Katolišk cerkven IIM. Danic« i«haja t., 1«. in 20. dne vsaciga menca na celi poli, in veljii po posti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., v tinkarnici eprejemana na leto 2 gld. (JO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zalcmjo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XV. V Ljubljani 20. svečana IM>2. i Asi 0. Autott Martin, po usmiljenji božjem skof Lavantinski, vsim svojim včrnim ovčicam ljubi mir in vse dobro iz vsega serca želim. ( Konec.) Ponočno vesovanje je pa tudi košata pošast, ki mladim ljudem zdravje in življenje krati, ter njihovo dušo v pekel, truplo pa pod zemljo spravlja. Kdo je popil tvojo zdravo, mlado kerv, revni mlade-neč, onemogla deklina, ki se bleda kakor senea okolj pomikata? Kdo ti jc nogo vlomil, kdo zdrobil roko, glavo otolkel, tebi oko izbil, tebi niladeneč tvoje močne persi poterl ? Jeli nisi na svojih pomičnih potih za vse žive dni rane (žlaka) dobil, ki jo v grob seho poneseš? Kaj misliš, de se tebi ne bo poznalo, ako ti rane zacelijo in bolečine polienjajo, k tire si pri ponočnem tepenji prejel? — Močno se uiotiš. Potreno kolo močno ne bo; tudi ne terdno tvoje telo, kojega v mladih letih nemarno poškodvaš. Na svoje stare dni boš ječal in stokal za to, kar si v svoji norski mladosti po nemaršini dobil. In če že ti sam kako rano dobiš, jo sam terpiš in sc potolažiš, de si zaslužil; al j kako pa hočeš drugim bolečine povernili, kiire si jim naredil po svojem tepenji in klanji? V starem zaveti (testamentij je bilo oko za oko, zob za zob, življenje za življenje; m čeravno v naših časih toliko ojstre kazni za hojevavce (pretepavcr) ni, Iložji pravici utekli ne bojo. „(jorje je, živemu Bogu v roke priti!" (Ilclir. 10, 31.) llog tepe st«riše za pregrehe olrok, pa (udi otroke zadel pr« -grehe starišev do tretji ga iu čt tertega roda, posebno take, ki mladim ljudem skoz pcrste gledajo; on trpe cele okolice in duhovnijc, ki take hudobne razvade med s* ho terpijo, ter jih obiskuje s strašnim ognj« tu in s hudo boleznijo; llog strahu je cele držrle s ker-vavo vojsko, pobere takim krajem naj lepše mladince, iu opere s prelito kerv jo oskrunjeno z« nitjo, kakor nas skušnja žalostna \sh vrkov uči. Zastonj nc jokajo matere za svojimi sini. m /dihu je jo /a njuni očetje, ko jim so preveliko svojvoljo dopustili. Ilo-polni se takim ljudmi in krajem večna rrsnica, ki pravi: ..Pravičnost narod povzdiguje; greli pa lj u tr»h, ki Vam ponoči nepokoj delajo, de vaša srenja m okolica poštenja m- zgubi; na vašim poštenji je veliko zastavljenega. Tudi neverni Rimljani so svoji mladini ojsiro prepovedovali po noči brez varne sprembe izpod strehe hodili, ter so spoznali, de je noč mladini iit-varua ume. Tudi usmiljeni Jezus vili: „To je sodba, ker je luč prišla na svet, in so ljudje |»o I j 11 u bili leni o ko luč; zakaj njih dela so bili- Ii II d O b n c. Vsakdo namreč, kteri hudo dela. sovraži luč, dc niso s varjene njegove Ari h." (Jan. 3, I9-S0.J .... /ar.ilim Vas. prečastiti dušni pastirji in čuvaji Siona, svete cerkve Rozje, ne molčite in lic utihnili- svarili, kedar čujete vpiti ponočne, razposajene ljudi. In če po boljša u j a ni, za terdovratn« že take tudi odveze ui, 111 častit-ga pogreba ne bo za takt-, kteri na p......čilih pregrešil h hojah in bojih naglo mii e rt si«»rijo. — Prosim pa tudi sosebno \ as, vi mlade uči, ljubljenci moji, opustile divjo navado, sipo nori krog potikati, vriskati, iu ljudem u k ljubo nagajati, -»f prepirali i ti poskušali, kti ri Vas bi bil hujši. Strah iu groza naj vsakega mladniča obleti, ki s.- pervukrat ponocnikoni v družbo poda, iu naj pomisli. de ga peklenski duhov i spremlja jo , in štejejo njegovi- stopinje, ki jih po lakih zapeljivih stezah slon. ..Ob Irci te Rož je orožjr, dc z a morete 0 k s t a t i p r r d z a I r z o v a n j e m hudičeve m , k e r s t- u a m u i v o j * k o v a I i I r z o p c r iii t- s o i u ker v, Vili >v. I'a v rt, a m p a k z o p r r |»» g I a v a r s I v a in oblasti le nt i-. /. o p e r h u d o 0 u c d U h o v c v p o lili eliji ** (Kf«ž. (>, ll.) Verjemite uii. plijaleh mladi, a Kol s i m, m ne la/. ni: pr« grešno ponoccvaiijr je iz pekla duma. \ as in vase lovarš,- pohil|ša, v nesrečo iii v pek« I prljr. Za to opominja sv. Duh: ..Veseli se. mladina, v ,sv«.ji m I a d o s t i, i u tvoji; >trci: li a j bo dobre volji tvoje mlade dni: vedi pa, ti e /. a volj o vsega I r g a u o t c li o g v s .> d h o v zel.** t l'ndigar II, D.) To ni-je apo*i«iljsko pismo \ as ho enkrat na suohi Rožji lo/.ilo, ako me ue slu-s»te. ki -»im v.duhovni on- iu viši pastir. - Ro«lite zdravi m v .sili, pa tudi pridni iu po>.cm. ljubi Rogli m v min pravičn.iii ljudem. ,,(»nada božja z vami v semi! 4 A.neii. V Marburgu v d»-n sv. Aniona piišavnika iHGli. A ii t «i ii >1 a r t i ii . I.avauliliski skof. iz ilerzav. Pobo/.. n in veri pisalelj nam zanesljivo sporočuj« 1 »-le: V duhov nii i il^« li. I!-ki j«* l»;l pred os.nemi Iti i ;., j.- š.- /.daj duh .vili pastir (I. T.ni .l. , R< rminghaiii, 'ki nii ennu |».«shruj»- .sr v usu.ih .iru/. Ii. «1« I. e naraz-i.h krajih v dolini ob reki Savaitiiah. Alt st r za mes-«em oii vs;»k«» lih «»*• m s*ai'ij po*; orj. K d.»j jih mis! ••hisl. tii. naznani v srh j v okrajnem caSoiivii, da vr IjiiUlvo pripravljati si. P«-r»» dan . >ako pol spo-Vi ililji'. dril^i dali p-l pi i-i.g.i. pohitilj«', klT.-v.tllskl nauk r.«'.! ig;.. obhaja. »dnsku,.- bolni-.« . kcrsiijc, po-roeujr. I* » !. j p-s gtv ali pa jr/Ji dramam, kjt r ima »iiakc ti(.i.»v u.i. Iii i:«ko hodi sirliiji *ii. hi C od postaji* do p-»«l;«ji*. «1 i v*.* ob š--. Ivarirl • •isl.il skolija, velika kot pol Kr.»ni-isi.r^ i. r../.pi «istira č. z dve /««l.n jrn. d • /. .v i, vkl.r.li j .. čl.. * ,it» .»iva ve«v pr.»-t«'st.iiiš'.a . si-»lr;n sto tisoč /.a norec v, tiviji i pre-Invavstva pa živi iu timrrjt* i ur/, kake vrrr. .Malo kal«dir.f..«v . ki so razkropijrui po Irli u. znano velieih okrajnali. podiičuji* šestnajst duhovnov. •) Kii^eliclti je f«r» v katoliški skolii v južni karulioi. Rilo je H f. majnika 1852, je oča llermingham potoval v Abbeville. vas, kjer je bila njegova misijonska postaja. Med potom ugleda sred polja karih sto konj. osrdlanih, naberzdanih in privezanih k drevesom. Xe jrzdicev, ne varhov ni bilo pri njih. Krog in krog je stalo mnogo voz, vsi napreženi, p« ne žive duše ui bilo zraven. Čegavi so bili ti zapušeni vozovi, privezani konji? Tega ne more vganiti. Zvedil je še le, ko je jezdil po liomcii g«»ri. \a nasprotnem stermeu namreč je bilo mnogo sveta zbranega, in naprej — prav v dolini je stal mtirivni oder, na odru pa vislice. Pri— prtvljrno je to za zamorca, ki je bil umoril svojo Zrno. Kakor blisk s ne misel duhovnu v glavo: lic mara nesrečnik ni keršen. Ves v teh mislih dobri oča pozem: konja m prijezdi k vislicam, ravno ko je sodnik z olisoji-necm vred stal na padači, in mislil sodbo brati. Mož Rožji urno razsedr konja in prosi, da bi sc mu dovolilo, da govori malo malo sam z zamorcem. Prijazno mu privoli v to sodnik, in priči la sla: ,,Si katoličan „..\e.k**t odgovori morivec. „Si bil liže keršen?** „.,0a bi jez vedil, nr.uu „Vedi tedaj," prične duhoven, „vedi, da je nas (jospod Jezus Kristus umeri za grešnike, in da je pri/.ancsel celo skesanemu razbojniku, ki je na križu umeri ob njegovi strani, št. mahi, iu stal boš tudi (i pred sodbo liožjo. Iloceš Ii v raj, kakor spokorni razbojnik ,.,.Iločem,*"* odgovori zamurec. ..Daj se torej kerstiti." ,,,,/elje so me. krršcnemu bili." ..K temu jt; treba, da odkrito obžaluješ svoje grehe, drugače nc moreš vilrlcžiti se tega sv. zakramenta.** ,,,.Obžalujem jih i/, vsega srrea,uu odgovori ubogi človek, in s curkom sc mu vlijo solze iz oči. Pravil je sodnik očetu Reriiiiiigliamu, da se jc nesrečni suznik kcsal valr po hudodelstvu, da se je sam izdal pravici in potem obsojen bil po tem, kar je sam pričal o sebi. Zdaj druzega ni manjkalo kol vode, da hi ž njo pobožni, usmiljeni oča kerstil obsojenca. Pa kaj! ker ni bilo nikjer nobenega človeškega stauovališa, nikjer potrebne votle. Zadnjic vrnili r stara žena prinese poperujak na piod.tj. Imela jc sabo Muli nekoliko vode v kositarni posodi. ..Poki« kui zdaj,4* veli misijonar spokornikii, ki jr imrl vrrv uže okoli vratii, ,,in vc-r«»vaj, da je Oča. Stn in sv. Duh Irojedim Rog, iu da sr tr im Oče usmilil in (i ho prizanese! po Sinu. ako odkriloserenu grehe obžaluješ, (lovori za mano kes iu žal. povzdigni Sirce v nebo." Zamorec sluša. (■lasno inoSi obžalovanje grehov, duhoven pa mu lije votlo na glavo. Keršen jr. Zdaj mu potegnejo kapo čez glavo, desko spod nog. ....0 Jezus, usmili se me ! *** lako jr še zuklical in tlušo izdihnil. Tako se j.- godilo tudi perve stoletja, k o su v rimskem koloseji uiučenei podajali krr*tno vodo eden dru/.rmti. pr.jtien so za vero kri prelili. — Prišli si. bili ljudje glrilat v« r m Ij deleč: vsi so bil. zavzeti, polni slr.tliu Hožjeg.-i. v« čin i njih. »lasi ludi protestantje iu neverniki, jr mogla spoznali R«»žjo pn-viil-t; i. s t v leni prigodku. \a poti k morišu j«- praš-il iu hrrpcnel zamorec po kakem protestanškem govorniku, da bi mu na pomoč bi! v zidnjili urah. Al ne živ :i duša se ni zmenila za lo. Rog pa je hotel, da pridi-v tem hipu namesti protestanškega pridigarja, katoli.sk duhoven k njemu in mu odpre vrata v nebesa. Res velika je molitve moč pri Njem Ki pravi: Prosite, in dalo se vam bo; (trkajte, iu odperlo se vam bo. Razbojnik le poželi, da bi znal rad moliti, in že ga objame Gospod Bog, ti r ga oprosti večne kazni. Kraljevi prerok je rekel: ,,Ucsiderium pauperum e.vau-divit Dominus; praeparationem cordis eorum audivit auris tua;u želje revežev uslišuje Gospod; tvoje uho sliši njih pripravljeno serce. L. Podgoriški. Odperlo pismo nekiga irlandskiga duhovnika do Napoleona III., cesarja francoskiga. (Poslovenil po vestfalekim cerkvenim listu Martin Žaru i k.) V Cincinatu izbajoči tedenski list „Der Wahrheitsfreund" je razglasil naslednje pismo dr. Cahill-a, kteri je ua Irskim rojen, pa živi zdaj v združenih deržuvah severne Amerike. Cesarsko veličanstvo! Ker ste Vaše veličanstvo katolišk vladar in v Rimu oddelk svoje vojne imate, se spodobi po pravici, da Vain služabnik sv. evangelija in pokoren otrok sv. cerkve piše nektere verstice zastrau papeža. Mislim, da Vam je moje ime dobro znano in ne hvalim se, če rečem, da živini z nekterimi iz verst ni in i deržavniki Vašiga naroda v prijaznosti. Tudi Vašimu stricu v dvoru „Royal" nisim neznan, iu če Vas opomuiin časov, ko ste bili nar bolj prebrisani gost gosp. Janeza Gerrarda na Angleškim, in ko sim s francoskimi ministri dopisoval, mislim in upam ponižno, da, oziraje se na vse to, moje pismo do Vašiga veličanstva ni prederzno iu nespametno. Ker vem, da Vas to moje pismo ne bo odvernilo od Vaše napčue poti, me pa vendar navdaja sladko upanje, da kakor ostri konec magnetni, ua kaki višini nastavljen, močno strelo ustavi, tudi ponižen iu resnoben glas z dokazi, če Vam na ušesa doni, lahko stori, da svojo napčuo pot zapustite. Kako zamore Vaše veličansto zvediti čute, ki jih ima katoliška Kvropa do Vas, ker je prepovedala Vaša sauio-silska policija vse katoliško časničarstvo mnogoterih sosednjih narodov? Vaši prejšnji naj zvesteji prijatli morajo molčati, ko Vi hudobo svojih stnertuih sovražnikov podpirate. Zadušili ste v tuljenji Volterovim, Bastardovini in Didcroviin glase otrok Bossuetovih in sv. Ludvika. Ne Italija, ne Francija, in ne Belgija niso smele solza papeževih in bolečine Cerkve razglasiti, ko ste Vi podpirali grozovito nejevero v Genfu iu kervavi cerkveni rop v Anglii. V svojim sadaujim obnašanji ste prijatel Garibalduv in očiten sovražnik namestnika Kristusoviga. Zdi se ini, kakor da bi zatirali čednost in krepost, hudobijo pa podpirali. Vaša govorica iu Vaši prednji stavki se glasijo pač pohlevno in zadostivno, al Vaše obnašanje in Vaši sklepi so grozovitost in rop. »Se stopnjo dalje, in Vi ste vladarjev eden, ki je nar manj mož — beseda iu je nar bolj vžgan sovražnik sv. Cerkve. Pa uinejte me dobro! Kako zamorete še dolgo vladati francosko ljudstvo, če hirarhijo (duhovsko vlado) preganjalo iu zatirate? Kako zamorete tirjati ljubezen naroda, kteri bo Vas — prej ko ue — čertil? Kako bo ukazal prega-njavec Pija IX. katoliški francoski vojni, da bi se zu hrambo dežel njegovih bojevala? Kako zamorete poslušati hvaluo pesem v „Notre dame" od glasov, kteri bi raji Vam peli mertvaško pesem ? Katoliški vojaci, katoliški sinovi ne bodo terpeli dolgo hinavšine, ki ouečastuje in zatira po tuki poti ljudstvo francosko, češ, da bi sama sebe povzdignila. To napako v vladanji je imel Louis Filip, namreč vredeuo hinavšino pod iinenaiu odkritoserčnosti, silovito družinsko mučenje pod za-grinjalain posebne svobode. Vaše veličanstvo ve dobro izid te politike. Euako Vašimu stricu, vkovan v angleške spone in v samotnim kraji, jc umeri zgodnje smerti poslednji kralj francoski v pregnanstvu v Londonu. Pokažite Ijudstvam. kdo da ste, in ne dotaknite sc čuta ljudskigu s tem. da na videz čislate namestnika Kri-stusoviga , nevidno in skrito mu pa terst žolčni na ustnice pritiskate. S to odkritoserčno govorico nisim jest nesramno in nespodobno k Vam, ampak Vi razžaljivo k meni prišli. Kakor prijatel Fmanvelov, dopisovavec Garibalditov nc morete biti še dolgo katoličanstvu v sorodu (žlahti), blizo ste, ako ne obeinete, da Vas bodo enačili v zgodopisji s Henrikum angleškim iu z izdajavskimi voditelji starih lom-barških zatiravcov papeštva. Prosim, Vaše veličansto, da ne sprejmete tih mojih opominov piškavo! Bil siin jez prav do pričujočiga trenutka eden Vaših naj večih občudovavcov, Vaš naj gorkeji prijatel. Vsak teden govorim z milijoni ljudi, in to pismo bo bral ves olikani svet. To ni prevzetna hvala. Če ravno papežu ne morem poverniti njegove stare dedine, vendar pa zamorem grajati ostudno početje roparjevo. Ce mi tudi ni moč služiti v kakim katoliškim kardelu, da bi se bojeval za pravice sv. stola, vender pa zamorem nabirati po vsih katoliških deželah trum katoliških junakov. kteri. močueji. kakor Vaši zvavi, krivopersežuika z zaničevanjem preganjali bodo, kteri s »poštenostjo in resnico v zobeh, je kradel svete posode iz tempeljna in božjeropno iz njih pil. Jez štejem se k tistim, kteri so verjeli, dokler koli jc bilo mogoče, Vašim besednim obljubam. Vašim pisanim izrekam in slovesnim zagotovilam. ki ste jih storili iu s prisego po-terdili. V vse to ste se s pismi zavezali, kterih prepise imam v rokah. Te pisma bi Vas tožile kakor nar večiga moralniga hudodelnika pred vsakim evropejskim dvorani, ako bi hotli ravnati zoper prisege, ki ste jih pred Bogam in svetam storili. Cas je, še je čas. Veličanstvo, da spoluite svoje obljube. Prosim Bogti, da bi Vas navdajale zopet misli, ki so Vas povzdignile na cesarski prestol, preden blagorodje Vaše kervi z družinsko zvezo stare Savojc zgine, posebno preden mislite uničiti kraljevske naslove sosednjih dinastij (vladarskih hiš). To je nova misel, ki roji Vam zdaj po glavi, da bi spravili kraljevsko čast ua litidino mestuiga župaujstva, in sebe, vnuka korzikanskiga advokata, vrinili v v ci sto Karola velikiga. Po takim osiuuku kraljevskih časti, češ, naj bi se sedanji demokratijski (ljudov laduij cesar Francije povzdignil riad vse druge evropejske vladarje. Še celo papež mogel bi se umakniti tej novi osnovi, vse božje iu človeške postave mogle bi se plemeniti, da bi ta nova teorija (umo-snovje) kraljevske prestole prekucovati iu demokracijo (Ijudo-vladijo) na naj višji stopnje povzdigovati, veljavo zadobila. Pač da, postave narav ine, upam si reči, bi mogle sc umakniti cesarski volji mlajšiga Napoleona. Ako desetniki in mestni kovači v današnjih časih morejo pomagati stvaiiti cesarstvo, potlej nač ui težko in čudno, če navadni učenci bivajo deržavniki iu uniejo politiko, namene in zvijače svojih gospodov. Dandanašnji se je vse prcmenilo. Cesarji sinejo lagati, krivo prisegati iri biti zanikarniši, kakor naj uborneji njih podložnikov. Nikarle me napak ne uinejte, gospod! jez svobodo bolj ljubim, kot Vi. Dolgo sim ječal pod bre-iiienam zatiranja in bil sim skojen v šoli ncumerliga 0'Co-uelia. Večkrat sim izrekel s sercam in dušo besede: „Ljud je vir vseh postavnih moči." Pa nikoli se nisem poganjal za uk, da bi bile krive prisege, skrunjenjc svetiš, ropanje ncutralnih deržav, znamnja, pripomočui viri in podlaga praviga načela svobode, in da bi vse to ljudstvo likalo. Ako Judeža ljudje spoznajo za svetnika, potlej je kristjanstvo laž, in če so mar cerkveni rop iu grabljcnje znamnja svobode, potlej prava svoboda nima kraja vsred takih grozovitost Zaatran papeštva je znana hudobija in zvijača Vaša vmoljiiiinu h vetu in je v tem: Pervič. Bojevali »te ne z Avstrijo ne zalo, da bi Francijo branili, ampak zalo, da sle povekšali Sardinijo. l'o zmagi, ki jo je dobila Vaša hrabra vojna, »te prostovoljno iu premišljeno storili dve krivici hv. stolu. Odpravili ste AvHriio. zvesto vaihinjo cerkvene deržave. iu odperli vrata v B i m Sardini!, očitni sovražnici sv. Ceikve. Odgnali ste Cerkvi vat ha, iu dali ji roparja v hrambo, kažete se, kakor da bi branili tenlnjavo, pa jo izdajale. Drugič. kako sle mož — beseda, kaze uam pomir-jeuje villafianško. Zavezali sle se ondi, da bodete nazaj dali oropaoim vladarjem njih posestva in storili papeža predsednika vneli pel \ladarakih hiš italskih; kako pošteno da sie doveršili. vse to je znano celi Fviopi, namreč da posestva. ki ste jih varovali obljubili, zročili ste Svojimu zavtzn.ku. Tieijic. Velik je razloček med kraljvstvaiu napolitau-Mi«. \ojvodiuami. in cerkveno der/.a v«. I ue so se vsta-iiovile na podlagi obkrajuiga i lokalniga) ropa in osebniga gospodarstva, ta pa sc je začela s soglasjem vse katoliško K v rope. ko je bil podelil v osmim stoletji dvor Pipiimv nekoliko posestva ceikvcni deržavi. so dali pozueji nasledniki i* i pi no v i ji še mnogo pokiajin in pa s privoljenjem M-Hol|Uiga katoli eaiistva, kteio pii\o!jenjc velja kakor pe-siavna zavtza i konlrakt j v podobi občuiga. vcljavuiga pisma. Zato, gospod! nimate ne Vi ne kaki drugi pravice, brez dovoljenja kaioiit anstva. ta katoliški, cviopejski zapuslik ia/.d)ali ali sicei kako diugač ž njim ravnati. Dokler nazaj ue daste papežu v/.elih pokrajin, svete cvropejskc pravice /. nogami teptate. Ovir/.cic s tem siaie postave svojiga ljudstva in otopalc glavo sv. Ceikve. Celeilie. Da bi sVoj kctliki pieslol nekoliko VtCldili, pustili si c i.aiodam svobodo, da so si sami vladarje volili. Cas bo učuiik. \l t- svoboda prcnivaveov v cerkveni dei-zavi p»d bran.bo saidiuskih bajonetov sc mi zdi ravno taka, kakor glasovanje jagnjet o volčjim varstvu luez pastirja. i'a, gospod! še diugaci Vam morem razjasniti Vašo uiiio-siiovo ali teorijo zastran glasovanja v ceikveui deržavi. Glasovanje v Jakinu lAokoni), Fciari in Bolonji jc ravno iako, kakor je b.lo glasovanje judov pred Pilatam. Pilat, vradiuk etsuija T.btija, sc oberne k ljudstvu in vpraša: ..kteiiga hočete da vam izpustim. Baraba al Jezusa?*' Iu ljudstvo je odgovorilo: „llaiaba.** Tako, gospod! delate Vi. to te Vaša itaNka plilika, in Vaš zvezuik Kmanvel ima nalogo, jo izpeljati. Se več, gospod! ali se še spominjate uniga glasovanja pred Pila lam ? ko je Pilat sedel ua sodnjiiii stolu, uiti sporo« i njegova žena, da naj se nc peta s pravičnim iu naj mu ne stoii nič žaligu, zakaj veliko jc terpcla v sanjah zavoljo njega. Gospod! delajte s prcmi*likam. Da bo la historična piilika cela, plavijo, da cesarica, V«.ša žcua. pobožna, pohlevna iu angelska podoba slvaiiive, sc je v potoku solz, enako ženi Pilaiovi. do Vas obernira kazaje Vam nasledke, ki Vas utegnejo zadeti, ce svojih liapcnib p »tov ne zapustite. Gospod! glejte da ue pričnete z Bng.«m boja! Občna pravica glasovanja v sredi sardinsk;h bajonetov ^e nesramen zasiuch, ki odpira lijake nejeveri iu podira vse ogra per Sardinijo. hotli so le papeža in njegove pokrajine braniti. Sardinski napad sinemo tedaj po pravici imenovati uiuor. Vaš ljubi zaveznik *e je s kervjo nedolžne Irlaudije omadeževal, ki i vi ste ž njim vred te strašne hudobije in se uc morete oprali uinora mojih ljubih bratov. 8000 kerv iželjnih morivcov je nepričakovano napadlo majhno posa do spoletsko. Sini irski se vtaborijo v zagradi iu z navadil o serčnostjo naroda svojiga kličejo: „No podamo se.4' Trideset hrabrih vojšakov se verže potem v verzelost, in ker se ne umaknejo, padlo je vsih trideset. Irsko bo pomnilo zaroda Bonaparioviga in kadar bo Vaš stric Irsko obiskal, mu bodo žalostne matere padlih sinov protivno klicale: ,,e»inor." Vaše veličanstvo bo že spoznalo. da je politika z Rimam prenapeta; mora se drugači oberniti. Gospod! nastopili ste pot svojiga ujca, pa Vas bo tudi njegova osoda zadela. Njegovo nekdanjo moč iu oblast veste boljši mem mene. Vaš stric Jože je bil kralj španjski, Vaš stric kralj uapolitanski. Vaš oče kralj holanški; Vašiga mogočniga strica diuga žena je bila princesa avstrijanska, in bratranec, vojvoda zakopski, kralj rimski. Namesti papeža je bil kralj rimski; namenil ga je bil Bouaparte, da bo v svelišu sedel in nosil krono papeževo. Al, ubožec! krije ga že zdavuej gomila , oblečen je že v mertvaški pert, in Bog ni pustil, da bi ga bil oče njegov oblekel v kraljevske rimske oblačila in ga venčal s krono papeževo. Gospod! ali ste žo Vi, posnemaje strica, namenili ma-liga svojiga sinčka za papeževo krono? Usmilite se, gospod, čverstiga fantiča iu pustite ga še dalje njegovi skerbui materi! Nikarte mu ue kopajte že tako zgodaj jame! Varujte Ijubiga otročiča, čisto kerv zale Španije, ponosne katoliške Spanje. Oh. gospod, nikarte da bi ga imenovali kralja limskiga ! Gospod, ali ste pa že čuli kterikrat ponižni govor svojiga strica po boji pri Watcrloo-u, stopivšiga v angleško bojno ladijo „Beilerophon ?" O mili Bog! njegov umik, njegova zgtiha pri Watcrloo-u! Naj Vam ponovim one malodiišue besede stricove. ..Kakor nekdaj Temistokel, tako se zaupam poštenosti, velikodušnosti in prijaznosti naroda augleškiga." 0| vitez inarenski in genij slavkovski; kako ponižan! Gospod, ste li že slišali, kako jc bil nagovoril papež Pij VII. Vašiga strica v Fouteublo-u? Jaz sini bil takrat v oni sobi, pisaje neko pismo, ko je Vaš stric po generalu Berthicr-u papežu ponudil neko kokardo, znamnje visokiga spoštovanja francoskiga. Al papež mu odgovori: ,.Gospod! ne morem sprejeti druziga lepotičja, kakor tega. s kterim me sv. Cerkev lepotici, in ta je ta le (kazaje na svojo papeževo palico), iu ta mala krona na moji glavi. Pomislite gospod! čeravno podirate zdaj spomine živih in razrivate grobne griče mertvih, da bote kmalo spali v tesni (grobni) postelji; Vaše ime in vašo mogočnost bodo ljudje kinalo pozabili, ali ta palica in ta krona, ki me kiucitc, bote vladale celo zemljo do konca sveta.*4 Gospod, poslušajte te besede iu mislite, da so tudi Vas opomin; govorijo dosti glasno in razločno. Ko je bil Vaš stric papeža vječil. jc začel vojsko r\ Rusijo. V Rusijo jc peljal 530.000 mož močno kardelo; ali v Francijo nazaj pi ide le 7i 000 za vojsko nezmožih vojakov. Ko grejo čez reko Bercziuo, se je s pobijanimi in tonujočiini vojaci jezila reka; bredejo ua kraj reke. zinerzne jih jezera, kteri so iiepokopani cele tedne in mesce tam ležali. Konjiki zmerzuejo s konji vred iu stoje tam v kardelih, kakor živi. Polki pešeov so do podpajseh v snegu stali zmerznjeni v bojnim redu. Gospod! tukaj mine morete ust zakleniti, kakor doma francoski duhovšini: jaz živim v svobodni Ameriki, kjer s cesarji iu kralji govorimo kakor z drugimi. Pisal Vam bom skrivnosti, ce ho treba, ktere so Vaši okolici neznane; desi nisim, nikakor ne, kak sovražili pisavec. I.ahko je, da žc svojo politiko kako drugači zasučelc, preden Vam pride lo pismo v roke. Ni ga človeka, da bi Vaši politiki mogel zaupati Ic en dan. Ce se Rusija z Vami združi, potlej ni upa, da bi še kdej tiste misli imeli, kakor nekdaj. Ako se pa Rusija sklene z Vašimi sovražniki, Vas či.ka drugi VVaterloo. Končno nočem skleniti tega pisma. kakor se cesarju spodobi. Hočem Vam še dve pesmi zapisati, ki ju je pel lord Byron Vašimu stricu, ko so ga peljali na otok šent-hcleuski iu se potem navadno podpisati. D. W. Ca h i 11. Ogled po Slovenskim in dopisi• Iz Ljubljane, 8. sveč. (Svet zastran dr. Knob-leherjeviga spominka.) Naznanila je že Danica pred več časam, koliko se je storilo za spominek našiga tako slavniga rojaka, Načeta Knobleharja, v Ljubljani, v njegovim rojstnim kraji iu v llartumu. l'a vse to je le majhna reč, nar veči del uabrauiga denara se namnožuje v ljub Ijanski hranilnici in bukviee so pri vreduiku »Zgodnje Danice" shranjene. Prešinila nas jc pa ravnokar *) misel zastran Knobleharjeviga spominka, ki bo gotovo vsim deležnikom všeč. Le naglo ua svitlo ž njo. Naj sc iz nabran iga denara odloči spodobno darilo za nar boljši slavospev ali epopejo Kjn o b 1 c h a r j e v i ga življenja in zlasti njegoviga djanja za spre-oberuj enje zamureov. Zdaj je še čas za to, so še možje v življenji, ki so ga poznali, ki skorej vse njegove zadeve iu okolišine vedo, in to delo sc zamore prav dobro dognati. Mladenči slovenski, verli pesniki! veseli bodite, dc imate ua Slovenskim vredno snoviuo za junaške speve, zbirajte vire iu lotite se slavniga dela. Ko bi drugi Slovani kaj taciga imeli, gotovo bi vedili poslaviti in prestavljati. V spev, se ve, bi prišli tudi vsi drugi slovenski duhovni, ki so v Afriki umerli, in delo bi bilo prav dosti obširno, porabiti bi se mogle misijonske naznanila in zlasti tudi pisma iz Afrike v Zgodnji Danici. Darilo bi se utegnilo ravnati po obsegu in verlosti dela, morebiti med 100 do 200 gld. ali pa tudi več, ko bi bilo posebno dobro izpeljano. Knako bi sc iz une zaloge slavospev na svitlo dal in novi prihodki bi sc k jistini prištevali, iz ktere bi utegnilo naslednjič še kaj druziga dobriga izhajati. Upati jc, dc bi se jistina s tem ne zmanjšala. Slavospev naj bi imel napis „Abuna Soli man.'4 — Kako častitljiva reč iz Slovenskiga : Abuna Sol i man! Ako ima kdo gg. deležnikov kaj zoper ta nasvet, naj bi blagovolil sc oglasiti in svojo misel povedati; če pa ue, naj velja reč za obdelano in prijatli te misli naj razodcucjo svojo meuitcv, kar ima še kdo pristaviti, pesniki pa naj se dela lotijo. Poseben odbor naj bi potem speve presodil iu skcrbel. dc sc njih nar boljši natisnejo iu obdaruje ali eden ali tudi več. Utegnil bi kdo ugovarjati, de pri tem djanji ni imenitnih zmag. tehtnih nasledkov itd., kakoršni so pri epopeji potrebni. Ta misel jc čisto napčtia; zakaj ako se višji, uadzemcljski oziri z zemeljskimi in vidnimi sklenejo, so tukaj tako imenitne, tehtne iu težavne dela, kakor pri malo kteri epopeji. Velikanski sklep v misijon iti, zamurce rešiti, pervo popotvanjc na Belo reko. tako deleč gori pod ravnik brez pomočkov, pridobljena silna veljava pri zamurskih poglavarjih. pri turkih iu evropejcih, pri evropejskih kraljih, zlasti v Kimu, v Avstrii, vstanovitev Marij ne družbe, zlasti pa kljubovanje neprijaznimu obnebju pri večkratni bolezni, počasnim bolehanji, ...junaški sklep žc v nar poslednji bolezni, vse življenje zamurcam posvetiti, ako sc zdravje povernc, ... enake reči z vmesnimi dogodbami posvetijc-vane in pesniško zmalanc ... bi bile kaj silo častitljiviga. Povsod bi sc mogla kazati vitezova silna ljubezen do zamureov. ktera ga je do smerti žgala. ... Med silovitimi zaderžki je tudi pušava, znana skorej nepremagljiva težava, s ktero je ranjki Kocijančič (Abuna liana) Zgodnjo Danico čez vodopade — slape — v llartum peljal itd. •) Že prejden smo v Nov. zastran Vodnikoviga spominka brali. Vred. Sploh se mora spoznati, de tako pripravne tvarine za naj slovitniši junaško pesem je ni kmalo, kakor je (a. Ako se dobro izpelje, se sme zanesljivo reči, de bi bilo to delo med naj pervimi slovanskimi deli. Pesnik bi se mogel ve:h druziga tudi nekoliko soznati z arabskimi šegami, z zemijo-pisaiu ondotnih krajev itd. Zavoljo tega pa bi se za delo preveč ne mudilo, dosti jc, če se v enim letu dokauča, ati morebiti tudi pozneje. Pripravljeni smo, kolikor sc more, pesnike s svojim svetam in skušnjami podpirati, dc bi sc to prczalo delo dognalo; te misli nc smemo pustiti, ker jc silno tehtna za Slovence. Na noge tedaj, pesniki gorke kervi, žive vmišljije in blaziga serca. K sklepa še to rečemo: Kakor je vse to delo solučni žark slovenske žive vere, tako mora tudi izpeljava temu izgledu primerna, vse skozi virske misli budijoča, prava keršansko-katoliška biti. Vredništvo. Z tjiorenskiga pišejo v ..Volksfreuud" nektere števila iz ljuhljauskiga duhovskiga imenika z nasleditiui prUtavkam: „lz tega posnetka sc vidi, dc je Kranjsko zastran verskih reči v izvcrstniin stanu, in pričakovati je. de bo to iz-verstnost (udi v prihodnje ohranilo. Ne segamo pa tudi predeleč, ako terdimo, dc škofija ima katoliško čverstost nar bolj zahvaliti slovauskiiuu življu (elementu), oh ktc-riin sc malopridni valovi ptujiga časuištva kakor ob pečini odbijajo. Vsa hvala pa nasproti gre našitim slovenskimi! slovstvu, ktero je pred nesramnim čaMiištvam. to kugo poslednjiši dobe, precej terdno svoje duri zapahuilo. Zlasti si duhovstvo prav očetovsko v besedi in pisanji prizadeva, dc ljudstvo le dobre bukve podučniga in verniga obsega v roke dobiva." — Kavno ta list Volksfrcuudov pa govori v drugim kraji tudi ud sadii brezbožniga časništvu, in pravi med drugim, kako so si od 1MV. leta vsi tako imenovani liberalni listi nalogo postavili, perve iu naj terd-nejši podjornjc vladarskih sedežev spodkopati, ali jih -aj omajevati. Cerkev iu njene nar gorečniši služabnike so si nastavili, dc vanje nar bolj strupene pšicc laži iu hudobije mečejo. Vse eden z drugim so se v edinosti pehali, zaupanje ljudstva do njih dušnih pastirjev spodkopati, iu k^r so mogli, so storili, dc bi oslabili spoštovanje d" svete vere in tistih naprav, ki so z njo tesno sklenjene; lagali brez sramožljivosti, zakaj č c so tudi vtdili. de bodo sanjarije in izmišljene povestice mogli ne mara že drugi dati preklicati, so vender tudi vedili pregovor: „l.c prederzuo lagaj iu obrekuj, nekaj se bo žc verjelo." - To jc prav tisto fici-mavrarsko pravilo, ki ga bomo v kratkim v posebnim spist; pojasnili. - Imenovani list nadalje popisuje, kako so ti poprej potuhnjeni sovražniki Cerkve iu deržuvc zmiraj bol prederzni, iu zraven tega, de naj scrčtiiši zagovornike in brauivcc sv. Cerkve iu njenih pravic brezvestno napad i; >. tudi že svoj namen dosti očitno na čelu zapisan nosijo, namreč: Kadar bomo oprav iii s koukordataui, s cerkvenim premoženjem, s cerkvenim pravam, z resnico in vestjo, poten bomo s toliko veči varnostjo napadli deržavo; takrat sc morajo spoluiti besede knjižure: Z ur deulscheti Kraje: ..Kmali bo zasijal vcličans.i dan. ko sc bo silni veliki «a/.-pok razlegcl po vsi Kvropi, in si hodo nad p ulertinaini po-prejšnjiga Mazziniti vsili dežel roke podali." — K leni sovražnikam vere iu čverste i i močne Avstrije sc pa pridružuje tudi protestauška schičua Prusija s svojim Bcrnstorfizmam. „(»cgenvvart" pravi: ..Pas Sehimpfcii auf Oesterreieh gehort seit Olim« Zritcn zur ersten Tugend eines plattgcschadelten Bcrlincis: das uusgcschimpftc Oester-reich soli aher nichts Audcres als die Briiekc sein zu dem zu bestehlcnden Oe&terreich. — Das ganze S.nnen und Trachtcn Preussens ist cigcntlich auf nichts Audercs gc-richtet, als auf allmahligc Beraubung Oesterrcichs und an-derer deutschcr Staatcu mit llilfe der Politik der laugcii Hand." Kdo je bolj nasprotin takim brezbožnim osnovam, kakor katoliška vera, Slovenci, iu naše ucdolžuo slovstvo? Vender vuies tudi uain na ušesa bijejo očitanja „von sepa-ratistischeu Tendeuzen." Vprašamo: Kje so veči „sepa-ratistisebe Tendenzen," kakor v počenjanji, kije bilo ravno popisano! Te ,.grossdeutsche separatistischc Tendenzen" na to merijo: Separirati Ji ločili otrokr od očcU: rimskija papeža. Scpaiirati siaove ia hčere od matere: katoliške Cerkve. Separirati podložne od ljubezni do vlade in vladarjev. Separirali brale od bratov, ker so ali s betam nad njimi, ali pa s klešami njih pravice šipljejo. Separirati Slovence od slovenšine in jih zavoiljati ▼ „panger-niaai&liskc tendearijede bi se počasi ta kak „Uross-deutschland* in za kako »ložo* velikozidarskiga reda oionli. Kdor ni o belim dnevu slep. pri tolikih sovražnikih Avstrije in katoličanstva lahko spozna, de prava politika mora na to merili. nai ode med seboj sprijazuovati in z ljubeznijo jih ediniti; ker v edinosti je moč: „Viribus unitis." To pa se dosega z doverševanjem pregovora : ..\sakimu svoje." Katoliški veri, deržavi, naroduosti, vsa-kimu ovoje; potuhnjeuosti pa brezovec! S Srrvole poleg Tersta. — Vsled prošnje v. č. gosp. fajmoštra-dekaiia Jakopa Koman-a je slavni magistrat teizaski za beljavo, v nanjo in notranjo popravo tukajšnje cerkve '.100 gold. podelil. Delo se toraj mesca vinotoka p. I. prične, in že je bilo skorej dognauo, kar se v nekterih sercih vžge pobožna želja, naj bi se o tej priložnosti, ker je priprava ravno pri rokah, tudi cerkev izmalala. Zaznav m to željo pobožni in za lepoto hiše Božje vsi goreči v. č. gosp. fajuiošler-dekan naduseni reko: ,.Ztlja ne sme želja ostasli, temveč v resnici: izuialajiiio cerkev!** Ali kako se lotili taciga dela? Cerkev nima dohodkov, da bi mogla stroškom kaj; si. magistrat je ravnokar, kakor pa-trnn, v nje popravo že U00 gold. daroval; farane že več let revšina stiska iu tlači. „Kdor prosi, prejme.4* Poter-kajo še drugič pri si. magistratu; poprosijo pri svojih ov-čieah, pri znancih in drugih darežljivih ljudeh, in glej! nabra.i so .V.gold., s kterimi so skorej vse stroške poravnali ter pobožno željo izpolnili vsim v priserčno veselje, — 1'crkev pa je izmalana tako le: Na oboku v oblacih sede štirje evangelisti. Vmes (med njimi) se lesketajo v zlatim polju lepe podobicc, kakor: sv. keista, sv. obhajila, sv. poslednjega olja, sv. mašnikovega posvečevanja, iu drugo je delo arabesko. Nad orgijami so zuamiija našega odrešenja, ua stropu pod orgijami pa orodje križanja Kristusovega. Stene ob ladii se blišče v biedo-zelenkasteui marmeljnu, in stene ob koru so kakor s pisanim škerlatom preprežeue. Kes, tako lepo in izverstno je to delo, da se človeku, gledaje ga, mora serce duhovnega veselja širiti. Da je pa to delo resnično izverstno, kakor pravim, ni moja, ampak umetnikov beseda. In to delo sta storila g. g. Janez Salti in Nikolaj Markolin , teržaščana. Ilvale vredna in v obče priporočljiva nista le samo zato, da izverstno, ampak tudi dober kup delata, iu sta dobrega serca; k temu pa tudi revna. Tih verstic ne pišem iz tega namena, da bi dobrotnike, deležnike in podpornike očitno hvalil, ker vem, da oni za svetno hvalo nt* marajo; ampak zavoljo tega, da bi sovražniki sv. Cerkve spoznali, da še močno veje duh katoliški, da oni iu njih naklepi bodo Ic na ledu ostali, ter poslednjič zamerznili. — Bog! — Iz Kima uaznanuje v. č. g. Olivieri, de je tudi ondi pretečeni mesec umerla ena zamurskih deklic, 12letna Jo-zefina Jani iz Ktijopije. V misel jo vzamemo zavolj nje-niga prelepiga obnašanja v bolezni, iz kteriga se je tudi starim vterjenim kristjauain kaj učiti. Bila je skoz 11 meseov tako bolna, de se sama še obernili ui mogla; pa ue le de v dolgi bolezni ui bilo nikoli od uje pritožbe slišati, temveč je bila viditi zmiraj vesela in mirua. Celo zdravniki, ko so jo obiskovali, so sterineli in ae niso mogli znajti, kako bi je ta utvar, rojeua v divjačuosti, v tako kratkim času pridobila toliko poterpežljivost v povodnji prehudih težav in bolečin. Zdravilo, ki si ga je nad v«e želela, sta bila zakramenta sv. pokore in sv. Kešnjiga Telesa, s kterima se je večkrat poživljala. Poslednje trenutke svojiga življenja, de bi se še bolj ua tanko s svojim Gospodam sklenila, jc storila tudi obljubo večne čistosti in pokoršiue, pri kteri priložnosti je prejela tudi še sv. Popotnico in sv. poslednje olje. Umerla je v samostanu redovnic sv. Benedikta pri sv. Marku, kjer je bila pred šest leti sprejeta. Iz Neapelna piše zamurec Stanislav Datta (Ljubljanski) med drugim naslednje reči, ki niso brez zanimivosti iu kažejo, de tudi pri zamurcih odreja ni zgubljena: Mesca sušca pojde od tod 5 — 6 muihov v Afriko in tudi jest bom z njimi šel. Prav zdrav sim, hvala Bogu! iu prizadevam si, kemije, fraucoskiga in arabskiga jezika dobro se priučiti. V Ljubljani sim se le nerad učil; ne čudite sc pa temu, ker dobro veste, de sim po natori len, sicer pa dobre glave; zdaj pa si močno prizadevam, se tih reči dobro naučiti, desiravno nimam tiste obilnosti učenikov iu bukev in nikogar, de bi me k učenju silil; sploh reči, sim v ti reči brez učeuika. Bil sim še divji iz Afrike poslan v Ljubljano, iu takrat še malo zinožin, de bi bil spoznal Vaše dobrote in kako dobro predobro se mi godi. Torej mi je prav žal, dc sini tisti čas po nepiiduo tratil. Zares bi se bil lahko trikrat več naučil, ko bi bil znal dobrote dobro obračati; zakaj ni se mi manjkalo nc učenikov, ne bukev in potrebnih reči; in zamogel bi bil imeti še veliko več, namreč: učenikov, bukev, pa tudi veselih igrač (tako imajo černi posebno radi), samo de bi bil bolj pridin **). Ne bom pa že več svoje lenobe iu nehvaležnosti objokoval ; hočem še nektere novice povedati, — sej vem, de Vaše dobro serce ine ne bo nikoli pozabilo, ako bom zmiraj Bogu služil. Vsi smo zdravi, tudi Aleknanderček (ki je bil tudi nekaj časa v Ljubljani). Samo Tomaž Faradžala ki ste m u v pismih včasi dobre nauke dajali, je nektere tedne bolan v postelji ležal, 18. prosenca pa je umeri. Prosim, priporočite Bogu v molitvi njegovo dušo; on je gotovo med izvoljenimi — kakor upamo. Prav za prav je vse druge v pobožnosti presegel, iu je bil edini (??), ki je vstavu dobre zglede dajal. Njegova smert mi je prizadjala veliko žalosti; pa sej se bova zopet vidila, upam de v nebesih.— zato moram dobre dela opravljati, de to dosežem. — Kušncm roko gosp. botru in vsiiu našim dobrotnikam; vse prijatle lepo pozdravim. Prosim, povejte J. T. (učeniku), dc ga še nisim pozabil, in M., de naj nam kaj po kranjsko piše, zakaj uemšiue iu zlasti kraujšiue bomo čisto pozabili. tiasffieti po hemlaiisJiiin svetu* Schuselka. Med zanikarnimi listi dunajskiga časni-štva je zlasti tudi „Keform" že 1. 1848 zuaniga Schuselka-ta. *) V pojasnjenje naj pristavimo, de je bil Stanislav v Ljubljani od 13. kim. 1S56 do 2. vel. travna 1860, tedaj 3 leta in 6 meseov. Čudno se bo marsikomu zdelo, pa je vender res, de se je učil že za drugo latinsko šolo, ko je iz Ljubljane sel. Pervo leto je bil izdelal 2 klasa, drugo leto 1, tretje leto se je v 4. razredu tudi za pervo latinsko šolo učil; zraven tega ae je naučil dobro igrati na fortepijano in precej lepo risati; vender mu skorej poterdimo, kar pravi: dc bi se bil lahko trikrat toliko naučil, ako bi bil pridin; imel ju namreč pri svojim učenji še zmiraj dosti časa za igrače in kratkočase. Tolikiga uma še nismo pri nikomur vidili, kolikor ga ima t« mladeneč, in bil bi lahko med pervimi zvezdami na zemlji, ako bi imel toliko dobre volje, kolikor dušnih in tudi telesnih zmožnost ia izverstnost. Ker je močno želel nazaj v Afriko, so mi v Neapeljnu privolili, skorej gotovo pa je, de se bo nazaj v Evropo želel. Nezadovoljnost, je viditi, tiči precej rada v zamurskih glavah. v Vred. **) Tomaž Faradžala je bil I. 1856 s Serifam, Stanislavam ia drngimi zamurci ii Hartuma prišel in v Verono odločen. Laa-sko leto že bolcben. je želel v Ljubljano priti, med tem pa je sel i druzimi v Neapclj, kjer je svoje dui doveršil. Vr. Takrat je vedil zlasti pridno dokazovati, kako je ,.Oester-reich deutsch'4 in je vroče misijonarji za Rongcta, od kteriga ue nič več ne sliši, odkar so ga bili pijanima pri Franko-brodu iz uekiga grabna pobrali in kar je z neko možu izpeljano ženo v Ameriko pobegnil. Cesa se je od prijatla taciga moža v cerkvenim oziru nadjuti, vsak lahko sprevidi, kdor se z zdravo pametjo ui skregal. Res se je Schuselka celo v cerkveno zgodovino zaletel in čudne reči kvasi, kakor jih je mende iz kake krivoverske narejene zgodovine prepisal. On dvomi celo, če je sv. Peter kdaj v Rimu bil, ker tega v sv. pismu zapisaniga ne najde! Ako bo kak mohamedan kdaj od Schuselkata bral, bi tudi utegnil dvomiti, če je res taki mož kdaj ua Dunaji laži trosil, ker ue bo tega imena v Koranu našel. Cerkvena zgodovina natanko popisuje, pod kterim cesarjem je sv. Peter v Rim prišel, pod kterim je bil križan in veliko veliko druziga, kar pa Schuselka. se ve de ue ve, ki tudi pri druzih papežih nar lepši in bogoljubtiiši uarcdbc kazi, prevrača, smešne dela, celo začetek sv. maše ta ostuduež iiekimu papežu pripisuje, ko vender o sv. pismo priča iu vsak otrok ve, de jo je Jezus pri zadnji večerji postavil. — Nikar se vender ne čudite, de imamo radi sum do nemške kulture, ki se tako zalet . a in celo do nar svetejših reči pogosto spoštovanja nima? Naj omenimo še. de zdaj Sciiusclka tudi v prid Slovanov ktero reče. Prav je, če sc je v kaki reči spreobernil; ali klicati mu moremo: Temeo Danaos et dona ferentes. Vikši skof poznanski. so pravili, je bil svojimu duhovstvu ua vladno tirjaiije vsako politiško skazovanjc prepovedal. Ta novica, pravi dopis iz Pariza v ..Arnionio," jc nedoločna. Vikši škof jc na zadevno vladino t i rja nje odgovoril, dc po reznim premisli,u za to in nasprotno reč sc skoz iu skoz nc vidi v taki okolišini, dc bi kaj poseh-niga storil v odvernitev duhovstva od očitnih obhodov in združevanj, ki imajo verski ogled, vender pa v resnici značaj politiškigu skazovanja. Taka uaredba bi bila enaka splošnimi! očitanju iu torej krivična. Vikši pastir v sklepu duhovstvo zavrača na svoj pastirski list 1. grudna, v kterim veleva, vsiga se ogibati, kar je nasprotno pokoršini. ktera gre oblasti, in tega. kar utegne ljudstvo k nepokor-šiui buditi." „Presse,*' kakor piše „Volksfreund ." svojim brav-cam malo uma prišteva, ker ne dc bi bila neki spis kardinala vikšiga škofa bravcam soditi podala, ga veliko večna dolgo in široko po svoji veri in šegi žveči, in še le ta žveček bravcam daje. Mora pa neki Pressi tudi tenka prendati. ker na pomoč kliče liberalno časništvo, vlado in policijo /oper imenovani s|iis svitliga kardinala. l/ihcralni časniki vedo, kaj sc pravi ..naprej!" Ko so toliko časa že cmendrali, t, svoje duhovstvo soditi, mi temu uepokl.canimu dunajski mu postavote>aveu ,. After: ichter !" ..Ilotschaftrr" je dosti prebrisan, de Cerkvi dopusti, si premoženja pridobiti, pa tudi deržavi vrata odpre, de bi se ga polastila, kadar bi se ji ue zdelo ..mit den Anforderungen des Staates vcrtriiglich." - Ta nasvet, kakor je slišati, je pravi joze-finizcm v cerkvenih rečeh, ki bi ga „Botschafter" pod novim klobukam rad od smerti obudil. — Zastran tega no- viga li*ij je „Pozor4 češki že pred nekimi dnemi izrekel svojo misel, de bo naslednik ., Presne" iu ..Ostd. Pošte,'4 torej se ni čuditi, de je kaj taciga na dan spravil. Nia Francoskim lepo cvete družba sv. Frančiška Salez., ktere namen je, postaviti jez protestanškimu vsilo-vanju. L. 1801 je ta družba razširila 82. ."»20 pobožnih bukev po Francoskim, je 42 ubožniin cerkvam pomoč ska-zala, v kterih se je zavolj pomanjkanja imela Kozja služba opustiti; je vstanovila lb šol z ubožuc. iu los šolam jc pomoč ska/.ala. Veliko število duhovstva hodi po raznih škofijah v misijone. Sploh jc družba I00.33S frankov I. 1MJ1 v dobre ttaiucnc obertiila. Clltlno jc, pravi ..Armouia.** de ravno tisti list t Mo-niteur), ki sc je včeraj \ i «1 i I hvaliti z hlagoslovam sv. Očeta (nad Napoleona iu njegovo deržino |. nam danes uaznauiije pismo, s kterim cesar freiinavrarjcm ..grosmajstra" postavlja. Pa tudi dekret je ..kuriosom." Začenja se po navadnim zlogu: ..Napoleon po milosti Božji." ...Milost Božja z ..laustvo v Rim zahvalit sv. Očela za vse, kat so Merili za svobodo Cerkve i;a Poljskim. Pravijo, de ima pismo lO.OtMl podp.-ov. V ruskim časniku ..l>eii." kteri je tudi pri nas znan. kakor se piše iz .Moskve ceskimu ..Pozom," se /raven mnogih blažili in visokih misel vije tudi mm>žiea vsakterih zblod in zmot. Merijo tukaj, pravi dopisnik, na-i gospodje vse h: z enim v .\t lani ru.-ovske narodnosti. iu vtei ali manjši sovraštvo do ka<*diske vere iu Ce.kve velja za spričevanje veri ali manjši vdanosti «1.» ..vere očetov." to jc. do razkoluistva. To p« velja, de s - H-g u-mili! od vsiga rusnvskiga časuištva brez i;.loen" prišteva temu uavuaiiilu veliko tehtnost in meni. de naj bi se vsi slovanski narodi radovali. «le >e v Cehih povzdiguje upor zoper katoliško ve;o. /a teida iu osoino nisov?»tvo užgarti ..I len" ji' mende po'ubil. k.»i je -»-verni velikan z ubogimi Poljci delal in dela. tet oio.lirsje in gerdo laže. de je katoliška Ceikev vedno nasprutvala iu uaspiotuje dandanašnji duhu .-lovan kc narodnosti, dc podžiga k izdajav-stvu nad slovanskimi načeli, de vdanost do katoliške vere streže odtujevanju vzajamniga /.bratenja SI ivanov itd. — Posncmimo si pa mi katoličanje iz taciga hujskanja zoper nas tudi nauk, kako vsako verstvo skupaj derži iu skcibi za razširjanje iu brambo svojih zmot; samo katoliški pravo- verni kristjanje imajo toliko ne le mlačnih in nemarnih, ampak celo izdajavskih udov med seboj, ki z vsako zmoto rajši potegnejo in ji strežejo, kakor pa de bi svoji materi Cerkvi zvesti sinovi bili. Kavno iz tega se pa spet vidi Božja moč v katoliški Cerkvi, ktera, zapušena in izdajana celo od lastnih otrok, bi inogla prav res iu gotovo razpasti, ko bi je Bog ne varoval. Ali ni to mučili dokaz za resnico sv. katoliške Cerkve? Pij l\. laška zvezda. „.\imunla" piše o ss. 3. kraljih: ..Laško premišljujemo, ki je po deržavsko iu v o/.iiu ua naš narod toliko preodobroteuo z nebes, iu rečemo, de italijanska zvezda je papež. Kari Albert si je bil dal nekaj pred 1848 kovati svetinjo z zvezdo iu napisani: J" attends m o n astre (svoje zvezde pričakujem J. Njegova zvezda in zvezda vsih laških vladarjev iu ljudstev je izhajala s Pijem l\. Ali ta nesrečni kralj si jc bil vodnico vzel zvezdo puntaricu, in šel je po žalosten konec v Opoito. Dandanašnji se zunaj Kima italska zvezda več nc vidi. V Niči sveti francoska zvezda, v Turinu živimo pod vplivanjem Nap-deona III.. ali pa pod repam angleške zvezde mellarice (kometa j. Italija ne sveti več z lastno lučjo; jc revna spremljavka (satelite), ki se verti krog druzih planetov. Vojna, postave, šege, beseda, prizadevanje, časništvo, dvorne zapletije. vse odseva tujo luč." — Nasproti pa. hvala Piju IX., lasUa zvezda sveti še v Rimu, tamkej se daje občudovati iii«č. stanovi nost, samosvojuost itali-jan-kiga genija. — Ali ne piše ta cerkveni list lepo domo-roduo? Slovencu bi pa marsikteri kotali na vislice kazali, če \tu" lako le popisoval po raznih coarjcvth postajali i:i bltžanji k Parizu: ..Clovekožerec je ušel iz svojiga bei loga. — Peklenšek iz Kor>ike jc na Miho stopil ob zatoku .1 inu. — Tiger je prišel do Gapa. — Pošasl je spala v Gretiohlu. — Tiiuog je šel skoz Lion.— Koparja kraljev ih sedežev ( uzut patorja) so vidili šeldeset milj od glavoiga mesta. — lloiioparle se bliža z naglimi koraki, ne bo pa nikoli v Pariz prišel. — Napoleon bo jutii pod ranimi zidovi. — Cesar je dospel do Fontenblo-a. — Njih c«-*ar-ko veličanstvo je obhajalo včeraj svoj vhod v tuilerij^ki dvor v sredi svojih zvestih podložnih." — Kteri seje l>l lako hitro poboljšal, Napoleon I.. ali Moiiiteur? V Dalioiiič v večerno Afriko med zamurce, kjer kralj o pos- bnih slovesnostih tako neusmiljeno ljudi kolje, je slo pet misijonarje v. Kralj in njegovi viadniki so jih prijazno sprejeli, in /.ročen jim je star portugiešk tabor s kapelo, ki je šc dobro ohranjena. Ze so misijon pričeli, sole vstanovili in precej keršeneov zbrali. Kralj jih je celo vabil, de nai pridejo ogledat njegov dvor. kteiiga okrog je s tišini človeških glav ali cepili oz ališan. Misijonarji so vabilo sprejeli, pa le s lo pogoj o, dc bi zavolj obiskauja ue mor iii ljudi, kakor je lam navada, kadar sloveče tujce sprejemajo, de jih namreč s človeškim klanjem ali daritvami poČCMlj' jo. Miratotinica. kri/ ifi i;rcli. Neka oseba je imela z mladini člo-vekam pregiešno znanje. Že davno ji ie vest to pregreho grenko očitala, hudo poželenje serca pa je le zmiraj vestno giizeoje zatiralo. Nekiga večera jo hoče uni človek obi- s.ali. kar zagleda velik kiiž na tleh, ko v stauico stopa. ^—— Prestraši se, ker ni mogel v stauico, de bi ne bil na križ stopil. „Kaj češ s tem?'' začuden kliče. „Le stopi na britko martro, tako lahko noter pridešmu reče ona. „Kaj strahovitiga mi primerjaš?" odgovori z nejevoljo. ,.Straho-vitiga?" ga vpraša z reznim glasam, ,,in vender sva ti in jest žc tolikrat brez straha Križaniga z nogami teptala!" Te besede so grešnika silno pretresle in vidil je brezno, v ktero se je bil pogrczuil. Odjenjala sta oba od svojiga pregrešniga življenja. MBust in post. Pust se mora uganiti. Se mocncj'mu pokloniti: Naglo pride sveti post %