tehnični muzej Slovenije. V seriji rednih znamk bo letos znamka namenjena vrhniške- mu pirhu. To je posebno izdelan pirh, na katerem so podobe oblikovane s številnimi majhnimi luknjicami. V seriji Rastlinstvo bodo izdali tri znamke in blok s prikazom barjanskih rastlin (Ljubljansko barje). Nenapovedano pa bodo istega dne izdali tudi blok z znamko posvečeno 80-letnici Pihalnega orkestra KUD Pošte v Mariboru. Napovedana je tudi znamka ob 60-letnici podpisa Pariške pogodbe. Srečanja in razstave V Portorožu so 7. marca ob Slovenskem dnevu pomorstva imeli na pošti poseben spominski žig. Filateli-stično društvo iz Pirana je izdalo spominsko ovojnico in osebno znamko s sliko ladje Slovenija in z napisom Splošna plovba. V Ljubljani bo na Gospodarskem razstavišču od 25. do 27. marca 5. Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Iz 12 držav se ga bo udeležilo več kot 120 zbirateljev. Predstavili in prodajali bodo predmete z vseh področij zbirateljstva, od znamk do kovancev, od razglednic do mineralov, od starih knjig do gramofonskih plošč itd. V soboto, 26. marca, bodo v Idriji priredili filatelistično razstavo ob 500-le-tnici tamkajšnjega potresa. Svojo zbirko o potresih, ki je prejela mnogo visokih nagrad po vsem svetu, bo razstavljal tudi predsednik tržaškega kluba Košir Peter Suhadolc, ki bo tudi ob 12.30 v prostorih razstave predaval o potresih. I.T.