V spomin Fr. Ellerju. Napisal koroški tovaiiš. H^aležnost, spošto^anje in ljubezen do moža, ki ga nam je ugrabila nemila smrt, mi narekuje te 7rstice ; niso zato nikak podroben ži^otopis, ampak le spontan izraz fiu7ate7, ki na^dajajo koroške slo^enske učitelje, atoječe pod vtiskom žaloatne 76sti. Zalujemo za 87ojim starosto, za 7zorto7arišem in zgl-dnim rodoljubom. Ta žalost je iskrena, je globoka, a ni taka, da bi nas potrla, da bi naa storila malodušne — ne, naaprotno ! Baš sedaj, ko ne bi^a 7eč 7 naši sredi, se nam zbuja, se nam vsiljuje, raste 7 nas spoznanje o izrednih 7rlinah tpga moža, o bogatosti, o veličini njego^e oaebnosti, o kreraenitosti, (Mstosti njego^ega značaja, o zgledno8ti njeg07Pga življenja in delo^anja. Sedaj šele prpzremo njego^o ži^ljensko delo in ae za^edamo, kaj pomeni naš Elier 7 zgodovini naroduega gibanja koroškib Slovencev. Iu njegova osebnost raate 7 naših očeh in mi se klanjamo nj'eg07emu duhu in zremo k^Rku k njemu, avojemu 7zoru. Nikoli nam ni bil po duhu bližje, nikdar ni naa njego^a osebnoat bolj navduševala, nas ni pogled nanj bolj jačil in hrabril kot danes, ko krije njeg070 telo že hladna zemlja. Spomin na njega, ki je toliko dela], trpel in ljubil nas mlade S7oje to^ariše-aomišljenike, še tesneje združuje 7 čisti ljubezni do domo7ine k skupnemu rodoljubnemu delu 7 smislu in po zgledu rajnkega. Nič zato, ako Das tudi zapoata^ljajo ali celo preganjajo ! Niso li mar tudi njega ! ? In 7endar ga za^idamo in 7endar se nam vidi njego^a uaoda lepa, zaželena. Domo^ina, rojaki se ga danes h^aležno spominjajo in 7edo ceniti življenjsko njego^o delo. Videl je aado^e a^ojega truda in z mirno za^estjo zrl 7 oči smrti, rešilki iz hudih telesnih bolečin, z za^estjo, da ni živel zaman, da njegO7o ži^ljensko delo ni od danes do jutri, da je ust^aril nekaj trajnega, reanično dobrega. Zakaj: ne 807rašt70 ne fanatizem ga nista vodila, temveč čista, plamteča Ijuba7 do kulturno zapostavljenega naroda. Ljubezen pa in nje bčerka požrtvo^alnost prejmeta prejalialej 87oje po^račilo. Ni ena misel, porojena iz ljubezni, ni eno dejanje, pos^ečeno plemenitemu namenu, ne izgineta brez sledu ; tem^eč oplemenjujeta preko poedinca potomee, za rodom rod ; 7 7ekov 7eke blagot^oino epajata hotenjp in mišljenje člo^eško in porajata 7edno no76 plemenite sado^e. Iskal je smisel življenja 7 ljubezni, 7 delu za 87oj narod. Odtod sigurnost, ki je z njo stopal skozi življenje, odtod duše^no ra^notežje, ki ga ni izgubil 7 nobenem, še tako težkem položaju. In zato se nam 71'di pjegO7O ži^ljenje lepo, posnemanja vredno, zato 86 tudi mi ne strašimo neprilik, ki čakajo slehrnega izmed nas, ki hoče po njego^ih potih življenja in delo^anja. Zgledujoč se na njem, 7idimo tudi mi smoter življenja 7 poziti^nem, trajne uspehe rodečem delu za 870J narod. Jasno nam je začrtal pot, ki jo imamo boditi, ki jo tudi bočemo hoditi. Težko je primerno oceniti in očrtati njegovo narodno delovanje; zakaj bil je skromen mož, ki ni razbobual 7 svet 7sakega uspeha, ki ga je dosegel, 7sakega koraka, ki ga je storil. Tudi potera, ko je lanskega lpta šel 7 pokoj, ni držal rok križem, ampak napra^il ai je U076 iiačrte za svoje bodoče narodnogospodarsko in obrarabno drlo. Zakaj njpgo? duh je bil še čil, 87ež, neaklonjen, njegoro srce še mlado8tno na^dušeno. Idealnoat mišljeDJa, globoko 7ero 7 870J narod, pogum in 7e8elje do življenja si je ohranil neskaljeno do zadnjpga diha. To so znaki duše^nega plemst^a, izrednega duha. Eajoki je bil šolnik z dušo in telesom, idealno^esten in na^dušen učitelj. Da ,je našel 7seeno časa za rea idealno izvenšolako narodno delo^anje, priča 0 njego^i veiikf marIjivosti in narodni požrt707alnosti. Da 86 Marija na Zili — ob5ina, kjpr je delo^al 25 let — ni potopila 7 nemškem raorju, je na.J7eč njego^a zasluga. Težko si je nepozna^alcu razmer predstavljati, kako narodno ogrožena je ta občina, ležeča ob jeziko^ni meji, tik pred mesom Beljakom. TJme^no je. da je že šolski mladini izkušal vcepiti gorko ljubezen do domovine in narodno za^ednost. V to s^rho si je iz lastnega nabavil lepo šolsko knjižnico, namenjeuo in do- stopno tudi šoli odrasli mladini. Bil je prepričan, da je treba dati narodnemu navdušenju, tudi neko 7sebino, da zahte^a prava narodDa 7zgoja, da seznanimo otroke z nosilci in predsta^niki narodne kulture : 8 peauiki, umetniki, učitelji in pr^oborilci, da ust^arimo tako re8 realae 7ezi med Djimi in med posamezuikora in da damo narodnemu mišljenju poziti^no podlago, da se bo iz DJega porodila požrt^o7alna, trajna ljubezen, a ne škodljivi, teanosrčni fanatizem. Poh^aloib dekreto7 za 7zorno S7o.je učitel.je^anje ali celo gmotne podpore, ki so je na Eoroškem deležni posebno zaalužni (!) učitelji utrak7. šol, od šolskih oblasti, ni prejel in tudi ni pričakoval. Pač pa je bil izpoatavljen razuim šikanam od strani nadzornikov in šol. oblasti. Enkrat ni bilo pra7, da otroci alo7enako pozdra^ljajo, drugič zopet ne, da slo7ensko molijo itd. Pošiljali so na njego^o šolo — d^orazrednico — čim zagrizenejše učitelje, da bi imeli nanj pažnjo in bi kolikormogoče paralizo^ali njego? ,,pogubni 7pli7". Vkljub temu je ostal z^est S7ojim načplom in bodil samozavestno pot, ki si jo je bil začrtal. Dotakuiti se moram DJego^ega narodnopolitiškega delo^anja. Bil je 7net zago7ornik skupnega složuega dplo^anja 7aeh narodnih činiteljev na Eoroškem, ker je 7 le tem videl edino jamstvo boljše bodočnosti koroških Slo7ence7. Bolelo ga je pač, ako je videl, da je zašla slovenska politika po zaslugi njenih voditeljev na protinarodaa pota, a zataje^al se je, sodelo^al je, ker je znal, da le tako pride do 7pli7a in lahko kaj ukrene 7 prid dobri 8t7ari. Bil je delaven član slo7. kat. pol. in goapodarakega društ^a. Ni ga plašila firma, imeti je hotel delokrog, posta^ilo ga je to društ^o celo enkrat kot deželnozborskega kaudidata. Svojira načelom pa se ni nikdar izne^eril; 7si so ga poznali in spošto^ali kot čiat značaj, ki ni nikdar iakal osebne koristi, ki je 7edno odločno zago^arjal narodno korist. ali je potem to bilo izvestnira politikom 7Šeč ali ne. Eller je doalej edini slo7. učitelj na Eoroškem, ki je aktivno posegel 7 politiko. Mlajši njegovi tovariši mu 7 tem oziru niso sledili, imeli so zato 87oje tehtne razloge. Ne pride pa kateremu na misel Ellerju očitati, da je 7 tem oziru bodil svoja pota; nibče od naa ne dvorai, da je imel edini namen alužiti narodnemu napredku. Nečesa se pa lahko učimo od Ellerja : Nikdar ni pozabil nepotrebne obzirnosti napram narodnim nasprotnikom, nikdar ni vprašal, ali jim je njego^o delo^anje 7šeč ali ne, ni si dal 7ezati rok. Zadoato^alo mu je, da je bil sara a seboj edin, da je pred 87ojo 7estjo lahko zago^arjal svoje poatopanje. Nikdar ni narodnim nasprotnikom, najsi tudi to^arišem na ljubo, kaj opustil, kar je služilo narodnim interesom. Eer je z duho^niki mnogo obče^al 7 S7rho skupnega narodaega dela, so mu nemški in nemškutaraki učitelji očitali klerikalno mišIjenje. To ga ni premotilo. Znal je, da koroški Nemee sploh odreka Slo^eneu ekaiatenco, torej je njego^a skrb za naš napredek le hina^aka. nPustite nas živeti, in mi si uredimo S7oje odnošaje in zade^e. Drugega odgo^ora nimam zanje." BNapredno"nemškutarska politika mu ni pomenila nič drugega kot germanizacijo, germanizacija pa mu je bila isto^etno demoralizacija naroda. Eako so ga nemški in nemškutarski to7ariši zaradi njego^ega narodnega mišljenja črtili, o tem nam priča dejst^o, da so ga ob priliki zboro^anja z^eze koroških učiteljev 7 Beljaku, ki ji je kot gost in s^oječasni soustauo^itelj prisoato^al, s bruščera in 7pitjem prisilili, da je ostavil d^orano. Nemški učitelj, ki je bil priča prizoru, je oznažil to poatopanje kot p o d 1 o s t. Pomisliti je, da je bil mož osi^el 7 učiteljski službi in res častitljive zunanjosti. Ees je, da so ga treznejši nemški to^ariši spošto^ali zbog njego^e pedagoške izkušenosti. Zadnja leta je doži^el 7eselje, da je videl, kako število slo7. to7ariše7 počasi, a sigurno narašča. Baš kar se odločnosti, neustrašenosti tiče, je Eller koroškim slo^enskim užiteljem lep zgled. Cesar koroškim užiteljem slo^enakega pokolenja nedostaja, to je odpornosti duha, samoza^esti, potrebne brezobzirnoati. Pre7e6 mu je ležeče na tem, da ohrani prijateljske odnošaje z nemškimi, oziroma nemškutarskimi tovariši. Ker se čuti Slovenca, raiali, da ee mora napram nemškim tovarišera opravičevati, češ, da ni klerikalec, da je tudi napreden. A nemškemu učitelju je baš narodno mišljenje slo^enskega to^ariša trn 7 peti in on name- noma noče priznati, da bi mogel za^eden Slo7enee biti tudi napreden. Ta obzirnost pri^ede slovenskega tovariša tako daleč, da so mu koučno roke popolnoma vezane, da si ne upa udeležiti se slo^enske 7eselice ali druge priredit^e, ako je tam služajno na^zoe kak duho^nik. In to iz samega strahu, da bi se ga smatralo za klerikalca ! Je rea najboljše 8redst7o, ki se ga poslužujejo nemškutarski tovariši, da preslepijo in pri^abijo 7 87oj tabor neizkušenega 8I07. tovariša, da mu sugerirajo nazor, kakor da je Slovenpc biti in klerikalec biti eno iD isto. Taka trdite^ je kajpada smešna, a na 7idez opra^ičena, in to zaradi šcli neprijazne politike slo^enskih koroškib 7oditelje7. Naš Eller je bil čiato drug mož. So^ražil je frazo, ni delal koncesij narodnim nasprotnikom. Da pa je bil res napredeD, 0 tem priča DJegovo zanimanje za organizacijo slovenskega naprednega učiteljstra. Še kot star, osi^el mož se je 7edno udeleŽ87al gla^nib skupščin BZa7ezeu. Eoliko imamo tako idealnib starejšib to7ariše7 ? Ni mož nikdar dvomil, če je tudi delal roko 7 roko z duho^nikom, da služi n.jegO7o delo resničnemu napredku; bil je globoko prepričan, da je narodno-kulturno delo edino delo za napredek, da je narodna misel edina pra^a nositeljica napredka. Njpniu je bi!o brezdomo^instvo in klerikalizem isto^etno ; za^edal se je 7 polni meri kaka nevaruoat grozi narodu, ako se DJego^a duho7Ščina brezpogojno udinja breznarodnemu klerikalizmu. V kolikor je bil duho^nik naroden, 7 toliko je bil n.jeg07 somišljenik, 7 toliko mu je bil napreden in pozdra^ljal je 7 njem narodnega sotrudnika in aoborilca. V širjenju narodne kulture, narodne samoza^eati je videl edino jamst^o pra^pga napredka ; zakaj prepričan je bil, da narod samoza^esten, ponosen, narod, ki 7eru.je 7»se, ce bo nikdar tlačanil, bo 0 S7oji usodi sara odloče^al. Da, takih mož, kakor jo bil Eller, potrebuje slovenski Eorotao. Zato bodi Das mladih njego^ih to7ariše7-somišljeniko^ naloga, ga kolikor se da, nadomestiti, hoditi njego^a pota, slediti Djego^emu zgiedu in tako postaviti rajnkemu S7ojemu 7zor-to7arišu trajen spominek, ki bo še poznim rodom pričal. kaj premore mož, čigar mišljenje in delu^anje je prošinjeno čiate, gorke ljnbezni do domovine, do naroda. SIa7a mu !