264. številka. Ljubljana, soboto 19. novembra. \IV. leto, IKSI
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzenifti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poftti prejemat) za »t »tro-Ogersk« debele Ml celo letu 16        M s
ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pofiiljanja sa dom za celo leto M kI«L va cotrt leta     £l<t. ;}<> kr.. uf   Bil   tnefM 1 Riđ. i"  kr.   /i p«   jai .....i
dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko v.t. kolikor poštnina  ..našu. -   Zh goapod«  Ui Itetjc  no   IJlldsl h %n dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gUL -r>0 kr., po p o š t i prej'-man za četrt lota '.j £o\d. — Za  o t. u ;i u i I a  ^ plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če se dvakrat, in t kr., Bi «e trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvolč irankirati. — Rokopisi ne ne vračajo.   — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolraanovej bisi „»rledaliska stolb*-. Opravništvo, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne »tvari, je v „Narodnoj tiskarni" v KolmsnOTeJ liisi.
Ganimo se!
IV.
Ko amo imeli uže pisan poslednji članek, priobčil je „Slovenski Narod" iz spretnega peresa gospoda dr. Alfonza Moscheta članek podobnega obsega. Da smo se navzlic temu odločili priobčiti ga, ima stoj uzrok v tem, ker govorimo v njem o onej napačnej sramožlji-vosti, katera našemu kmetskemu sinu jemlje veselje do vsacega druzega dela razen poljedelskega; veseli nas pa videti, da smo si z g. dr. A. Moschetom jednacega mnenja o pre-pičlej marljivosti naših ljudij.
A kako temu velikemu nedostatku priti v okom? Po našem mnenji nij za ozdravljenje te — rekli bi — narodne bolezni druzega sredstva, ko širjenje omike mej prostim narodom in ustanovljanje društev, v katerih bi kmetski in rokodelski stao dobival blage zabave. V taeih društvih naj bi se čitali domači časopisi ter razpravljale gospodarske stv»ri in politične dogodbe: nikakor pa bi taka društva ne smela biti uravnana po izgledu naših čitalnic, katere s svojimi plesnimi /ibavami in mnogokrat primerno dragimi besedami pač ugajajo mestnim razmeram, ne pa oni po deželi, ker bi priprostega človeka napeljevali k potrati, namestu ga od iste odvračati. Mnogokje so društva, kakor jih mi mislimo, veliko koristila. Poznam vas na Slovenskem, katera je nekedaj bila na slabem glasu zavoljo pobojev, ki so se mej surovimi fanti skoro vsako nedeljo po gostilnieah dogajali ; sreča pa je hotela, da je dobila pametnega, za svoj stan izobraženega kmetovalca za župana in ta, dasi županuje še le sedem let, prestvaril je vročekrvno mladino in zapravljive može tako do dobrega, da se o ka-
Slavnostni govor
pri svečanosti Štefana Modrinjaka.
Govoril Božidar Raie v Dravskem Središči na 25. den meseca septembra 1881.
(Konec.)
Neprijeten je po takem naš položaj, — kaj smo čineči ? Boriti se je trebe vsem zakonitim orožjem; po marljivem čitanji nabirati si potrebnih znanostij; razplamenjati in neprenehoma iskriti ljubezen do svoje slovenske domovine, posebno pa do lepega slovenskega jezika, kateri je duša narodu, zrcalo običajev merilo uma, duše in narodnih lastnostij. Značajnost je treba ostriti, — kaj pa je značajnost? Značajnost je trdna in neupogljiva volja
kem poboji  t njegovej županiji uže dolgo nij slišalo in da za gostilničarje ob nedeljah nij več take žetve, ko prej.   lu  kako je to do segel?   Začel je vabiti s početka nekatere k sebi, katerim je čital iz novin  ali jim pa pripovedoval o dogodbah, katere so se v prete čenem tednu po svetu dogodile. To se je poslušalcem dopadalo. Prihodnjo nedeljo imel je uže več poslušalcev in množili  io se mu od tedna do  tedna.   Pri  tem se je  čitalo tudi marsikaj poučljivega  in uganila v pogovorih mnogokatera,   ki   je  pozneje bila  sa korist kmetovalcem.
Jednako blagodejno vplivalo je tudi ka toliško politiško društvo v Konjicah na Stajar-skem, katero je s svojimi popotnimi shodi spodbudilo prebivalce konjiškega okraja, da se zdaj praviloma ob nedeljah shajajo ter poleg čitanja časnikov mirno in pametno raz« govarjajo, namestu da bi po gostilnieah popivali in se prepirali.
Kranjska dobila bode po prizadevanji kmetijske družbe svojega popotnega učitelja. Goriška in Istra ga uže imata. Ti učitelji, kateri prepotujejo cele dežele, storili bi našemu narodu veliko uslugo, ko bi v svojih predavanjih napeljevali ob jednem ljudstvo k snovanji kmetijskih bralnih društev ali vsaj spodbujali jih k nedeljskim mejsebojnim shodom, se ve da ne po gostilnieah.
Utegnilo bi se nam ugovarjati, da bi taka društva ali taki shodi bili sicer koristni za pospeševanje izomike in za širjenje vednost", a na marljivost posameznikov, da bi ne imeli nikacega ali vsaj ne posebnega vpliva, ker se nasprotno vidi pri kmetovalcih, ki so po več časa mestne šole obiskovali ali mestno življenje okusili ter si tam pridobiii večjega duševnega obzor.., da so za svoje gospodarstvo
svoj kan k ljubu različnim oviram in teškočam truditi se doseči, ako tudi moke in trpljenja nastope; in ako se na tak način trudi, priboriti si pravice in blagostanje svojega naroda, imenuje se taka stalna srčnost značajnost. Vzgled: Naša slovanska apostola Ciril in Metod učila sta pred tisočoj leti pravoverstvo naše prednike v posvečenej starosloven-čini, in spo-valn daritev sv. meše v naščini, a nemški nevoščljivi in la/njivi škofje so nja v Rimu za-tožili, ka krivo veio učita in v nekem divjaškem jeziku sv. meso prepevata. Zbog tega bila sta poklicana k svetemu oči na odgovor. Ciril poln srčnosti in dobre vesti govoril je v Rimu navzoči papeža Adrijana in pred velikim zborom glasovitih učenjakov tako: Pisano je: vsi jeziki imajo hvaliti gospoda, zakaj na me mrzite zato, ka sveto vero slovenski učim in službo božjo slovenski opravljam? resnično ako bi slovenski narod bil latinski ali
in, ako so rokodelci, za svoje rokodelstvo dostikrat čisto nebrižni.
Dasi poslednje priznavamo, ker je čisto naravno, da človek, ki se je po mestih omeh-kužil, ne bode ako ga okoliščine zop<-t. primo-rajo lotiti se težkega dela, tega opravljal z veseljem in vztrajnostjo; prepričani smo pa ven« der, da bi napredek v izomiki na prvotnega kmetovalcu ali rokodelca blagodejno vplival, kajti z večjo inteligencijo rastlo mu bode tudi spoznanje, da le marljivost je oni talisman, s katerim je vsaceuui človeku lehko mogoče vzdigniti zaklad blagostanja.
Naš narod živel je doslej v materi talno dosti ugodnih okoliščinah, za to Slovenec — razen Kraševca — nij tako hitro z malim zadovoljen, kakor primerno marljivejši Slovak ali Italijan; da se pa človek privadi vzdržljivosti in zadovoljivosti, za to nij neobhodno potreba revščine in nadloge, temveč v prvej vrsti neke stopinje inteligentnosti. —r.
Avstrijski obrtni shod na Dunaji.
! IBV« (lop. I
Na sv. Leopolda dan zbralo se jo blizu 4000 obrtnikov v velikej dvorani ,,Musik-vereinssaal", da so se posvetovali, kaj je krivo vedno hujšemu hiranju malega obitnijstva iti in kaj je treba storiti, da mali obrtniki ne izginejo popolnem v boji z velikim združenim kapitalom. K shodu so prišli obrtniki e Dunaja in okolice in delegati z dežele, tudi Ljubljana je bila zastopana po tiskarji A Kleinu in krojači Železnikarji. Razprave PO bile prav zanimljive in poučljive, ker se je pokazalo, da tudi mestno prebivalstvo, kajti ravno mej tem je največ obrtnikov, začne spoznavati, da z liberalnimi frazami mu nič pomagano ni| in da se je liberalna stranka obrtnikov le spominala,
grški znal, jaz bi bil v teb jezikih govoril, ker pa nijenega teh ne razume Btoril sem to, kar nu meni grajate in mnogo ljudstva pridobi! za gospoda". Ves zbor je ostrmel nad temi resnimi besedami in Adrijau, prepričavši se o njune) pravovernosti, odobril je slovensko bogoslužje, ter oba posvetil v škofa, june učence pa v duhovnike in d'jakone, a nemški nevoščljivi škofje, črteči blagoglasno slovenščino, kot lažnjivi tožniki ostali so v črnej sramoti. Špartanka, mati treh sinov, v ktere je , polagala ves svoj ponos in Upanje, popita pri-tekšega v mesto vestnika: kaj dela naša vojska? kaj moji sinovi? Vcstnik odgovoril je vzdelmovši: vsi trije so ubiti. Po takem je naša domovina zgubljena? Ne, ona je rešena, poslavlja se nad sovražniki. --- Dovolj, rekla je Špartanka, pojdem. — Kamo? V molilniro hvale dajat bogovom. Glej moč ljubezni k domovini: koga je prevladala? Materinsko sne!
kadar jih je potrebovala za glasovanje pri volitvah. Dunajski židovski listi zategadelj nekako kislo gledajo gibanje obrtnikov ter jim po svojoj navadi očitajo, da delajo za reakcijo in proti svooodnim načelom.
Obrtniki pa tudi nijso držali jezika za zobmi, temveč skoro vsi so v svojih govorih dunajsko žurnalistiko piki o napadali, češ, da listi o San Bernhard in tacih čenčah cele strani pišejo, za shod obrtnikov pa še par vrste uijinajo. Neki Ilaslinger iz VVelsa je dejal, da, kakor žurnalistika prezira obrtnike, naj tudi oni prezirajo te velike dunajske liste ter jih naj ne podpirajo z naročevanjem. Spet drug govornik je dejal, da mesta so vsigdar liberalno volila, a zato nobene zahvale nijso žela, in ko so v borbi za svojo eksistenco se obrnila do liberalne stranke, j h nikdo nij hotel poslušati. Več govornikov se je obrnilo do državnih poslancev, katerih je nekoliko prišlo poslušat, — videli smo mej njimi g. grofu IJel-credija, predsednika obrtnijskega odseka, dr. Vošnjaka itd. — noj brez ozira na narodno in politično mnenje skupno in složno v tein materijalnom vprašanji v prid obrtnijskega stanu iščejo po poniočkih, kako zabraniti njega popolni pogin.
Poslednji govornik Leiter z Dunaja pa so je spravil na jude in dejal, da judovske pleme najbolj uničuje obrtnijski stan. Burno odobravanje po celej dvoi ani, židovski žurnalisti se plaho pogledujejo. Gospod državni posl; neo Ldblich, kositarski mojster in poročevalec obrtnijskega shoda, sicer v končnem govoru i/reka obžalovanje, da se hoče celo vrsto ljudi j i/, ozkih konfesijonalnih ozirov napadati, a ou vseli strunij se inu ugovarja in nasproti klice: 1'roe 2 Judi 1 da hitro popusti ta nevarni predmet in kratko priporočnje resolucije, ki so se potem jednoglasno sprejele. Dunajski listi o tem, kar he je govorilo pri ob: tnijskem shodu, denes prav kratko in površno poročajo. Pozna se jim, kako sitno jim de to obrlnijsko gibanje in kako malo se strinja z njihovimi veliko-nemškimi vzori.
Najbolj jih pa peče, da se pri celem shodu niti jednt grajalna beseda nij izrekla proti zda-njej vladi, a grajale so se prejšnje vlade, ki so upoljuvale obrtnijsko svobodo in dotične postave Bflino prepisovale pri družili državah. O napadih na dunajsko žurnalistiko in na jude skoro vsi listi molče, zlasti ,N. ir. Pr." in Btara ,,1'iesse". Zdaj se bodo vsaj tudi nemškim obrtnikom oči odprle, kje so njihovi pravi prijatelji in kje tisti hinavci, ki jih hote rabiti
samo za svoje sebične namene in v večje pro-slavljenje judovstva.
Politični razgled.
\0lra11 e «!«*>«'J«-.
V Ljubljani 18. novembra.
Gospodska zbornica se je včeraj zopet sešla. Na dnevnem redu so bili postavni načrti o komasaciji in »rondiranji zemljišč. Minister grof Falkenhavn je, govoreč o t'h postavnih načrtih, dejal: „Najti se morajo sredstva, da se da možnost lastniku zemljišča, da večji del svojih dohodkov more za-se pridržati, da more konkureuci inozemstva nasproti stopiti in da bremena in potrebščine državne lažje prenašati more. Korist teh postavnih predlog je evidentna. Kar se tiče potrebe teh predlog, je nedvomno, da je stan kmeta slab in postane še slabejši, če se mu ne pomore. Vlada je uže tem povodom v onej zbornici predložila v to mer predloge, da se korak za korakom zopet pridobi, kar se je izgubilo : blagostan kmeta".
Zdaj zopet listi govore, da pride za ministra za vuanje zadeve grof K.«luocky. Koliko je resnice na tem, se ne ve.
O dogodjajih v južnej Dalmaciji pri-na&ajo listi naslednje vesti: Trume roparjev so došle Iz Hercegovine v Krivošijance in tam oropale več poslopij. Deželni namestnik je takoj storil potrebne korake.
Viifeaiftje «8 r■ < w.
V <nr;.»r.(dii vršila so se pogajanja mej Rusijo in Turčijo o vojnej odškodnini, katero ma dati slednja Rusiji. Ta pogajanja so se začetkom vršila jako mirno in pričakovati je bilo povoljnoga izida, a pozneje je prišel vanje bolj sovražen duh. Doseglo se nij nič ugodnega.
V Irskej je ljudstvo še vedno jako nezadovoljno, a pričakuje se, da bode bolje, ko se uravna in določi najemščina. V soboto je bil zadnji dan za vlaganje prošenj za uravnavo najemščine in i/roeilo se je 48 000 prošenj. Vlada je resno vzela v roke to delo.
Francozi se potegujejo iz Tunizije nazaj. Kaže se, da se tudi drugo dejanje te drame kmalu konča.
Dopisi.
Iz Trsta 10. novembra. [Izv. dopis.] (Kako je cesar sprejel tržaškega zastopnika v delegaciji; nafte nade in naše nt'd loge; zmes.) Pri poklanjanji avstrijske delegacije je nam presvitli cesar iz-budil nove nade, kajti smemo se zanašati, da se bodo tudi uresničile njegove besede. Pri sprejemu je cesar nekaj daljo se mudil pri tržaškem zastopniku Teuschlu ter se je ž njim pogovarjal o tukajšnjih kupčijskih razmerah in zlasti o pojemanji gmotnega blagostanja v Tr-
stu.   Presvitli  cesar ga je namreč vprašal: „Kako gre v Trstu V   AH še vedno slabo?1 Zastopnik Teuschel odvrne:   »Da, Vaša svetlost, še zmirom  kaj  slabo.   Trst vedno bolj pojema". Na to cesar: „To dobro vem in jako me  ža1',  kajti Trst mi je močno pri srci. Reči moram, da so Trst močno zanemarjali — in zdaj se mora kaj storiti zanj, tudi sem uže ukazal vse potrebno, da se bode mestu pomagalo." Zastopnik Teuschel: „ Ogrsko poganjanje (konkurenca) nam je veh'ko škodilo, izvažanje blaga preko Iteke se je pomnožilo za 400 odstotkov." Na to cesar: „Ogrov pač ne motemo zavirati,  da  ne bi  podpirali svojega pristanišča,   res  so premnogo  storili zanje." Zastopnik Teuschel: „Ogri čvrsto postopajo, ker dobro vedo, kaj hočejo." II koncu cesar: „ Upajmo, da bodo bodoče naredbe basni le Trstu —  a prav naravno je,  da  tudi državni zbor kaj zanj stori."   Te besede presvetlega cesarja so nam lehko določen načrt (program), po katerem namerava zdanja vlada dunajska postopati, da  bi  se zboljšalo gmotno stanje najimenitnejšega tržišča v Cizlajtaniji, dubi se zavrlo daljno  pojemanje  tržaške velike kupčije.   Res nekako  čudno  se je moralo zdeti ustavovercu Teuschlu, da ga cesar zavrača na namere in bodoče  naredbe svojega zdanjega ministarstva, ki je vsem ustavovercem najhujši trn v peti. Besede presvetlega cesarja so morale pač prečudno zvoneti  po  ušesih ustavo-verskega zastopnika TeuschH, ki je   le dobro teden  dnij  poprej v tržaškej obrtoej in kupčij skej zbornici preobširno razkladal svojo politiko,      svoje minolo in bodoče postopanji1 v državnem zboru ter kot, zagrizen nemški ustavo verec hudo ropotal čez zdanje ministersivo ter ostro obsojal vse dozdanje vladino ravnanje.   O tem predolgem govoru bi bil uže oni dan   rad  poročal   „ Slovenskemu  Narodu", a opust'1 sem bil,   ker je svoje  predale moral polniti z veliko važnejšimi govori in dogodki v kranjskem deželnem zboru. Tudi denes ne mislim vam podajati t.fga govora, ki z vsako besedo kaže zastopnika Teuschbi kaj strastnega nasprotnika zdanjemu ministerstvu, ki ima po besedah presvetlega cesarja nalogo mir storiti mej   avstrijskimi   narodi.   Ta  Teuschlov govor nam zopet očitno   priča,  kako šušmarijo more izustiti slepa politična strast, ki boža le nemške ustavoverce, a drugačemiselnikom in drugim nenemškim  narodom  ne   prizna najmanjše pravice. Vrhunec čudovitega nasprotja in nezmisli je dospel Teuschlov govor v kupčij skej zbornici z glasovitim geslom „Justitia
Ruska bila je na početku 17. stoletja v j žeja neso mogli pripraviti ga k temu, da pri hudej pogibeli, sovražniki od zvun.ij, prepiri t voli v podjarmljeuje svoje domovine ; on umiraj in rozdvoj doma', večina velikaiev in boljarovjin poslednji jegov vzdih je bil molitev za re-privolila je pismeno, podvreči se neprijatelju, I šitev očevine! Oj blagi Hermogenl /sa tvoja samo želja je še bila, dobiti privoljenje in pod- j čast in oblast duhovna nij te na toliko popis duhovnega glavarja ELermogena, očakal vzdignola na nebesih ni na zemlji, kolikor tam« Moskovskega, in ta poprašan o svojem mnenji niča in lanci.
odgovoril je, da zameta jihovo pitanje. Raz- j Naglo razglasila se je vest o njegovej (iivjani sovražniki grozili so mu se umoriti ga.jčastnej smrti po mestih, vesmeah in po vsej on pa jim je rekel: vi morete ubiti moje telo, J domovini; vseh srca razplamoneln so od srda a  moja dušo nij v vaših rokah. — Oni raz-J in maščevalnosti (osvete): ljudstvo se je zdrur
jarjeni trgajo z njega zlato opravo, slačijo svetešnji obieč, nalagajo na njega verige in okove: on je Ramo obžalov.-tl. ka mu je bil iz desnice vzet križ, kterhn je blagoslavljal narod, da stoji veren za očevino. Vrgli so ga v globoko tamnico: on je samo pomiloval, kane more v hramu božjem povzdigati pred narodom svojih rok k Vsevišnjeniu za srečo domovine. Trapili so ga gladom, močili žejo; pa niti teški lanci, niti gosti mrak. niti g|ad, niti
ženo vzdignilo in pregnalo sovražnika, ter tako po žrtvovalpem vzgledu očaka Hermogena osvobodilo domovino. V tem starčku vidite pravi vzor čiste ljubezni k očevini, bodi nam vedno na vzgled tudi v najhujših nezgodah.
Dnes v slavljenji poštovanoga pesnika slovenskega, Štefana Modrinjaka, obečajmo skupno pod milim nebom sveto obljubo, da ostanemo, dokler bode duha v naših telesih, verni svojemu slovenskemu narodu in slovenskemu
[jeziku, da bodemo naščino povsod na Slovenskem rabili in brez strahu zahtevali od vsake pisarnice, vsake učilnice, vsakega ureda, vsake gospodske na Slovenskem, da se ga poslužuje vsele za Slovenca v pismu in besedi; slovesno se zaverimo, da nikdor nas Slovencev v nem-škutarstvo ue zaleti; stari šemigavci pa se naj poprave in spokore, inače mahne po njih Modrinjakova batina: „Rjav kakti Judaš bodi, naj te pes za plotom je, meti Slovence naj ne hodi, kdo prav Slovenec ne". Vsak bodi pošten in iskren sin lepe naše domovine, čist slovenski narodnjak; vrle naše matere in zale dčerke vsekdar častne Slovenke.
Živela lepa naša domovina, da je skoro zjedinjena in brez vsake rane! Slava našemu slovenskemu jeziku! da, kakor mu ustavni zakon dopušča, njegov glas obvelja po vseh končinah in krajinah slovenske očevine. Živelo skupno Slovenstvo! živelo Slovanstvo!
funflamentum regnorum". Ta navedena glasilka je  pač očitno v zobe bila vse  druge trditve državnega poslanca gospoda Teuschla.  Zdi se mi,  kot da bi bil presvetli cesar poznal njegov dolgi  govor,   poln   pritožb   zoper zdanje ministerstvo, ter ga pri omenjenem sprejemu nalašč malo po prstih krenil. Za Boga, kdo bi mnogoletno, več nego desetletno hiranje Trsta, tržaške kupčije pripisoval v greh zdanjemu mi-nisterstvu, ki je komaj v roke dobilo državno krmilo.   Kdo bi od zdanjega ministerstva mogel zahtevati, da bi bilo v kratkem času svojega poslovanja  zboljšalo  in  storilo  za Trst vse, kar so prej ustavoverna ministerstva skozi celih 13 'et neprestano zanemarjala.   Kuj takega mora zahtevati le zaslepljena politična strast ustavo verskega poslanca Teuschla in njegovih somiselnikov, ki so pri dotičnej priliki ploskali   njegovemu   govoru   ter tako očitno odobravali hude napade  na zdanje ministarstvo. Gospod Teuschel je bil uže leta in leta vso dolgo ustavoverno dobo zastopnik mestu, prav za prav kupčijske in obrtne zbornice tržaške ter je bil neprestano mnogOČislani in božani   privrženec   vsemogočne ustavoverno stranke v državnem zboru in topli podpiratelj mogočnega ustavovernega ministerstva,  da bi bilo sezidalo toliko za želj eno drugo železnico iz notranjih dežel v Trst. Zlate resnice je govoril  presvetli  cesar  rekoč gospodu Teuschlu: „Res Trst so močno zanemarjali."   A možato in pošteno nij, d$ ustavoverec g. Teuschel pregrehe in  zamude ustavovernega ministerstva in mnogoletne poprejšnje ustavoverno večine v drži.vnem zboru  podtika zdanjemu minister-stvu in  zdanjej večini v državnem   zboru. V prvom trenutku ta dva tudi pri najboljšej volji pač ne moreta popraviti, k.ir sta poprejšnja t teku trinajsterih let pregrešila  in zanemaril«. Kje je bil mnogoveljavni ustavoverec Teuschel takrat, zakaj se nij  zdatno potegnil za Trst, ko je njegova vsemogočna ustavoverna stranka na Češkem, Moravskem, Šlezkem in Še po nekojih pokrajinah zidala  železnice mej naj ne znatnejšimi   mesti,   mej   malovažnimi gnezdi, zato ker so dotična nemška mesta ali nem-skutarska gnezda bila volišča nemškim usta-vakom. Na državne stroške so jim ti ustavaki dajali premije, a za ceste in  železnici v drugih nenemških deželah v resnici potrebne se pa še zmenili nijso. Zakaj nij takrat tožil ustavoverec Teuschel, kako ustavoverno ministerstvo in  ustavoverna  večina  državnega zbora zanemarja Primorsko in zlasti za celo Cizlaj-tanijo   preimenitni  Trst.   Takrat,   takrat je bilo treba železo kovati, ko je bilo razbeljeno. A kaj je ustavoverskej  pristranosti mar blagor dežele in njenega poglavitnega mesta. Ko bi bii gospod  poslanec kupčijske  in obrtne zbornice toliko vnet za  pravi blagor Trsta in Primorske,   bil bi pač pri onem   dolgem govoru   v   kupčij skej   zbornici   nasvetoval, naj se   prosi  ministerstvo   in   državni   zbor, da prej ko moreta skleneta  in   sezidata podaljšek  Rudolfove  železnice od Loke do Trsta. Zato je mož imel dovolj prilike,   tudi onikrat ko se je dr. Vicentini v kupčijskej zbornici bil oglasil za rečeno Železnično Črto. Zakaj nij ta krat g. Teuschel podpiral  Vicentinijevega nasveta, ter nam vzbudil nad v boljšo bodočnost. A zdi se mi, da tega ustavoverni g. Teuschel nij  hotel,  ker nij po godu gosp. namestniku ustavovoreu Depretisu,  kateremu se po besedah poslanca dr. Tonklija v zadnjem državnem zboru ima zahvaliti za mastno službo v javnih zakladnicah! Močno sem se Čudil zadnjemu sklepu kupčijske in obrtne zbornice goriške o
tej železnici. Ti možakarji zahtevajo, da bi se zidala železnica čez Predel po Soškej dolini v Gorico, a kdor pozna zavezo mej Ritterji, Rekinani in Depretisom, pojasnil si bode lehko oni sklep, ter ga ne bode pripisaval samo ožjemu domovinoljubju. Čudim se le, da se oglašajo s takim sklepom, ko so vender ustavaki cel.h 13 let samovoljno vladarili, a ne sklenili, ne sezidali predelske železnice, ampak sezidali so železnico čez Pontablo. Naj si bi odborniki kupčijske zbornice goriške vsaj na velikem zemljekazu Vodopivčevem ogledali svet in dotično njega lego in prevideli bi bili na mah, da tik pontabelske železnice državi nikakor ne kaže zidati železnice prek Predela. Pristavi j eni drugi sklep — ali naj se železnica iz Loke podaljša poleg Idrijco na Goriško (Tolminsko) ter od sv. Lucije po Soškej dolini sezida do Gorice. A tudi ta črta ne ustreza povsem zahtevam občnega državnega gospodarstva, nikakor pa ne onim urjogostranskim nameram, ki bi rade Trstu in celej Cizlajtaniji na korist ustvarile najkrajši podaljšek Rudolfove železnice do Trsta.   Ko bode ta pre-
pokliean modrijan zaklical, da dopisnik „Slov. Naroda- podira bodočo — nameravano tržaško razstavo. To dopisniku še nikdar nij prihajalo v misel, kajti doslej je le bolj ko mogoče objektivno poročal o dotičnih pogovorih, sklepih in dogodkih. Gotovo tej revci dopisnik „Slov. Naroda" ne bode nikdar ustrezal, ker mu neče naklanjati prazne hvale; — a dosta o tem. Gothe pravi na nekem mestu:
Es will der spitz*) MU uuserm Htall
uns iinmerfort begleiten, umi seines bollens liiuter nehali be\veist mir, dna vvir reiton. Oni dan je glasovita „Allgemeine Anu-burger Zeitung",   prijavila  iz  južne Avsti je (Sildoesterreich) prečuden sestavek: pI\in slo-vrenisehes Plaidover fiir Versohnung und Ger-manisirun^-.  po katerem bi bil neki veljaven Slovenec iz Tista v neke j posebnoj slovenskej knjižuri svojim rojakom priporočal, naj se prej ko mogoče ponemčijo in polaščijo.   Zarad pomanjkanja prostora denes dosta   o  tej čudovitoj izjavi — knjižuri, po katerej sem zastonj povpraševal raz.lične prijatelje in znance.
Blagemu vladiki, kot sem uže parkrut na
imenitna proga izdelana, bodo čez kaj let Zfl- j kratko poročal, je zdaj precej odleglo; rad kupčijskh in vojaških razmer gotovo mi- • -
slili, kako bi od nje izpeljali črto ali po cerk-nidkej ali pa po idrijskej dolini proti zahodu do
sy. Lucije, od todi gori po Soškej dolini do Kobarida in dalje prek Sela v Staro mesto (Cividale) na Laškem. Z do pa je vse hvale vreden sklep narodnega shoda zadnjo nedeljo v bližnjej Dolini, — naj mu je uže pritrdilo 2000 ali 4000 ali 0000 ali 8000 ljudij. Zbran narod je pod predsedništvom državnega poslanca Nabergoja sklenil, naj se naroči državnemu zboru, da prej ko mogoče sezida najkrajši podaljšek Rudolfove železnici iz Loke do Trsta. Kar je v resnici koristnega in kar je mogoče doseči, to uaj le poudarjamo, drugače delamo le zmešnjavo in zaviramo toliko potrebni napredek, kot je to s svojim sklepom storila kupč.ijska in obrtna zbornica goriška. Ker je tudi deželni zbor koroški po nasvetu poslanca Mtlhlbacherja sklenil jednako prošnjo do fb želnega zbora na Dunaj i, nadejamo se lehko, da bode to preimenitno vprašanje o podaljšku Rudolfove železnice do Trsta v državnem zboru prišlo na dnevni red.   A dalje bo-
| upajmo, da Bog popolno zdravje povrne možu, ki je živel in le živi svojemu svetemu poklicu in svojemu narodu. Njegova izguba bi pri zda-njih vladnih razmerah in namotah bila velikanska nesreča za primorske Slovane.
) Primerno l»i 1 >i 1 (oithe rekel „Spit/.el4
Domače M vari.
— (Vabilo.) Znanstveno društvo „Slo-venska Matic v Ljubljani", katerej ..je namen, slovenskemu narodu pripomoči do omike s tem, da primerne knjige v slovenskem p>ziku na svitlo daje ali vsaj podpira, da se i/.dade", vabi najuljudneje vse p. n. rodoljube, K žalijo letošnje knjige prijeti jin v letošnjem imeniku družtveuikov slovenske Matice natisneni biti, pa še nijso poslali ustmovnine ali letnine, da jo pošljejo do 16. decembra 1881.
„Nov."
— (JednajBtletni fant je M letnega učenca usmrtil.) Piše Be nam; Dne 14. oktobra vračal se je II letni učenec, drugega  razreda   tukajšnje velike  realke, z
dem tO razpravljel v bodočem dopisu, ki bode i imenom Tone Pavlic, domov iz šole. Deček z  nova kazal,   kako  Ogri na Reki spodrivajojjnko  pridan, jeden   piv-h   učencev   v svoj'
tržaško veliko kupčijo.
Za skleneno razstavo v bodočem letu so do sedaj, to je do 0. novembra, nabrali 108.598 gld, in 100 frankov (tej svoti pa nij prištet določen mestni donesek 15.000 gld., niti oni naše kupčijske in obrtne zbornice 4U.000 gld.) Sedaj darovi le počasi kapljajo. Huje pa se godi naine.ravauej loteriji, ki bi s srečkami imela nabrati še drugi za razstavo potrebni denar. V Trstu je nijso mogli oddati nobenemu podjetniku; nato so se bili obrnili na Dunaj, — a tudi tam se jim nij |>osrečilo. Sedaj se pogajajo z Italijo — z Milanci — pravijo, da bi ti prevzeli imenovano loterijo, če bi v to privolila italijanska vlada, če bi privolilo italijansko ministerstvo srečke prodajati po Italijanskem. Ker se naši (avstrijski) in laški državniki toliko sladkajo drugi drugim upajo nekateri, da bode laško ministerstvo privolilo v vse, kar bi le avstrijskej vladi bilo po godu. Pa naj se ta stvar razmota kakor hoče, nevšečna, nespodobna je časti avstrijskega cesarstva, da bi taka lokalna avstrijska razstava od visela od laške vlade in Lahouov samih, če bi hoteli oni srečke kupovati ali ne. A dosta o tem, da ne bode zopet kakov ne-
m
razredu, hitel je proti stanovanju očeta, i je žele/.nični čuvaj na južnej železnici, v čuvajski.j hiši jedno nadstropje \isokej tik ceste na Bolnik, kjer je pred 25 leti počil hotel lokomotiva. Ko pride Anton Pavli na Rimskej cest*, do poslopja, kjer je vojašnica deželnih brani -bovcev, zaleti se v njega brez vsega povoda jako malopridni jednaj.stl^tui Henrik \Yalda, učenec četrtega razreda mestne šole na Coj-Žbvem grabnu, ga udari z noževim držajem po nosuej kosti tik levega očesa, potom pa. steče. Učenec Anton Pavbč. gre domov in takoj prične tožiti svojim starišem o bolečinah v glavi. Po-klicani zdravniki spoznali so kmalu, da je rana jako težka. In v istini, ubogi Pavlic, umrl je ravno mesec potem, kar ga je bil jednajstletni m do-prida Henrik Walda udaril. V sredo dopolu-dne je sodnijska komisija truplp mladega učenca secirala, in pokaaalo se je, da je prišla |>o udarci kri v možgane, ki so vsbnl tega pričeli gniti. To pa je pouzročilo smrt jako pridnega in nadarjenega učenca, po katerem »lujeta mati in oče.
— (Iz Črnomlja) se nam piše: Njih ekscelenca g. ministerski predsednik Edvard grof Taalle je za ustanovitev prostovoljno po-
žanie brambe v črnomlji zdatno podporo 25 gl. blagodušno podariti blagovolil. — Slavno vodstvo kranjske hranilnice v Ljubljani je blagodušno podarilo v isti namen zdatno podporo 100 goldinarjev. — Cesarska visokost, presvitli maršal, nadvojvoda Albreht je za ustanovitev prostovoljne požarne brambe v Črnomlji zdatno podporo 30 gld. blagodušno podaril.
— (Akademično društvo »Triglav") v Gradci ima tretje redno zborovanje v soboto 19. novembra 1881 v gostilni Mzum Prinzen Koburg" Zinzendorfgasse Nr. 5. Dnevn: red: L Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Predavanje g. Koš;ina: „Zgodotinska črtica o reformacijskej dobi na na Slovenskem." 3. Kritika. 4. Poročilo g. predsednika o čitalničnih razmerah. 5. Slučajnosti. Gosti dobro došli! Začetek točno ob 8. zvečer.
— (Jo ur fixe!) Člani literarno-zabav-nega kluba vabijo se k Jour fixu", ki bode v soboto 19. novembra ob 8. zvečer v Tavčarjevem hotela. Na dnevnem redu je berilo g. Vrh o v ca.
Iz mestnega /bora ljubljanskega.
V Ljubljani, 17. novembra.
Predsedoval je župan g. Lase han, na vzočnih bilo je 24 mestnih odbornikov.
Mestni odbornik dr. Suppan nasvetuje,j naj bi se dr. Franu Schifferju, kateri uže od leta 1830. deluje kot zdravnik v mestu ljubljanskem in to na korist občine, kjer zdravi tudi brezplačno reveže v najbolj oddaljenih predmestjih, podelilo o priliki njegove petdesetletnice, kar je bil doktorjem promoviran, častno meščanstvo ljubljanskega mesta. Ta predlog se sprejme jednoglasno
Mestni odbornik Regali govori o svojem predlogu in pravi, naj bi se gostilničarjem, ka teri se bavijo s klanjem prašičev, ta njih posel nekoliko olajšal s tem, da sicer plačajo takso ravno tisto, kakor jo morajo plačati, če koljejo v mestnej klavnici, da pa se jim dovoli klati
doma, ako naznanijo klanje vsacega prašiča mestnemu živinozdravniku, da ta pregleda živino in jim potem izroči živinozdravniško bo-leto. G. Regali utemeljuje svoj predlog ter pravi, da ima veliko gostilničarjev od klanja prašičev največji dobiček in ker jim ne kaže klati svojih pra-ičev v mestnej klavnici, naj bi se jim dala olajšava s tem, da se postava o klavnem redu nekoliko predrugači, kar se tem lažje stori, ker mestna blagajna ne bode trpela nikakeršne škode. Mestni živinozdravnik bode uže imel dovolj časa, da pregleda živino, katero  bodo naznanili za klanje gostilničarji.
Na županovo vprašanje, ali g. Regali želi, da se njegov predlog izroči v pretres policijskemu odseku, odgovori g. Regali, da ne, kajti ker on misli, da mestni odbor lehko sam v tej zadevi meščanom pomaga.
Mestni odbornik dr. Zar ni k označuje predlog Regalijev nujnim, kajti zdaj najbolj koljejo gostilničarji in to do Božiča. Če se izroči ta predlog kakemu odseku, potem je odstavljen ad calendas graecaB, kajti v najvažnejšem času, od zdaj do Božiča, gostilničarjem ničesa ne koristi, ampak ostane vse pri zdanjem neugodnem običaji in pač bi se lehko reklo, da zavlačujemo stvar, kakor v kakšnem odboru „ Kriih« vvinkelna".
Podžupan g. Fort u na se izjavi, da naj bi ostalo pri zdanjej navadi. Treba je, da se gostilničarji strogo nadzorujejo, kajti oni pro-dajejo gostom meso, kateri je jedo, ne da so je surovo videli.
Dalje tudi g. Regali podpira nujnost svojega predloga, češ, da je zdaj najboljši čas za gostilničarje, ako isti zdaj ne morejo doma klati in delati dobrih jetrnih in krvavih klobas, katerih največ prodajo, potem jim to nič ne koristi, da odsek o tem razpravlja. G. Regali pravi, da se bode gostilničarjem še slabše godilo, kakor zdaj, ako ne bodo mogli klati prašičev,  kar jim največ nese,  da se jim tako
Slabotnega starčka in mladega moža slednja življenja pomoč.
Moj HO otni mož in jaz, ki sera zdaj 74 let stani, midva oba sva prišla ob vso moči in davno bi uže ne bila živela več, da nijsva" Iv. Iloil'ovo sladnega izločka zdravstveno pivo, ki so ga nama priporočili, rabila in ga Se rabiva. Nama obema je dalo le, to sladno pivo moč in življenje, in min, a i/.rekava lahrikautii najglobokojšo zahvalo. Najina želja jc,_ da so ta Izjava v interesu Btarih in telesno slabotnih osob priobči in pripravljena sva tudi na ustna vprašanja odgovarjati.
i harloUe llHiild. roj. Helnrieh, (žena ttpokoj. sedlarja iz cesarske konjarnioe), Moabit, Cerkveno ulice št. 15. Prosim, da ml pošljete 80 steklenic sladnega p     in 16 zavitkov sladnega bonbona.
C. kr. dvornemu oskrbovatelju gospodu Ivanu Iloif u, komisijskemu svetniku, posestniku o. kr. zlatega križoa za zasluge, vitezu visooih redov,
izumitelj
in jedin fabrikant Iv. Hoffovega sladnega izlečka, dvorni oskrbovatelj mnogim knezom evropskim, na Dunaji, fabrika: Grabennof, Braunerstrasse 2, pisarna in
zaloga: I., Graben, Braunerstrasse 8.
Uradno zdravstveno potrdilo.
0, kr. osredni odbor itd, Flensbarg: Ivana Hofla sladnega Isleftsta MlrsvNiveuu
pivo se je ska/.alo kot prav izvrstno krepilo.
Major Wlttge, delegiraneo c. pruskib bolmi'.
Svarilo! pri rabi ponarejenih, takozvanih sladnih izdelkov.
Zahtevajo naj so le pr»vl9 57krat od cesarjev in kraljev In največjih medicinskih vešoakov odlikovani iii priznani Iv. Hoffovi sladiti izdelki z varstveno znamko (podoba istimi-teljeval, registrirano pri c. kr. kupčijskej sodniji v Avstriji in Ogrskej. Napravim izdelkom driizih manjkajo zdravilne snovi zelišč, in'pravo narejanjo Ivana IlolVa sladnih izdelkov in lehko po izjavah zdravnikov zelo škodljivo vplivajo na zdravje.
Pravi Ivan Hoffovi sladni bonboni za prsa so v višnjevem papirji.   MenJ kot
za 2 gld. se ne pošilja. (518—8)
Zaloee: V Ljubljani: «. Piceoli, lekar, P. Lassnlk, II. Ij. Wencel» špecerijska prodajalnica. V Gorici: P«t«w VeuuUl, u. Cnrlstofeletl, lekaria. V Celji: J. Knpfer-Ulimidt, lekar. V Maribora: M»x Morie. F. P. IIolla*ek. V  P tuji: Jon. llahiuir,
V. Nelleimcliegg. V K oki: N. Pavar-le.
vzame zadnji gotovi kos kruha. Boje" se pri nas ikrastib prašičev, ali le v mestu se ne smejo jesti, zunaj mesta, v Šiški, na Viči itd., sploh v okolici, kamor zahajejo najrajši ljubljanski prebivalci, tam bodo pa brez sanitarnih ovir smeli pojesti ikrasto prašičevo meso, katero itak nij škodljivo, če pride na mizo skuhano. (Dalje prih.)
Tujci:
17. novembra:
Pri Slonu: Kraftner iz Gradca. — Moses z Dunaja. — Framelj iz Varaždina. — Laborisst iz Valentigneja.
Pri Malici: Buchwald, Freund, Katz, Berger z Dunaja.   —  Toriser iz Trsta.  — Vilar iz Pudob.
Dunajska borza 18. septembra
(IzTirno telegratično porodilo.)
Enotni drž. dolg t bankovcih  .   .   76 gld. 90 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   77    „   85 „
Zlata renta.........93    n   65 „
1860 drž. posojilo.....133    „   — „
Akcije narodne banko.....                  833    „ „
Kreditne akcije.......                            362    „80 „
Londo« ..........118    ,40 „
Srebro..........—    „   — „
Napol...........9    n 38
C. kr. cekini........5    n   59 „
Državne ina*ke.......                             57    .   95 „
dobro izurjen v Špecerijske! prodajalnicl in pro-•tujulutci z mešanim iiiuuoiii, ki je popolnem zmožen nemščine in slovenščine, želi dobiti službe. — Blagovoljne ponudbo sprejema pod šifro K. 15*' administracija ,Slov. Naroda". (649—2)
Vabilo k udeležitvi
dobitnih šans velike,  od hamburskega mesta
garantovano denarne loterije, v katerej se mora
9 milijonov 140.340 mark
v teku nekaj mesecev gotovo dobiti.
Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi 50.&00 dobitk, in sicer oziroma
400.000 drž. mark,
posebno pa 1 dob. a m
a m. k m. a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m.
250.000 150.000 100.000 (50.000 50.000 40.000
30.000 85.000
20.000 15.04)0 12.000 10.000
dob. a m. 8000
„ a m. nuno
n » m.
„ a m.
„ H m.
a a m.
„ si m.
„ a m.
„ a m.
„ a m.
n * m-
„ a m.
5000 4000 3000 2000 1500 1200 1000 500 300 138 itd. uradno do-
109 „ 212 , 10 „ 2 „ 533 „ 1074 „ 100 „ 29115 n itd.
Žrebanje dobitk je po načrtu ločeno.
Za prihodnjo prvo žrebanje dobitk to velike denarne loterije velja
celi orig. ioz le G mark, ali gl. 3.50 av. bank. pol orig. loza le 3 marke, ali .. 1.75 „ „ četrt „ „ 1 V« » ali 90 kr. „ „ ter se ti od države garantovaui originalni lozi proti pošiljat vi svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa proti povzetju zneska v najodda\)e-nejše krajo Iranko razpošiljajo. Manjše svote morejo ho priposlnti tudi v pismenih murkah.
Hiša st«-iitihtlur je v kratkem času svojim interesentom Ispladala v«*like dobitke* po mark 195.0009 so.ooo, več po BO.OOOt »O.OOO, hkooo itd. in je h tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin.
Uloge so v primeril velikim dobitkom jako neznatne ter se mora le priporočati, da se je-denkrat sreča poskusi.
Vsak udeleženec dobi pri naroobl uradni
načrt, iz katerega se razvida razdeljenje dobitkov in dotičnih razredov, kakor tudi uloge, in po vzdigovanji dobitk olicijalni listek vzdigne-nih številk.
Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom tor ho morejo na direktno vposlanje
ali na želju interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstriji- (splačati.
Naročila naj so povratno in vsakako pred ab. novembrom t. 1. zaupno pošljejo na trdno Nt uro tvrilko
Josef Steindecker,
Bank & VVechselgeschaft, Hamburg.
P. S.   IIiwa .Io»ef Nteiudecker —
poznata kot solidna in reelna — ne potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, nakar se čestito občinstvo opozarja. (004—5)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".