123. številka. Ljubljana, v sredo 31. maja 1899 XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja mk dan avečer, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-ogereke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 U Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za, tu dežele toliko ve«, kolikor poštnina znaša. - Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat Ust po Bkr., Ce se dvakrat, in po 4 kr, Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole* frankovatt. - Rokopisi se ne vraCajo. - Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trga 3t. Upravnietvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vbod v upravniatvo pa s Kongresnega trga 8t. Telefon aH. 3-4. Zaradi praznika Sv. Rešnjegs Telesa izida prihodnji list v petek, dne 2. junija. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, ka-tarlm bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja se ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vae leto . . gld. 13.— I Četrt leti. . gld. 330 Pol leta..... 660 I En mesec . „ 1*10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . . gld. 15 - I Četrt leta . . gld. 4-Pol leta ... „ 8*— I En mesec . . „ 1-40 *4T Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. BT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob ^gra^vejn^asu^ Uprainiitio ..Slovenskega Naroda". Politično sleparstvo. Na Dunaji dogovorili so se poslanca dr. Ferjančič in Povia ter župan Hribar o tem, kako naj bi zastopniki slovenskega naroda precizirali svoje stališče nasproti predrznim in blaznim zahtevam, katere so nemški poslanci vzeli v svoj akcijski program glede Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Da je v tem ozira neke akcije neobhodno potreba, vidno je že iz tega, ker — po nemških časni ških poročilih — grof Thun v izvrševalnem odboru desnice ni naravnost odklonil tega najnovejšega dokumenta nemške ošabnosti in silovitosti, temveč je celo do neke meje priznaval sprejemljivost nemških zahtev. Pričakovati bi se bilo torej smelo, da bode vse slovensko časnikarstvo radostno pozdravilo poročilo, katero je o omenjenem dogovoru priobčil naš list. Toda glejte? .Slovenec" je zgrabil krepelec in planil je z njim po županu Hribarju, češ, da v tacib stvareh nima ničesar govoriti zaradi svoje zveze z baronom Žvegljem. LISTEK. „Erotika". Napisal Vladimir Leveč. (Dahe.) Človeku, ki ve, čemu nosi glavo na vratu, ponuja veliko mesto neprešteto množico najrazličnejših vtiskov, naravnosti siti ga — na jedni strani s svojim bajnim leskom, na drugi s svojo socialno mizerijo — da premišljuje in reflektira. Pri Cankarju v njegovih »Dunajskih večerih" tega pogrešamo docela Nečem reči, da je slab opazovavec, a globokoumen opazovaveo ni nikjer in tudi misleč ni; refleksij ne naj« demo pri njem mnogo. Da bi Cankar n. pr. razglabljal težavni in tragični socialni problem prostitucije, — da se da to pesniško dovršeno napraviti, zato imamo v modernem slovstvu zgledov dovolj — tega ne smemo pričakovati. Kar dobimo takega pri njem, to je le nekako oddaljeno spominjanje, ki nikdar ne prestopi praga polne zavesti. Vsaj meni se zdi, da je pesnik nekaj takega skoro nehote in nevedoma poigkuiil izraziti v jednem ali dveh »Dunaj-•kih veterin". Dasi nas je izne.:adil ta napad o tej priliki, moramo vendar priznati, da nas ne iznenadja očitanje samo. Koblar, Kalan in vsi drugi, ki bi si s strmoglavljenjem dr. Tavčarja in Hribarja radi pridobili kaj več veljave in ki zlasti hrepene, da bi zasedli njuni uplivni mesti, imajo to očitanje vedno pri roki. Saj je še nedavno našemu školu poslušni organ iz šenklavškega žup-nišča v dolgem članku trudil se v potu svojega obraza dokazati, da sta ta dva delavna slovenska politika — prav navadna nemškutarja. Potreba se nam torej zdi, taka in jednaka očitanja zavrniti s pravim izrazom. Vsa ta očitanja niso namreč nič dru-zega ko najostudnejše politično sleparstvo. Bilo bi pač žaljivo za župana Hribarja in deželnega odbornika dr. Tavčarja, ko bi hoteli dokazovati, da jima, kar se narodnega delovanja in rodoljubnega srca tiče, nikdo izmed onih, ki se v uredniškem delu „Slovenca" in „Slovenskega Lista" gnečajo v bližino knezoško-fovo, še jermen odvezati vreden ni. Zato se bodemo omejili le na dokaz zaničljivosti njihove taktike in pa na dokaz, da so ostre besede, katere smo zgoraj zapisali v označenje te taktike, popolnoma opravičene. Vsakdo, ki je kdaj premišljal o tem, kaj je realna politika, bode nam priznal, da mora vsaka politična stranka prizadevati si, da pride v javnem življenju do veljave. Stranke, ki so same na sebi preslabe, da bi odločevale s pretežnostjo števila svojih poslancev, iščejo si torej opore in zaslombe. Tako je vedno bilo in tako vedno bode. Tudi narodno-napredna stranka morala je na začetku sedanjega deželnozborskega zasedanja postaviti se na to realno stališče, ako ni hotela ostati čisto brez upliva, kar je za vsako politično stranko pač najpogubnejše. Klerikalci, zmage pijani vsled uspehov, katere so si bili z zlorabo vere in cerkve pridobili pri volitvah, niso se v kaka pogajanja z na rodno napredno stranko niti spuščati hoteli. Še celo v osobnem občevanji s poslanci te stranke kazali so svojo ošabnost in boga-jednakost. V tem položaju je pa nemška Recimo v drugem: Ah no, ne hodi več od tukaj, Samd nocoj nc, Ijuhčok moj; Tako mi je ledeno » prsih . . . NoCi jo mene strah nocoj. KtraSnft jc noC . . . Kadar vso mesto Tam zunaj trudno, tiho spi, Takrat trepečom od bojazni, Z roko zatiskam si oCi. Nad mano sijo svotici solnco, Vosolo, jasno jo nobd; Tako lepo" zvono zvonovi In fantje skozi vas pojd. In roko v roki z majko svojo Po boli cesti hodim jaz, Nedolžno zrii oči otroške In mlad in lop jo moj obraz .. . Bojim so te* svetlobe krasne In vzdignem se in gledam v noč, A tam iz Crne temo vstaja Obraz upal, umirajoč. Bledo je lice kakor mramor, V očeh se svetijo solzo In vele ustnice otožno, Ljubeznipolno govore*: „Ah dete, ljubo deta moje, — Zakaj bojtl ae majke ti? Saj ti si t grob me zakopala, Is lio mi iaaesala kri.. stranka na obe strani raztegnila svoji ti-palnici, in narodno-napredna stranka izvedela je, da so klerikalni voditelji stopili z njo v dogovor zaradi skupnega postopanja v nekaterih vprašanjih. Kakošna so ta vprašanja, izvedelo seje kmalu: poslancem mest, hotela se je vzeti vsakoršna ingerencija na upravo deželnega zaklada ter tako njihovim volilcem ad oculos demon-strovati, da le v materijalno svojo škodo delajo, ako jim dajo svoje glasove. Pred vsem pa je bilo v nevarnosti slovensko gledališče, proti kateremu so grmeli in rohneli klerikalni kandidatje na vseh volilnih shodih. Spoznavši te nakane, morala je narodno-napredna stranka, će ni hotela sama sebi potisniti noža v srce, skrbeti, da ne postane v deželnem zboru zrno med dvema žrnovoma. Stopila je torej tudi v dogovor z nemško stranko in — zagotovivši si popolno svobodo v narodnih — dosegla je neko skupno postopanje v gospodarskih vprašanjih. Pač je morala — in to je bilo najbolestneje zanjo — zagotoviti za vso legislaturno dobo nemškemu gledališču jednako podporo, kakor slovenskemu ; odločiti se je pa k temu morala, ako je slovensko gledališče sploh rešiti hotela. To so gola dejstva, katera navajamo zato, da bodo tudi naši izvenkranjski bratje, ki se le preradi dajo zapeljati, da narodno-napredni stranki očitajo „zvezo z Nemci", izprevideli, kako prenagljeno in kako povsem neosnovano je tako očitanje. Narodno-napredna stranka dokazala je ravno v deželnem zboru s svojim vsik-dar odločnim nastopanjem v narodnih vprašanjih, dokazala je pa tudi drugod, kjerkoli je javna uprava v njenih rokah, da ji le kak političen slepar more očitati, da je Nemcem prodala svoje narodno prepričanje in svojo akcijsko svobodo. Tem zaničlj i vej Š e pa je, ako jej kaj tacega očita stranka, katera je leta in leta bila v najtesnejši zvezi z nemško stranko v deželnem zboru kranj skem in kat era si pri tem ni vedela ohraniti niti In še tu prevladuje vseskozi le duševna stran onega problema; materialna, socialna stran se ti odkriva le med vrsticami, jasno izražena ni. Ravno isto je pri tretjem »Dunajskih večerov": Kakšna trudna bolest v teh sivih očeh, Na teh ustnicah tenkih, prosojnih; Ko je slikal pre&estnico Ticijan, Gledal tebe je v snnjah opojnih. Na obrazu tropeče, kot lunin žar, Greha, strasti nebeska krasota, In trpljenjo, brezupa zadubla noč Iz uvelega diha života. In srce se mi Siri, oko" strmi — Kakor plašč te Madonin ovija VeliCastvo pregrehe, propalosti kras, Tvojo duSe temna tragedija . . . Kakd površno, da ne rečem naivno pesnik opazuje, kažejo ravno te kitice, sicer ne bi menda iskal veličanstva greha — v po nočni kavarni. Najbrž je to tudi sam čutil dobro in zato pridejal zadnjo kitico: „Kaj ti pride na misel, — ne blSdi tako! Tja poglej, kakd stikajo glave! Za trenotek obrni ae malo na stran Pa naroČi mi čašo kave ..." Najlepša po zunanji obliki, p« tudi do skrajnosti nejasna — in ne samo meni — je pad sadnja pesem v tem ciklusu: akcij ske svobode v narodnih vprašanjih; tem zaničlji vej še od stranke, katera je — ločivši se iz čisto ničevih vzrokov od svojih rodnih bratov — prvikrat, odkar uživamo ustavno življenje, ponudila Nemcem zvezo proti slovenskim narodnim poslancem. Ne narodno-napredna torej, temveč klerikalna stranka je s to svojo pogubno taktiko povzdignila Nemce do one veljave, katera jim v naši deželi nikakor ne pristoji, katero pa tudi sedaj še uživajo le vsled ošabnosti in vero-lomnosti klerikalnih poslancev. Gospoda okoli „Slovenca" in „Slov. Lista" ima, kadar se ji to zdi potrebno, jako kratek spomin. Ako ji ga v naslednjih vrsticah hočemo nekoliko osvežiti, vemo sicer že zanaprej, da bode po znanem nauku „si fecisti, nega", tudi jasna dejstva hotela utajiti; vendar nam je pa do tega, da razsodno slovensko občinstvo spozna vso moralno goloto teh ljudij. — Torej k „zvezi z Nemci". Pokojni kanonik Klun je bil, ki je našel, koliko boljše srce ima baron Žvegelj, kakor pa poslanci, katere so slovenska mesta poslala v deželno zbornico. Nastalo je torej med njima intimno politično prijateljstvo, katero je že leta 1889. objemalo vse poslance od Žveglja do Brauneta po jedni ter od Kluna do Dragoša po drugi strani. Nasledek tega intimnega prijateljstva je bil, da je v deželnem zboru kranjskem odstavljeno bilo z dnevnega reda vsako važnejše narodno vprašanje in da poslanci narodno-napredne stranke za nobeno odločnejšo politično akcijo niso zamogli dobiti podpore. Kranjski deželni zbor bil je bolje podoben občnemu zboru kmetijske družbe, ko zakonodajal-nemu telesu. Entente cordiale med klerikalci in Nemci je Šla tako daleč, da je po-sanec Detela — sedanji deželni glavar — v pohujšanje narodnih, a ob odobravanji klerikalnih poslancev debatoval v nemškem jeziku. Skrajno sramotnih pa je dvoje dejstev, kateri imajo na vesti ljudje, ki imajo dandanes polna usta neskaljenega rodo-ljubja in mržnje do Nemcev. V deželni pro- 0 tebi sem sanjal vse dolge večere, Kako sem te čakal, a tebe ni bilo, Ah, nisi me čula, kakd sem te klical, — In zdaj, zaželjena, prišel jo čas . . . Glej. vse moje rosno, duhteče rože, Nocoj so razpale in v prahu ležijo, In soince, to lepo, veliko solnco Ne vrne se nikdar in nikdar več . . . NajtiSjega zvoka drhteče strune, Ne bledega žarka oddaljene zvezdo — In ti si pred mano ... jaz čutim tvoj pogled . . . Ah, nagni se k meni, objemi me! — Da položim to trudno Celo Na- tvojo ljubeče, mrzle roke — Ah nagni so k meni, ti zaželjena, Ti mirna poslednja noč! . . . Čita se ta pesem naravnost bajno-krasno vsled melodioznosti svojih granesov, a kaj je pesnik hotel reči, tega ne ve živa duša. Tako temna nejasnost ni niti originalna, še manj genialna, k večjemu — pa-tologična, bolna! In Čitajoče občinstvo, ki vendar ne sestoji iz samih li lis tro v in bedakov, ima menda pravico zahtevati, naj ga gospodje literati ne mučijo z izrodki svoje prebujne domišljije in ne dolgočasijo z nepotrebnim misticizmom ter z gol zunanjimi zvočnimi vezlll! .. . (Konec prih.) račun postavljala se je za demoralizacijo našega učiteljstva neka svota, da so se dovoljevale iz nje nagrade za uspešno poučevanje nemščine na jednorazrednicah in na dvorazrednieah po kmetih. Poslanci na-rodno-napredne stranke zahtevali so, da se ta sramotna postavka, ki je nekako uza-konjevala večjo veljavo nemščine ko slo venščine na Kranjskem, izbriše iz pro računa. Zastonj so bili vsi njihovi razlogi, zastonj apel na rodoljubna srca klerikalnih poslancev; kakor jeden mož vstajali so celih Šest let z nemškimi poslanci vred za to postavko. — In ko je občinski svet ljubljanski sklenil upeljati v Ljubljani samo slovenske ulične napise, preprečila je to klerikalno-nemška zveza v deželnem odboru. Šele župan Hribar, ka teremu sedaj očitajo klerikalci zvezo z baronom Žvegljem, začel je odpravljati in je kljubu tej zvezi deloma že odpravil madež, ki ga je napravila klerikalno-nemška zveza. Ne bodemo govorili o tem, kako so šele poslanci narodno-napredne stranke proti grešni mlačnosti klerikalcev priborili slovenskemu jeziku prvenstvo pri napisih nad vrati deželnozborske dvorane, v deželnem muzeju in v deželni prisilni delalnici; pač pa v ilustracijo naših klerikalcev ne moremo zamolčati, da je njihov deželni odbornik dr. Papež v deželnem odboru obilokrat in po nepotrebnem uradoval nemški, v temko dr. Tavčar dosledno uraduje slovenski. Dejali smo pa tudi, da so jedino klerikalci krivi, da uživajo Nemci v naši deželi preveliko veljavo. Kdor je sledil dogodkom od lanskega do letošnjega deželno-zborskega zasedanja, bode to našo trditev takoj umel. Sloge poslancev obeh slovenskih strank je potreba, pa bode konec te veljavi, z njo pa konec tudi takemu vladanju, kakorsnemu se hvala poje v „Grazer Tagblattu"- NTa najboljši poti do te sloge smo bili. Poslanci obeh slovenskih strank so se kljubu težavam, katere so se jim delala iz izvenposlanških krogov klerikalne stranke, končno vender le sporazumeli za nekak modus vivendi, ki bi bil — predpostavljajoč na obeh straneh odkritosrčnost — lahko privel do popolne sloge. Dejali smo: predpostavljajoč na obeh straneh odkritosrčnost. To pa je ravno I Klerikalna stranka je — kakor se je kmalu pokazalo — sklepala spravo samo z namenom, da osami narodno-napredno stranko. Ona torej nikdar ni mislila odkritosrčno. Če bi bila tako mislila ne bila bi takoj po skl enje ni spravi ustanovljala kon-sumnih društev dalje, ne bila bi pri letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet ljubljanski postopala tako perfidno. Res. da je med tem vodstvo klerikalne stranke prešlo v druge roke. Pl. De-tela in dr. Papež namreč niti žugniti ne smeta več, če tako zapove diktator dr. Šu-šteršič. Motil bi se pa zelo, kdor bi mislil, da je drugo vodstvo prineslo stranki tudi druge nazore o političnem poštenji. Nasprotno se je zgodilo. Na tako nizki stopinji morale, kakor pod dr. Šu-šteršičem, klerikalna stranka še nikdar bila ni. Lahko bi naveli za to več dokazov; omejujemo se pa lena jeden, ki strogo spada v okvir naše današnje razprave. Ko so pri letošnji dopolnilni vo-litvi za občinski svet ljubljanski prišli klerikalci o ožjo volitev s kandidati narodno napredne stranke, ponudil je dne 24 aprila popoludne načelnik „Naše straže" dr. Sušteršič nemški stranki jedno mesto občinskega svetovalca v prvem razredu, ako pri ožji volitvi v tretjem razredu dne 25. aprila dajo svoje glasove klerikalnim kandidatom. Mi smo sicer o tem že poročali o svojem času; a vrinila se nam je pomota, da smo dr. Šušteršičevo ponudbo v zvezo spravili Z volitvijo v drugem razredu. Takrat je „Slovenec" to utajiti hotel. Morebiti bo tudi sedaj imel tako drzno čelo, da bode tajil; toda mi izjav lj amo slovesno, daje ta ponudba bila golo dejstvo ter vzdržujemo svojo trditev nasproti vsem poskusom tajenja in farizejskega zavijanja. To dejstvo pa tudi v pravi luči kaže diktatorja dr. Šušteršiča in njegovo rodoljubje. Bogme, v sročo si štejemo, da nam na tako rodoljubje prisegati ni treba. Kdor si je torej ohranil le Se količkaj zdravega smisla, priznati bode moral, da niso klerikalci nič druzega kot politični komedijant j.', in daje najostudnejše politično sleparstvo, ako stranka, kije prva iskala Nemcev za ofenzivno zvezo in jim tako dopomogla do nezaslužene veljave v deželi, očita sedaj narodno-napredni stranki nj e defenzivno zvezo in to v očigled splošno znanemu dejstvu, da je kljubu tej zvezi poslovenila mestno upravo ljubljansko, poskrbela mestu Ljubljani slovensko lice, in odpravila nepotrebno nemšk utar jenj e v ura-dovanji deželnega odbora. V IJiihlJanI, 31. maja. Kriza. Včeraj bi se bila morala razrešiti kriza, vendar ni doslej o tem še nikakih poročil. Vrše se vedno nova pogajanja in posvetovanja mej cislitvanskirai in ogrskimi ministri, pri tem pa igra zunanji minister, grof Goluchovvski veliko vlogo. Opozicijski listi so začeli zadnje dni z vso zgovornostjo pledirati za to, da se skliče državni zbor. Seveda jim je pri tem na misli le, kako bi hitrejše vrgli Thuna, kateremu bi naj sledilo neko ^prehodno ministrstvo". „Vater land" piše. da želi tudi Thun, naj bi posloval državni zbor, toda to sedaj radi pogajanj z Ogrsko ni možno. Nadalje se bavi „ Vaterland" z razdelitvijo banke in naglasa, da bi se ji v Avstriji ne protivit nihče. Z dosedanjim neprestanim prejudiciranjem nagodbenih vprašanj na Ogrskem pa se mora definitivno prenehati. Tudi „Neues VViener Tagblatt* piše: Avstrijec katerekoli politične barve more zavzemati v nagod-benem vprašanju samo jedno stališče: avstrijsko. Priznavamo težki položaj ogrskega kabinetnega šefa ter bi mu morda, ako bi nam avstrijsko stališče ne bilo bližje in naravnejše, želeli srečen 2. juni; kot Avstrijci pa vemo, da bi dosegel tako prijetno bodočnost le na naše stroške. „Neue Freie Presse" poroča, da pišejo vsi budimpeštanski listi, da se odloči cesar danes ali jutri. Niti Szell niti Thun nista doslej v ničemer popustila svojega stališča. Južnotirolsko vprašanje. Vsa pogajanja mej italijanskimi in nemško-tirolskimi poslanci so ostala, kakor se kaže, brez vspeha. BN. Tiroler Stimmen" pišejo, da so se v soboto z govorom posl. Salvadorija pogajanja menda povsem prenehala. Niti pa niso prerezali Nemci, nego Italijani, s katerimi sta postopali obe strani deželnega zbora z največjo obzirnostjo. V zahvalo za to sta dobili cel šop žalitev, katere so se zalučile v obraz vsemu deželnemu zboru in deželnemu odboru. Morda pa se vendar-le ne strinjajo s Salvadorijem vsi njegovi italijanski kolegi, in se bodo pogajanja nadaljevala. Albanija. Turška vlada se je baje vendar-le lotila sramotnih razmer v Albaniji. Albanci so se začeli upirati, da bi bili turški vojaki, a sedaj se je posrečilo turški vladi, da so se udali. Vendar odpor še ni čisto zatrt. V Prizrendu bodo imeli Albanci shod, da se posvetujejo o svojem razmerju do Turčije. Zanimivo je dejstvo, da so se Albanci že skoraj docela emancipirali od Turčije. V Albaniji vladajo uprav srednjeveške razmere. Vodje raznih rodov so nekaki absolutni vladarji v svojih okrajih. Turčija je dala že nekatere poloviti in zapreti. Ali bo to pomagalo, ni gotovo. Baje hoče napraviti Turčija sedaj nekaj več šol za divje Albance Revizija „afere". V prekrasni dvorani „Charabrecivile", v očigled sliki križanega Nazarenca se vrši revizija Drevfusove afure. Sodnikov je 45, ki imajo skupaj 2814 let. Mej sodniki jih je starih 12 nad sedemdeset, 18 nad šestdeset, 11 petdeset in 4 nad štirideset let-Najmlajši je Boulloche, ki šteje 45 let, najstarejši pa Chevrier, ki ima 77 let. Dva sodnika, generalni prokurator Mazeau in Lepelletier, sta bila že pravosodna ministra. Poročilo Ballota-Beaupreja slika Dreyfusa v prav simpatični luči ter predlaga revizijo njegove obsodbe. Uničenje sme predlagati le justični minister. — H kratu s to obravnavo se vrši tudi obravnava proti fanatičnemu monarhistu Derouledeju, ki je hotel povzročiti po pokopu Faura a pomočjo vojakov ustajo. Dopisi. Iz Belokranjska, 25. maja. Vsprej-mite gospod urednik, nastopne vrstice v Vaš cenjeni list o nesreči, katera je zadela skoro polovico Đelokrajine dne 22. in 23. maja t. I. Proti 2. uri popoludne 22. maja kupi-čili so se temni oblaki med sv. Frančiškom in „Seraeč-goro*, kar nastane piš in vihar in v pol uri divjala je nevihta, da je bilo groza, toča, debela kot kurje jajce, usula se je in drobila ter tolkla, da je uničila ves up ubogega kmetovalca. Dočim je že prej mraz in sneg uničil vse sadje, zdrobila je toča dne 22. in zopet 23. maja vse poljske pridelke in krmila. Polja so tako v tla zbita, da jih ni možno kositi; pšenica, rž, ječmen, oves, krompir, koruza, detelja, vse je proč. Tu gre za obstanek ljudstva; komaj se je leta 1898. nekoliko živeža pridelalo, ko je leta 1897. toča hudo pobila, je zdaj vnovič nesreča vse vzela. Obupno zre kmetovalec v bodočnost, ki mu niti ne kaže tako potrebnega vsakdanjega kruha, da ohrani sebe in svojo obitelj. Neizogibna je lakota, ako ne bode zdatne in nujne pomoči Da bolje spoznate veliko nesrečo, ki nas je zadela, navedem naj one kraje, kjer je toča razsajala, in sicer: 1. Vranoviči občine Gradac; 2. Zemelj, Podzemelj, Boršt, Kaprišče, Skrilje, Prilozje, Boginja vas, Kra-sine, Crkvišče in Otok, občine Podzemelj; 3. občini Adlešiči in G riblje. Dalje Redenj obč. Tribuče, potem vasi Zilje, Dejani, Grdimi, Jakovini, Vidine, Novoselo, Skavrani, Žuniče, Preloka, Balkovec obč. Vinica ter vas Zastavo obč. Loka. Uničeni so tedaj pridelki 23 vasi in celih dveh občin Griblje in Adlešiči. Škode je nad 140.000 gld. Ljudstvo, samo na sebi že revno, bode zatrto. Niso še začel j ene rane od toče 1. 1887 in že jih je zopet udarila huda usoda. Kaj naj prične ubogi kmetovalec ? S čim bode plačal davek in obresti, s čim vzdržal sebe in svojce ? Kaj naj seje, ko je prepozno, pa saj nima itak več zrnja. Ajdo in proso bode treba sejati, ali ajde ni niti za seme. Ali naj pustimo v nemar to ubogo dobro ljudstvo! Ne, ljudje so in mi smo tudi ljudje! Obračamo se tedaj na vse merodajne faktorje, zlasti pa na c. kr. vlado in deželno oblast, da ona prihiti na pomoč, če je pomoč kdaj potrebna, potrebna je tukaj in sicer nujna in zdatna pomoč, da si ubogo ljudstvo vsaj še nekaj opomore in na novo kaj poseje. V srce boli človeka, ko vidi nesrečneže pobite in potrte v boju za svoj obstanek; gorje očetu, ko že zdaj vidi, da kode otrok moral jokati za ljubi kruhek! Apelujemo na vsa blaga srca, da položijo svoj dar v pomoč nesrečnežem! Slavno uredništvo pa v imenu revčkov prosimo sodelovanja v pomoč prizadetih sobratov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. maja. — Osebne vesti. Evidenčni geometri druge vrste gg. Josip Koricky, Roger Bassin in Henrik Swalla so imenovani evidenčnimi geometri prve vrste. — Paraziti I Sklep deželnega zbora glede konsumnih društev in laži-gospodar-skih in kmetijskih zadrug je hudo spekel tiste katoliške spekulante, kateri s temi napravami love nevedno ljudstvo v klerikalne zanjke in si zajedno polnijo svoje nenasitne bisage. „Slovenec" je temu sklepu deželnega zbora posvetil celo serijo člankov, kateri so imeli samo namen, preludirati z vsakovrstnimi zabavljicami končnemu naznanilu, da deželni odbor glede konsumnih društev nima nikake kom-petence, in da mu klerikalne zadruge ne bodo dovolile vpogledav njihovo poslovanje Pričakovali smo kaj tacega, in zato nas „Slovenčevo" naznanilo ni prav nič osupnilo, saj imajo „Slovenčevci" tisoč razlogov, da prikrivajo nerealno in nesolidno poslovanje svojih zadrug. Te zadruge postanejo še npanamau kranjskega klerikal-stva, in od tod strah in srd njiho-vegaglasila, zato skuša „S1." z bombastičnimi frazami prikriti gnilobo klerikalne „organizacije". Zadnji »Slovencev" članek o tej zadevi je zabeljen tudi s psovko, da so vsi trgovci, gostilničarji itd. le pa razi t i na životu delavnih proizvajajočih stanov, torej neke vrste troti, ki žive* na stroške delujočih stanov. „Slovenec" je to frazo našel pod mizo socialnih demokratov, koder sploh pobira odpadke, katere potem po klada krščanskim socialistom. Revček ni zmožen, pregledati razvoja sodobnega gospodarstva in ne more spoznati, da je diferenciranje, da je razdelitev dela sodobno produkcijo povzdignilo do današnjega st anja, da je torej trgovec ali prekupec v gospodarskem življenju takisto potreben, kakor producent sam. Kranjskim oziroma slo ven skim prekupcem in trgovcem pa se že celo ne more ničesar očitati, ker so v tisoč in tisoč slučajih dokazali, da so pravi in resnični prijatelji in podporniki ljudstva. Ako je trgovec parazit, torej trot človeške družbe, potem so to tudi vsi drugi stanovi, ki direktno ne producirajo, in potem je tudi katol. duhovščino uvrstiti mej trote, ker prav duhovščina ne seje in ne žanje in venđer jo redi, ne Oni, ki skrbi za ptiču pod nebom, nego ubogi kmet Prav duhovniško glasilo je zadnje poklicano, govoriti o parazitih, zakaj, če hoče kdo videti pristnih trotov, jih mora samo v rjegovi bližini iskati. — V osmih dneh dolg in obresti! Poznamo naše duhovstvo precej dobro in nikdar nismo vrjeli, da mu je korist narodova, delovanje za istega duševni in gmotni prospeh posebne važnosti. Nasprotno, bili smo vedno prepričani, da je vse delovanje naših kaplanov le pesek v oči lahkover nemu ljudstvu, katero hočejo politično spraviti pod svojo oblast, da ga morejo potem ložje izkoriščati, in nismo mogli in ne moremo pojmiti tistih idealnih spravo-ljubov, ki menijo, da je s takimi ljudmi skupno delovanje mogoče. Njihovih končnih namenov vendar ne moremo podpirati, a podpirali bi jih, da delujemo ž njimi skupno, da ne presojamo vedno in vedno sredstev, ki se jih poslužujejo v dosego svojih namenov. In v svrho preso je vanja naj priobčimo mal donos k zgodovini klerikalne ljubezni do slovenskega kmeta! Trnovska kapelana sta morala končno prepustiti skrb za blagor občine drugim možem, in tako imata zdaj zopet toliko časa na razpolago, da ne vesta kaj ž njim, ter zato razpošiljata pisma, kakor sledeče: „Hranilnica in posojilnica v Trnovem Vas opominja, da v osmih dneh poravnate dolg in obresti, sicer se sodnim potom od Va s iztirja." To pismo, pisano možu, ki je pri zadnjih občinskih volitvah volil liberalno, marsikaj pove. V prvi vrsti kaže, da kapelana ne moreta preboleti činjenice, da imamo v Trnovem zopet liberalnega župana, in to navzlic temu, da sta oba duhovnika v odboru z vsemi svojimi ovčicami vred oddala glasove za župana pristašu narodne stranke, g. občinskemu odborniku Špilarju, in je s tem njihova stranka javno priznala, da nima v svojih vrstah moža, ki bi bil zmožen za to častno mesto. Pismo pa pojasni tudi ljubezen klerikalcev do našega kmeta Najhujši „liberalni magnat", kakor je imenoval „Slovenec" naše gmotno malo boljšo situirane posestnike, določil bode svojemu dolžniku kot rok za plačilo dolga štirinajst dnij, in naj bode dolžan znesek še tako majhen; klerikalna posojilnica pa, zavod, ki ima pred očmi jedino le korist ubogega trpina kmeta, ki se same ljubezni do njega in njegovih teženj kar topi (kolikokrat smo to čitali in čuli!), klerikalna posojilnica pa tirja od svojega dolžnika v poletnem času, ko nima krnet večkrat niti za sol, štiri stotake v osmih dneh. Pač hitro neha klerikalna ljubezen, klerikalna skrb za te in gmotni napredek tvoj, slovenski kmet, neha v hipu, ko drugače voliš, kot kapelan zahteva. Pa ne samo, da mine „gospodov" ljubezen in skrb do tebe, ampak doleti te tudi njihovo sovraštvo in maščevanje, in zato gorje ti, ubogi slovenski kmet, gorje, če bi bil kdaj popolnoma v klerikalnih krempljih! No, mi upamo, da ne bodeš! — „Slovenec" in shod slovenskih državnih in deželnih poslancev. Klerikal nemu trobilu se je začelo svitati, da je s svojim nastopom proti shodu slovenskih državnih in deželnih poslancev razkrilo svoj nerodoljubni, uprav izdajski značaj in zato se skuša na razne načine opravičevati. Včeraj pripoveduje „Slovenec", da je „Slov. Narod" poročal, da se ima shod poslancev sklicati po inicijativi župana Hribarja. Tega nismo nikdar poročali, to je le »Slo vence va" zvijačnost, s PST Dalje v prilogi. "M Priloga »Slovenskemu Narodu" št 123, dn6 31. maja 1899. katero bi se rad nekoliko opral madeža, da se je iz malenkostnih strankarskih, razlogov 71letel v nameravani shod, ki naj v prvi vrsti podpre znnajkranjske Slovence. Nam ni za to, kdo je sprožil inicijativo, ampak le za to, da se shod vrši, naj potem misel izhaja od kogarkoli, in zato zavra čamo z vso odločnostjo jazuvitski manever „Slovenčev". — Izjava. »Slovenec" piše: „V Ljub ljano je prišlo tudi okrog 50 Hrvatov iz Zagreba in iz Siska. K tem je prišel nekdo, ter jim je v dr Tavčarjevem imenu prigovarjal, naj se nikar ne udeleže slavnosti, naj gredo" raje v „Narodni dom", češ, to si surovi ljudje, ki se bodo pretepali, zato se tudi slavnosti ne udeleži nobeno tukajšnjo uglednejše društvo. Kako pa naj imenujemo to početje liberalne gospode? Ali je libe ralno ali marveč rokomavharsko ?" Tako „Slovence" I Dasi cela vest, kakor skoraj vse, kar prihaja v „Slovenca" iz rok naših duhovnikov, že sama na sebi nosi pečat laži na svojem čela, izjavljam vendar, da ni bil nikdo opravičen, v mojem imenu go voriti z došlimi Hrvati, da v to — ker me prisotnost teh Hrvatov čisto nič brigala ni — nikogar pooblastil nisem, in da tudi sam nisem govoril niti z gosti iz Zagreba, niti z gosti iz Siseka. Pač me je iskal v mojem stanovanju gospod Zagorac , pa me ni dobil pri domu, tako, da tudi ž njim nisem spregovoril besedice. — Dr. Tavčar. — Zatiranje Nemcev v Ljubljani postaja od dne do dni' groznejše, in siromaki že komaj dihajo, posebno nemški odvetniki, katere visoko deželno sodišče na uprav nečuven način preganja. Ti siromašni nemški odvetniki se že kar ne mo rejo več gibati. Od odvetniške zbornice dobivajo slovenske pozive. Te vračajo z opazko, da jih ne razumejo, ali slovenskih konkur zov se ne morejo ubraniti. Časih so imeli vse konkurze odvetniki Supan, Schrev in Pfeilerer, dandanes pa jih dež. sodišče z brezprimerno trdovratnostjo obeša gg. Wurz-bachu, Schupplu in Vallentschagu, ter dosledno pozablja na mlajše slovenske odvetnike, kateri so za to prizanesljivost seveda neizmerno hvaležni. Sosebnoje usmiljenja vreden gosp. plem. Wurzbach, kateri še Soosovega konkurza ni dovršil, pa se mu je že natovoril nov konkurs. Morda se bodo gospodje še pritožili. Ko bi na pr. v Trstu deželno sodišče tako zatiralo slovenske odvetnike, kakor se v Ljubljani zatirajo nemški, kaj bi k temu rekli — Italijani ? Bržčas bi malo drugače zaropotali! — Po občnem zboru „Sloge". Z Goriškega se nam piše: Pomen občnega zbora „Sloge" tiči v tem, da se je na njem sodila in obsodila abstinenca, in da je občni zbor s tem, da g. Gabrščka ni volil v odbor, sodil in obsodil učiteljstvu neprijazno postopanje „Soče" in vs3h tistih, deloma že spokorjenih politikov, kateri so to postopanje narekovali. Poročilo „Soče" v istini ni bilo nepristransko in povedali ste golo resnico, ko ste rekli, da po njem ni dobiti prave slike o tem važnem zborovanju. Ako se izkaže potreba, priobčimo obširnejše in nepristransko poročilo, za danes konstatu-jerao samo, da se je g. Gabršček prav močno trudil, da bi bil zopet izvoljen. V svojem govoru na shodu je kandidoval na vse načine. Ko bi se bil kateri učitelj pred volitvijo tako zavzemal za se, kakor se je g. Gabršček, bi gotovo ne bilo prišlo do ožje volitve. Učiteljska kandidata se žal, ob zborovanju nista izrekla, da kandidu-jeta in tako so mnogi, ne vedoč, kdo izmej učiteljev prav za prav kandiduje, glasovali za razne učitelje. Pri posvetovanju, h kateremu je radi prezgodnje ure prišlo malo učiteljev, smo se odločili za naša vrla tovariša gg. MedveŠčeka in Vrtovca, a mnogi učitelji niso vedeli za ta ukrep In tako so se glasovi cepili. Toliko v pojasnilo! — Ljubljansko gasilno društvo. Piše se nam: Novi odbor postopa glede sprejemanja novih členov nekam čudno. Znano je, da se je za pristop oglasilo 20 mož. Društvo bi le pridobilo, ako bi jih sprejelo. Nekateri izmed oglašencev so sicer že nad 40 let stari, a ker so izjavili, da se v naprej odpovedo vsaki podpori iz društvenih sredstev, pa ni nobenega vzroka, da se jim sprejem odreka. Izmed vseh oglašencev »ta bila samo dva sprejeta, vsi drugi pa niti odgovora niso dobili, kar je gotovo nekorektno. Vsaj odgovori na) se možem, -d so pripravljeni sodelovati pri človekoljubnem delu. Kaj mar tudi v novem od* boru vlada še vedno stari duh zagrizenega nasprotstva proti Slovencem? Kdor je bil kdaj na vrtu pivskega hrama na Sv Petra cesti in čul, kako ljudje brijejo norce s sloveDsko komando, bi skoraj mislil, da vlada še stari duh v gasilnem društvu. — ,,Mica Kovačeva — piva, nič pva-čava" . . . Tisti Mici Kovačevi, o kateri poje znana gorenjska narodna pe30rn, je močno podobna naša klerikalna stranka Kakor smo že včeraj povedali, je naša ljub ljanska Mica Kovačeva za časa zadnjih občinskih volitev v gostilni „pri ribiču" prav pridno jedla in pila, sedaj pa se brani plačati. Danes smo v prijetnem položaju, da svoje včerajšnje poročilo lahko nekoliko popolnirao. V imenu Mice Kova čeve sta prišla Kregar in Ureskvar h gostilničarju g. Maliju in ga vprašala, če prevzame pogoščenje klerikalnih barjanov. Obljubila sta točno plačilo in se z gostilničarjem domenila, da bosta Anton Brglez iz Črne vasi in Fran Jevc iz Ilovice nadzorovala, da bodo pogoščeni sami klerikalci in ne tudi kdo drugi. In bilo je veselo življenje „pri ribiču" oba dneva, ko je bila volitev iz III. razreda Barjani so pili in jedli, da je bilo treba po trikrat kuhati golaž in ko so se možje golaža naveličali, morala je neutrudna gospodinja kuhati še „ajmoht", kateri gre Mice Kovačeve čestil-cem posebno v slast. Pripeljali so seboj tudi svoje pobožne ženice in svoje otročiče, in pooblaščenec Mice Kovačeve, Anton Brglez jo naročil, da se jim mora postreči z juho, mesom, krulmin in vinom, ker ni bilo ne golaža ne „ajmohta" več. Ker se je gospodinja nekaj obotavljala, so ji kle rikalni kolovodje še žugali ... . Račun za oba dneva je znašal 101 gld. 10 kr. Ta račun kaže kako dobro se je godilo bar-janom tista dneva in zakaj je njih naj-Iskrenejša želja, da bi bile v Ljubljani vsak teden občinske volitve. Pod utisom listka iz Kurje vasi, katerega smo kmalu po volitvah priobčili, so klerikalci plačali račun prvega dneva volilne bitke v znesku 74 gld. 8 kr., računa za drugi dan v znesku 117 gld. 2 kr. pa na noben način nečejo poravnati. In zakaj ne V Rekli so, da ne plačajo, ker so pri ožji volitvi propadli in torej golaž, „ajmoht" in vsa pijača niso nič pomagali! .... Mica Kovačeva — piva, nič pvačava! — Današnji Jour-fixe „Sokola" pri Ferlincu bode prav zabaven. Brzojavno je obljubil svoje sodelovanje tudi imenitni kolesar kluba „Katariba", kateri bo predaval o dogodljajih svojega potovanja s severnega tečaja v obljubljeno deželo. Ker sodelujeta, kakor smo že omenili, tudi pevsko društvo „Slavec" in tamburaški klub .Zvezda" in se bode razgovarjalo o društvenih izletih, se je nadejati živahne udeležbe Členov. — Nemška nestrpnost. Ko so se vračali češki turisti iz Ljubljane v Prago, je „Slovensko planinsko društvo" v vseh postajah znane rodoljube naprosilo, da bi jih na postajah dostojno pozdravili. V vseh postajah so vrli narodnjaki res to napravili, tudi rodoljubi v Medvodah so se odzvali prijaznemu pozivu in so nameravali Čehe pozdraviti, toda postajni načelnik, g Wieser, trd Nemec, ni dovolil tega na peronu, češ, da p o 1 i t i č n i h demonstracij na postaji nikakor ne sme dovoliti. Vse zbrano občinstvo, katero je imelo male slovenske zastavice v rokah, je s perona odpravil. (Bilo je mej njimi tudi nekoliko Šo larjev Preških), pustil je obe izhodni vrati zapreti in je pred vsaka postavil po jednoga delavca, da ne bi nihče vstopil na peron. Kar je bilo v drugih postajah, v Kranju, v Škofji Loki, na Jesenicah dovoljeno, tega medvodski postajenačelnik ni smel dopustiti! Rodoljubi so bili primorani pri čuvalnici izza ograje Čehe pozdravljati: Seveda male slovenske zastavice so nemškega načelnika v oči bodle, toda divje tuljenje heilovcev, kateri so spremili 7 maja vračajoče se nemške vojake in izzivali slo venske bicikliste, ga ni razburilo. Sploh pa ni kaj obzirno od o. kr drž. ravnateljstva v Beljaku, da pošilja v naše kraje uradnike, kateri slovenskega jezika še zmožni niso, kakor g. načelnik v Medvodah, ki zna k večjem ceno listkov povedati, a če potrebuje slovenski kmet v kaki zadevi pojasnila, potr ebuje že tolmača I Kje je jednako-pravnost? Slavno ravnateljstvo o, kr. drž. železnio misli menda, da v Medvodah slovenščine treba ni, kajti pred kratkim Je prišel na to postajo delavec, ki ne zna be sedice slovenske! čuje se, da bode gospod načelnik v Jesenice prestavljen; umestno bi bilo, da se zavedni možje tam pravočasno obrnejo do ravnateljstva, da to ne gre! Kajti v vseh uradih smo dosegli, vsaj pri nas na Kranjskem, da znajo naši uradniki tudi slovenski, zakaj ne bi tega zahte vali tudi od železničnih uradnikov? — Kranjsko društvo za varstvo lova v Ljubljani je imeto dne 28. t. m. svoj občni zbor. Število društvenikov je znašalo koncem 1. 1808.: 24 ustanovnikov in 342 udov. Za posebne zasluge v službi v varstvo lova prisodile so se sledeče nagrade: 1. Fran Trocha, c. kr. gozdar na Pokluki: diplom; 2. Ivan Tscherne ml., gozdni nadzornik kneza Auersperga: diplom in dva cesarska cekina; ;i. Josip Golob, c. kr. lovski in gozdni nadzornik iz Dobrave: tri cesarske cekine; 4. Fran Arch, lovec konzula Vetterja na Pokluki: dva cesarska cekina; 5. Peter Markelj, c. kr. lovski in gozdni nadzornik na Pokluki : dva cesarska cekina. Ministrstvu za deželno brambo poslalo je 300 gld s prošnjo, naj jih razdeli med orožnike, ki so se posebno odlikovali s čini, ki se tičejo interesov društva. Po nam doposlanera izkazu ministrstva za deželno brambo so se 37 orožnikom na Kranjskem prisodile nagrade. Pri dražbah pušk tatinskih strelcev, ki so bile kot zapadle proglašene, je društvo tudi letos vselej interveniralo ter je veliko število pušk nakupilo in tako prometu odtegnilo. Delegiranci društva imenovali so se v naslednjih sodnih okrajih: Škofja Loka, Kočevje, Vel. Lašče, Krško, Kranj, Lož, Litija, Vrhnika, Radeče, Rudolfovo, Kamnik, Črnomelj in Vipava. Društvo je imelo v 1898. letu 92G gld. 8 kr dohodkov in 799 gld. 8 kr. izdatkov. — Streljanje z Grada. Pri jutrišnji procesiji Sv. Rešnjega telesa v Trnovem, katera bo ob 5. uri zjutraj, se bode streljalo z Grada, kar doslej ni bila navada. Kaki razlogi govore za nujno potrebo tega ranega streljanja, ne vemo, in prej kot ne, tega Še marsikdo drugi v mestu ne ve! — Slovensko delavsko pevsko društvo ..Slavec", priredi v nedeljo, dne 4. junija 1899. 1., povodom društvene petnajstletnice, veliko ljudsko slavnost na Kosler-jevera vrtu Sodeluje godba si. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Začetek slavnosti ob 4. uri popoludne. Vspored: I. Petje: 1. A. F<",rster: „Naša pesem", zbor s čveterospevom (posvetil pevskemu društvu „Slavec" gospod skladatelj). 2. L Pahor: „Na planine", zbor s tenor-samospevom (g. L um bar). 3. V. Parma: „Slavčeva himna", slavnosten zbor (posvetil pevskemu društvu „Slavec" gospod skladatelj). 4. Iv. pl. Zaje: „Slava delu", zbor. Petje vodi društveni pevovodja gospod H. Benišek. II. Godba: 1. Komzak: „Nadvojvoda Albreht", koračnica. 2. Titi: Slovan ska ouvertura. 3. GrazianiAValter ; Vita pa-lermitana", valček. 4. Zaje: „Dvospev in finale iz opere „Zrinjski". 5. Smetana: Šosterospev iz opere „Prodana nevesta". 6. Suppe: Finale iz „Boccaociou. 7. Kral: ,,Male godbene beležke", potpouri. Točke za ples. 8. Christoph: ,,Kreuzkopferl", polka francoska. 9. Strauss: „Donamveibchen1', valček. 10. Komzak : ,.Feinsliebchen", polka mazur. 11. Strauss : ,,Myrtenbliithen", valček. 12. Komzak: ,,Courir', galop. Pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika. III. Ljudske igre in zabave: Streljanje in kegljanje na dobitke; v Šaljivi menažeriji; ples na prostem ; umetalen ogenj"; otroške igre i. t. d., a) Streljanje na dobitke: I. dobitek za največ četvork, II. dobitek za največ trojk, III. dobitek za največ strelov. Vsi dobitki so krasni, efektni predmeti. Vsak strel velja 5 kr , b) Kegljanje na dobitke: I. dobitek 20 kron, II. dobitek 12 kron. III. dobitek 10 kron, IV. dobitek 8 kron, V. dobitek 0 kron za največ serij. VI. dobitek (šaljiv) za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev velja 10 kr. Kegljanje na dobitke se prične že v četrtek, dne 1. junija od 9. ure z utraj do 10 ure zvečer, in na dan slavnosti od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Zvečer v mraku sijajen umetalen ogenj. — Vstopnina 20 kr. za osebo, cenjeni društveniki prosti. — Za slučaj neugodnega vremena vršila se bode slavnost dne 11. junija. — Zanimiva razsodba. Po zadnjih občinskih volitvah v Hodišah na Koroškem je tolil učitelj Karol Hribernik slovenskega agitatorja in volilca Pavla Aichholzerja radi žaljenja časti. Na to je okrajna aod-nija v Celovcu obsodila zadnjega na teden dnij v zapor, katero kazen je vsled pritožbe znižala deželna sodnija v Cetovcu na tri dni zapora. Zastopnik Pavla Aichholzerja, g. dr. Al. Kraut, odvetnik v Celovcu, spravil je stvar pred višje sodišče in tako se je zgodilo, da je najvišja sodnija na Dunaju dne 7. marca t. 1. spoznala, da je deželna sodnija v Celovcu s svojo tozadevno sodbo prelomila zakon. Ta sodba se je razveljavila in Pavel Aichholzer je bil popolnoma oproščen. Država pa bo morala Aichholzerju dati odškodnino, ker je po nedolžnem sedel tri dni v zaporu. — ,,Moderne slovenische Dichtung." Štev. 145, (27. maja) praške „Politik" je prinesla pod tem naslovom jako lepo študijo o 0. Zupančičevi pesniški zbirki „Čaša opojnosti". Elegantno in duhovito pisani feljton je izšel iz peresa gospoda Ed. Kristana. — Učiteljsko društvo zs gornje* grajski okraj zborovalo bode dne 8. junija pri ugodnem vremenu na Menini planini v „Gornjegrajski koči'. Predaval bode znani slovenski turist gospod Kocbek, učitelj v Gornjemgradu, ki je tudi predsednik Savin-ske podružnice „Slovenskega planinskega društva", o vršacih in dolinah, ki se vidijo z Menine planine. To predavanje bode jako instruktivno. Udeleženci tega zborovanja — gosti učitelji, kakor prijatelji učiteljstva in planin dobro došli — gredo še na večer 7. junija na planino, kjer bodo prenočevali. Prostora v koči je za 50 oseb. Opozarjamo na ta izlet vse one, ki se zanimajo za naše planine. Dohod na Menino je tudi iz Tuhinjske doline in Vranskega. Pot je zaznamovana in ne prestrma Na veselo svidenje na Menini planini! Menina planina je 1500 metrov visoka. — Razpisane službe. Mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Trzinu proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 goldinarjev, uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 220 gld. za vzdržavo štirikratne pesne zveze med poštnim uradom in kolodvorom. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * Pamflet proti črnogorskemu knezu. „Hrvatsko pravo" poroča: „V „Srbo-branu" čitamo, da izide proti črnogorskemu knezu Še grša knjiga, kakor je bila ona „Nekoliko krvavih slikah iz albuma Pe-trovič-Njeguševa doma", ki je na Hrvatskem zaplenjena. Ta nova knjiga, da se tiska v Belemgradu. — dokaz slovanske vzajemnosti!* Zares, žalostno! Nekateri Srbi ne vedo, kako bi bolj grdili Črnogorce, nekateri Hrvati pa sekundirajo na obe strani ter grde Srbe in Črnogorce skupaj. Žalostno! * Gotovi denar dajati kot dobitke sme samo državna loterija, katere žrebanje bode že dne 15. junija t. 1. Kakor nam kaže pogled na načrt igranja, je ta denarna loterija, ki je zasnovana po naročilu cesarja, posebno izredno bogato opremljena, ker je zadeti ne manj nego 12728 znatnih dobitkov v denarji, mej temi glavni dobitek v znesku 20 000 kron. Povpraševanje po srečkah državne loterije je v tabakarnah, menjalnicah, kolek turah Že zdaj tako živahno, da vsak stori dobro, če se pravo-časno oskrbi s tako srečko. * Junaški čin. Na krovu parnika „Gottfried Schencker" v Trstu je natakal neki pomorščak petrolej; pri tem mu je padla svetilka iz rok in petrolej se je u žgal. Ogenj je urno naraščal, vse brizgal ne ga niso mogle pogasiti, ker je ostala pipa soda, v kateri je bil petrolej, odprta, in je petrolej vedno tekel iz soda. Ko je bila nevarnost največja, je planil inžener Gordon, Anglež, v plamen ter je zaprl pipo. Gor-donu je obleka na životu popolnoma zgorela, njemu pa se ni nič zgodilo. Ogenj so potem kmalu pogasili. * Tragičen dogod'jaj. Iz Petrograda javljajo: Inžener Knorre je imel lepo, mlado hčerko, katera se je zaročila z nekim inženerjem. Nedavno je prinesel ženin svoji nevesti krasne uhane v dar. Ker dekle ni imelo še prebodenih ušes, dalo si je pre-hosti, da bi nosila darovane uhane. Toda jedva jih je imela par ur v ušesih, ko je začutila strašne bolečine. Tri dni za tem pa je lepa nevesta valed zaatrupljenja krvi umrla. Stariši in zaročenec so vsi obupani ▼sled žalostne osode ljubvene deklice. * Najmanjša ura. Pred kratkim je izdelal neki urar v %M Chau de Fonds, v Šviri uro, katera je gotovo najmanjša na svetu Ta urica tehta samo 1)95 gramov, nje premer znaša 0075 centimetra * Grško ienstvo. Nedavno so imele v Atenah ienske iz najboljših krogov ne kak shod, na katerem se je razpravljalo pred vsem vprašanje o možitvi. Zborovalke ao z obžalovanjem konstatirale, da se Število samcev čim dalje veča, in da se isto-tako tudi množi število samic. Končno so sklenile jednoglasno, da se obrnejo s sledečo peticijo na parlament: „Vsi moški, kate ri so že dosegli svoje štirideseto leto, ne da bi se bili poprej oženili, naj plačujejo visok davek samcev." — Čuje se, da je baš v grškem parlamentu mnogo samcev, kateri bržčas ne bodo hoteli nalagati sami sebi takozvanega ,davka samcev". -—-•— Telefonična in brzojavna poročila. Senožeče 31. maja, Vkljub silnemu pritisku naših duhovnikov in poznanega večnega kandidata je napredna narodna stranka pri volitvi občinskega odbora senožeškepa sijajno zmagala. Živeli volilci. ki so tako zavedni in neodvisni in vztrajni v borbi proti na-sprotniškim izkorišeevalnim naklepom! Dunaj 31. maja. Danes je ves politični svet na nogah, ker pričakuje odločitve v nag naznanjali, da je Szt'11 demisijoniral, zajedno pa dobil nalog sestaviti novo ministerstvo. Monakov 31. maja Tu se zatrjuje, da se avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, znroči z nitjaktnjo princa-regenta, s princozinjo Matildo. Narodno gospodarstvo. Banka „Slavija". Dne lil. t. m. vršil se je v Pragi občni zbor banke „Slavije" katerega se je udeležil upravni svet s predsednikom gro fom Harrachom v svečanostni opravi. V prisrčnih besedah pozdravil je g. predsednik udeležnike občnega zbora, in se po kratkem uvodu v iskrenem govoru spominjal 2f>letnega jubileja, katerega je praznoval za proč vi t banke neumorno delavni podpredsednik gospod Karol Peter Kheil. Povdarjal je vstrajnost in delavnost, s katerima se je ljubljeni slavljenec vedno odlikoval, kadar se je šlo za blagor banke. Spominjal se je dalje cesarjeve petdesetletnice, katero so na tako svečan način proslavljali mnogoštevilni narodi širne Avstrije. Tudi „Slavija" je ravnala takrat po intencijah presvitlega vladarja, naklo-nivši uradniškemu penzijskemu fondu 20.000 gld., zastopniškemu pa 6000 gld. prispevka. Odobrilo pa se je tudi, da se članom življenskih oddelkov izplača 10°/0 dividenda. Spomina vredno in naglašati je posebno tudi to, dejal je dalje gospod govornik, da ne vidimo na današnjem občnem zboru vladnega zastopnika. Vladi se ne zdi potrebno, da bi sem pošiljala svojega odposlanca, ker je prepričana, da stoji banka na trdnem in solidnem temelju, in da je vsa uprava v najlepšem redu. Omenjal je nadalje reorganizacijo uradniških plač, ki se je vršila v mino-lem letu. Pozval je naposled vse navzočnike, da se udeleže svečanosti, ki se priredi na čast jubilarju gospodu podpredsedniku Kheilu, ki naj bi še dolgo vrsto let deloval v prid „Slavije". Gospod podpredsednik K. P. Kheil se je ginjen zahvalil za laskavo priznanje povdarjajoč, da kar je on storil, storil je le skupno z upravnim svetom ter s pri-pomočjo uradnikov in zastopnikov, katerim V3em je bil vedno pri srcu procvit in blagor banke ..Slavije'1. Po raznih manjših opombah in nasvetih oglasil se je končno predsednik grof Harrach, izjavljajoč, da je vsled starosti skoro da prisiljen odložiti dostojanstvo, katerega je imel čast imeti 27 let. Burni ugovori in vsestransko občno priznanje pa ga je naposled privelo do tega, da se je zopet odločil prevzeti čast predsednika. Naglašal je, da vsled jednoglasne zahteve mora kot odkritosrčen Slovan ostati zvest „Slavij i', na kar se je vršila volitev v upravni svet. Po končanem občnem zboru vršila se je v dvorani upravnega sveta na čast go spodu podpredsedniku Kheilu lepa svečanost, katere so se udeležili člani upravnega sveta, uradništvo, ter ravnatelja generalnega zastopa ljubljanskega, župan Ivan Hribar in zagrebškega Josip Hanuš. Končno naj sledi tu v dokaz, kako sijajno je zopet banka .,Slavija" v svojem tridesetem upravnem letu napredovala, ne koliko številk iz bilance za leto 1898. Zavarovane vrednosti so znašale koncem leta 1S98 v življenskih oddelkib K 02,892.87«, v požarnem oddelku znašale so K 04G fil 5 G;i2 in v oddelku za zavarovanje proti toči K 22,259108 — skupaj K 731,007 018 — tedaj za K 80,202.412 več kakor lansko leto. Zavarovalnina zvišala se je za K 415 922, — na K 5,035.696, Reserve in fondi znašajo K 17,895.840, —■ t. j. za K 1,589.828 več kakor leta 1897. Ako se prišteje k gorenjim K 17,895 846 še uradniški penzijski fond K 885 890 — ter penzijski fond zastopniški per K 390.036 — znašajo vse reserve in fondi koncem leta 1898. K 19,171 272 — in so večje za K 1,661852 kakor lansko leto. — Premoženje v vrednostnih papirjih, gotovinah, posestih, hipotečnih in drugih terjatvah znaša koncem leta 1898 K 18,801 028 in se je tedaj zvišalo za K 1,618.536. — škode je izplačala banka „Slavija" v minolem letu K 2,974.346 — in v ;k>. letih svojega obstanka K 59,820.140. Poslano.*) Neko na duhu že čisto pohabljeno človeče, katero je pred kratkim časom za pustilo šolsko klop in katero naše razmere le v toliko pozna, kolikor se jih je pri raznih pojedinah navžilo, žveklja v „Slovencu" z dne 23. t. m., št. 116, ter se zaganja v našega spoštovanega in osivelega župana in v tukajšnji obč. odbor, ker ni prišel k vsprejemu g. knezoškofa o priliki birraovanja Piše med drugim o napadih na ljubljanskega knezoškofa v „Slov. Narodu" ter povdarja, da je bilo županovo ravnanje „skandal in sramota" za občino. Do sedaj pač še niso prišli v javnost „sramota in škandali", kateri so se pred okroglo letom dni obravnavali pri c kr. deželnem sodišču v Ljubljani, kar pa menda prav kmalu zagleda dnevni svit. O teh škandalih gotovo še prevzvi šeni gospod knezoškof do cela nič ne ve, a izvedel jih bode. če bi jih bil izvedel ob času birmovanja v Srnartnu, bi gotovo osupnil in se s težkim srcem poslovil od fare. Naš župan, kakor tudi svetovalci vedeli so dobro kaj jim je storiti ob času prihoda prevzvišenega gosp. knezoškofa, a so z ozirom na škandale, ki so se vršili v preteklih letih v Smarski fari, rajši izostali. Našemu občespoštovanemu županu svetujemo, naj vedno tako postopa kakor do sedaj in naj tudi na tem stališču ostane ter če pridejo še toliko in tolikokrat naši severni bratje, bodisi kot hribolazci ali zastopniki druzih narodnih društev kot gostje k nam, naj jih vedno v svojem in našem imenu pozdravi, in ni se mu treba bati da bi bilo njegovo delovanje „polito z gnojnico sramote" kakor je delovanje nekoga, ki tudi biva v naši občini. Ako pa želi prevzvišeni knezoškof v tem oziru kakega pojasnila, pripravljeni smo mu nemudoma vstreči, pri tej priliki pa tudi preponižno vprašanje staviti : kaj meni o zadevi poprave tukajšnje farne cerkve po potresu in o računih, kateri se sklepajo s primanjkljajem 26O0 gld. ? Tako gosp. dopisunek v „Slovencu"! Blagovolite tudi o tem kaj poročati in pojasniti, ovrzite naša očitanja, ali pa nas poučite bodi si na podlagi liberalizma ali klerikalizma, da omenjeni dogodki niso bili večji škandali, kakor vse o čemer Vi čvekate. Po tem razvidite, komu pristoja ime „Pavline". Po našem mnenju, ker poznamo našega župana, Vi duševno niti Pavlihe ne dosegate. Gosp. dopisunek, bodite pri svojih dopisih v pr hodnje bolj previdni, da Ž njimi ne grdite Sebe in svojega stanu, ter ne tirate stvari v javnost, katere mečejo jako temno senco na tiste, v katerih obrambo piš«te svoje neslanosti. Šmartno pod Srnarnogoro, 27. maja. ..Opazovalec osunka". *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon., Bratje Sokoli! Danes v sredo, 31. maja „Jour-fixe" v steklenem salonu „pri Ferllncu", Vspored : 1. Razgovor o"društvenih rečeh, zlasti o letošnjih izletih. 2. Zabava s petjem, tamburanjem in komičnim prizorom. Začetek ob 8. uri. Na zdar! K obilni udeležbi Vas vabi ODBOR. Darila. UredniBtvu naSega listaBO poslali Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gdčna Ivana liro me c, nabrala 7 K 20 vin. in sicer 5 K v restavraciji g. Rozmana v D. M. v Polju in 2 K pri g. Potokarju. — G. Franjo Krv ari C, gostilničar „pri Figovcu" v Ljubljani 2 K 10 vin. — Skupaj 9 K 30 vin. — Živeli darovalci in nabiralka! Za Prešernov spomenik: Slavna hranilnica in posojilnica v G lin j ah na Koroškem 10 K. — OoBpoil GostinCar v Žalcu 8 K, darovali bo gg,: Hodnik, KovaC in pošiljatelj, vsak po 1 K. — Skupaj 13 K. — Živeli darovalci in njih posnemovalcu Avstrijska specijalitete. Na lelodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega .,Mo||-•vejra fVidlira praška", ki je preskufteno domaČo zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavijenje in sicer s rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja v, zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni aalagatelj, DI7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati jo izrecno Mni.L-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s pod« pisom. — Direktna poSiljatev ne pod 2 Skatljici 6 (59-7) It uradnega lista: Izvršilne aH sksskutivne dražbe: Matije Pen kot a zemljišče vlož. Stev. h8, kat. obč. Peteline, cenjeno 49iM gld., dne 2. junija v Postojni. Umrli ao v Ljubljani: Dne 80, maja: Angela l'otoker, koCijaževa hči. 16 let, \Volfove ulice Bt. 8, ftkrofelji. — Karol Javornik, delavcev sin, 2' a leta, llovca 40, božjasf V hiralnici: Dne 20. maja: Ivan Kotze, posestnikov sin, 'M let, jetika in kron. črev. katar. Meteorologično poročilo. VUlna n ».I morjem I06-2 m. Brodnji ir.ćnl tUk 786 0 mm. Čut opazovanja Stanje baro. metra v mm. Vetrovi Nebo 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Srednji male: 15 M' 7415 I 12 2 hI. szahod1 jasno 7437 743 2 10 I si. avzhod pni. oblač 18 4 moč.svzh.jpol.oblae.jo včerajšnja temperatura 128°, nor- S-vanajslsa. borza dne* 31. maja 1898. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 05 Skupni državni dolg v srebru k jo , 20 Avstrijska zlata renta . ... 119 , 90 Avstrijska kronska renta 4",„. . ion , 50 Ogerska zlata renta 4".... 119 „ 50 Ogerska kronska renta 4" 0 . . 97 , — Avstro-ogerske bančne delnice . 915 „ — Kreditne delnice....... 357 „ — London vista....... iao „ 50 Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 90 &0 mark.......... 11 „ 78 80 frankov......... 9,55 Italijanski bankovci..... 44 „ 00 C. kr. cekini........ B _ 67 kr. ...... V»s> vrsdnoitns papirje preskrbuj« BANKA MAKS VERŠEO, LJubljana, Sslenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po fi, 9, S—10 gld. Spreten, in i ud trgovski se vsprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. — Kje? pove iz prijaznosti uprav-niStvo „Slov. Naroda". (995 2) Zaslužek. Dostojne, zgovorne osobe si lahko zaslužijo vsak dan postransko svoto 5 do 10 kron. Adre&e naj se vposljejo pod „0. R. 12", post« restante Brno, Moravsko. (956—4) Kapelnik nastopi lahko takoj službo. Opremljene prošnje z zahtevano plačo je poslati do VO. Juniju t. 1. (iot9) odboru mestne godbe v Kamniku. Izvod iz voznega reda veljaven od do s l Junija 1899. Ista. Odhod ta Ljubljane jal, kol. Proga Asa Trbli. Ob 12. uri 5 m po nofli osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Fran ?.nufeate, Ljubim ; fiez Sekt hal v Ansae, Ifil, 8olnngraI; Cez Klein Reiflai^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontahcl, Boljiik, Celoveo, Fran-zensfeste. Ljubno, Dunaj; cei Selzthal v Solnngrad, cez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Piten, Marij.ne vare, Beb, Franeove vare, Karlove vtre, Prago, Lipsko; č«i Amstetten na Dunaj — Ob It. ari f>0 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čet Selzthal v Sulnograd, L *nd-G*Hteii», Zeli ob jezern, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Kleia-Keiflmg v St>yr, L,inc, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franeove vnre, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj vla Amnti.tcn. Ob 7. ari 15 min. zvečer os ibni vlak v LeHce-Bled. Poleg lega vsako nedeljo in praznik ob 5 nri 41 n inul pupoludne v Podnart-Kropo. — Proga v Novo mesto In v Kooavje. Osobni vlaki: Ob G. uri o i m. sjutraj, ob 1 uri 5 in. P»l> hnliiP, ob K. uri ft"> m. zvečer. — Prihod v Idnbljaao j. k. Prog-a ls Trblta. Ob 5, uri 4;//N.y/v->//, Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani (16122) Zaloga In pisarna. Tovarna s stroj): Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Pismonoša neoženjen, ki deluje 5. leto pri jednem in istem c kr. poštnem uradu, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, (980—3) želi premeniti službo. Naslov pri upravniStvu „Slov. Nar". Prodajalka se sprejme v prodajalno z mešanim blagom na deželi. IMača s početka 3", gld. na mesec, prosto stanovanje, kurivo in svečavo, po ednoletnem zadovoljnem službovanju, zvišanje plače na 40 gld. (1006—f) Prosilke morajo biti obeh deželnih jezikov veŠće, in z večletnim službovanjem v tej stroki se izkazati, zmožne. Ponudbe, v katerih naj bode čas možnega vstopa razviden, naj se pošljejo s priloženimi spričevali do 15. rožnika pod š;fro (IA. Z." upravnistvu „Slov. Naroda." Za spomlad priporoča -j AV6.AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 9 j poleg „FJgovca" J svojo bogato xHlo|fo I steklenine, porcelana, i zrcal, šip itd. j poBebno pa (608—28) 1 sa gostilne Spretna šivilja oblek katera je tudi zmožna nekoliko nemščine, sa vsprejme takoj. (993—3) M. Solftleban Židovska ulica it. 1, 2. nadstropje. Firm. 118. Vpis firme. Einz. I 134 1. V tusodni trgovski register za posamezne tvrdke se je vpisala tvrdka: ,»Franc Juvancič, posestnik in masar v Radečah št. 17". Imetelj je Franc Juvancič" in bode podpisaval F. J D v an C i C (V/21) C kr. cKrcžno sodišče v Rudclfovem oddelek III.. dne 2.'i. maja 1899. iz pločevine in lese (934-3) Adolf Stinvasser in sin citre kilere priporočata v mestu in na deželi. Vrčki, kozarci in steklenice i po zelo nizkih cenah. Najboljša kakovost. — Nizke cane. Nov cenik prosto in brezplačno. i Ivan Kordik j Ljubljani, Prešernove ulice itev. 10—H ^ priporoča svojo bogato zalogo j jedilne priprave « 4 4 4 4 4 4 4 4 4 nožev, vilic in žlic iz brltanjskega Jekla, alpska ali ilpaka-srsbrs priv. dunajske tovarne ,,W. Bachmann A Comp.". Na izbero so tudi žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej. žliCice „ 12 „ „ „ 229 Namizni svečniki JSJP iz alpake, čisto bele kovine, ~ejsj par 21 o« viBokih gld. 2-—, „ 23 „ , „ 230, n 25 ji u , 240. Prav cen6 se dobć noži In vilice z roženim (599—21) ali koščenim ročajem. Vsa kolesarska popravila izvršujejo se najceneje, najsolidneje in naj točneje v novourejeni liiehaniški delavnici podpisane tvrdke (948—3) na Rimski cesti st. 8. Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles. Kavčič Sl Gorjanc zaloga kole* in prodaja potrebščin: Gradišče št 2. e I- STYRiA" Obče znana, jako trpežna kolesa Stvria Special „ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu \r Izubijani s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti JSt^r-ie* Speeial. (973_3) Zastcpnilc tvrdk:s: Josip Pclak 1 3 o CD po 30 /sod na ■o ^s odaj i 04 Singerjevi šivalni stroji v več nego 400 vrstah, neobhodno potrebni v gospodinjstvu in za obrtnike. — Brezplačni poučni tečaji tudi v modernem vezenji. Nad 14 milijonov strojev Izdelanih In prodanih. SINGER CO., delniška družba. - Prejšnja firma: 8. NeidSinger. Ij jubljana: Sv. ^etra, cesta. 3 Grado o: Sporgasae 16 Celovec: Na Drenikovem vrhu s vira jutri, dne 1. junija 11M popoludne oddelek tukajšnjih Hrvatov-tamburašev. "V©tcpmira.a. presta. ,i 27) ^aV. Mihive«. Priporočava famozno Kulmbaško pivo pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. Zaloga vedno sveža. (21—123) „pri Zlatorogu", v Prešernovih ulioah. Tarst.znamka: Sidro. * da O Nad 1O0 vagonov lepega 55 prenoga-grušča $fc (Grieskohle) za opekarne, apnenice i. t. d., ponuja poleg drugih vrst premoga po Jako nizki cani v Trabnja ali v Sevnico stavljenega, (1014—2) „Šentjanski premogokop" v Ljubljani, Marijin tre; št. 1. las, pratim, »aajkaajs a« revmatlsess, aervoznost, esaaja Ia teka. krlpa, aevralaija Ia bledioa, ohromelosti helestl hrb-tenoa, krč ia vtrlpanje sroa, tek krvi v (lavo, astma, mrzle roba la aoare, močenje postelje« kotao bolesni, slabodUeSa sapa, kolika, sobobol, šeaaka belesal It«., ake se nosi Faltk-ov pristal patent, alektro-g-aiv. volta-brU a zid. i ta. Zabtevajte prospekte a sahvalalml pismi od 945 2 M FEI7H, Dunaj, II., Taborttrassi 11/11» 1 l Kdor bode kupiti HI modno blago sa moške obleke naj se obrne zaupno na oddelek za sukno firme a,a Kastner & Ohler v Gradcu. Vzorci broz H(ro«Wov. (644-17) iciklov! A A A A m Najboljše vrste kolesa tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor in dr.) priporoča podpisanec po kolikor mogoče nizkih cenah -y Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. Oenilre razpošilja. aa-St zstla-te^ro. (462—14) Z velespoštovanjem A. PUTRICH. Intotam Dunajska cesta štev. 5 tudi mehaniĆD delcLvniocs.. Vežhališče na Dunaiski cesti na vrtu stare bolnice. jLnjf ta^» je mešanica sušenih, duhtečih zeli&č pipe in cigarete. za tobak v pipe in cigarete. b samo jedenkratnem poskusu se kadilec prepriča, da mu je to zeliBče neobhodno potrebno. dino zdravo in prijetno kajenje, Čemur bode vsak kadilec pritrdil. J^adi njegove izvrstnosti zdravniško priporočen. (765—10) ko se vzame na 6 delov pipnega tobaka ali na 4 dele cigaretnega ■ tobaka 1 del Morathona, je bas prav. a^^ako me&an tobak izgubi svoje pekoče in skeleče Bvojstvo. JJudo Škodljivi učinki nikotina na želodec se paral iz ujejo. d^riginalen zavoj a 30 kr., zavoji za poBkusnjo 10 kr. Posebno rezanje in zavijanje za pipni in cigaretni tobak, a vsakem zavoju je otroCja glava kot varstvena znamka. To znači pristnost. PoSiljatev za poskuSnjo: 10 zavojev franko v VBako mesto po povzetju gld. 126 po izdelovatelju Theod. Mbrath-u v Oradcu, med. drogerija „pri bobru". — Za preprodajalce lep dobiček. GHa-vna zalega -v JL>iv>-T©l; avn.i: 7. X*ottawa.or, c3.roererlj«. Na najvišje povelje Njeg. c. in kr. apost. Veličanstva. \ XX. c. kr. držama loterija* za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija Jedi nas v Avstriji aeakonlto dovolj ena ima 19.999 dobitkov v gotovem dennrjl v skupnem znesku 403.160 kron. O-lGi^rani d.o*blte3c m&ša: 200.000 kron. Za izplacanje jam61 o. kr. loterijski dohodni urad. bebanja bode nepreklicno IS. Junij m 1888. WkW Srečka velja 4 krone Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loto-kolek tur ah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in žolozničnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovale© srečk brezplatno. Sro)63co aao podlijoj© po6tn.laa.o prooto. C. kr ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov. (711-6) Oddalak državnih loterij. Isdajatslj in odgovorni uradnik: Joaip NolIL r^-»»in tlak -Narodna Tiskarna*. asaaaaroaaaaaaaa' a*aa) ^ssBBasa* a\ear«^ass>w^a^aiFw vobb^^^bi^b^bbbbf C--C