Književnost in umetnost. —k Prof. A. Sasso: Grobovi. Trilugijn U. Foscola, H. Pindemontia i I. Tortia. 1918. Split. Pievaialec trilogijc čuti nedvomno veliko dušc\no sorodnost z njenimi avtorji, kojih potzijo provcva pristna čuvst\ Liinst in mchkoba umeiniške duše italijanski.: 1 rcvod jc doživel svoio drugo izdajo baš v tej dobi, ko zeva po zemlji stotisočc skoro še svežih grobov, kajti idealti' prevaialcc iskreno cbžalujc pozabljene grobov: svojih rojakov, ki so padli v tuiini in jiin domo\ina ni mogla dati poslcdnjcga bivališča; prevcdene pesnitve jim posveča kot skupen spomenik. -— Motiv vsem trem pesnitvam tvori en in išti predmet: grob. češčenje grobov dragih pokojnikov, češčenje spomina junakov in duševnih vclikanov. Foscola nazivljejo splošno »pesnika grobrv« in obe drugi pesmi bi bili čitatelju nejasni brez prcdidoče Foscolove, na kojo se pravzaprav narmšata in koja je bila ona iskra. ki ie zanetila pcsniški žar njihovih avtorjev. Foscolova pesem (prva) je posvcčena prijatelj.i Piiidcmontijii, ki se jc tudi bavil s tem motivom. Znlilo ga ie polnanjkanji; pietete tedanjega zakona. (1. 1806 Izdan od Napoleona), ki ni dcpuščal nik kc rnzlikt med grobovi. nikakih spomenikov in tudi ne p(isečanic pokopališča. To i- Pindemontija, avtorja druge p-snitve napotilc. da je dal duška svoiim občutk(-m v prelepih stihili. ki iih je obelodani! kot odmev Driiatelicvc ptsmi. kjcr vzklika: »Vaj, kdiko poljba i pokolja! Koliko li grobova sc kopa. Koliko li liešin bez ukopa .. .« Tretji p.snik trilogiic, Torti, pa je spesnil obenia prvinia: »G gnibovima U. Foscola i H. Pindemontia*. Slika mcd drugim prizore iz vojne, ki so nam, žal, 1e oredobro znani: voz. poln mrličcv, ki iih zagrebeio v skupno jamo kakor živali. Prl tem se spominja svojega prijatelja — pesnika. ki je padel v boju. a niso znali za njogovo truplo: ^stotako ie bil morda pokopan tudi tvoj pcsnik. o domovina!« Prevajaluc ie oprcmil knjigo s priinertiim uvodom in koinentarjem. kar je v te:n slučaju prav na mestii. ker bi bile pesmi brez tega nerazumljive. Kdor se zaniina za tovrstno Hteraturo, mu bo kniiga prav dobrodošl.. - Opozariamo na založbo. ki je označena nad »novimi knjigami«. k Ivan Matičič: Na krvav^h poJanah. T r p 1 i e n j e i n strahote z b o j n i h |) o h o d o v b i v š e g a s 1 o v e n s k e g a p 1 a n i n s k e g a p o 1 k a. — Str. 272 in 25 slik. lzšla je knji</a, kier so opisani vsi boin; pohodi bivšega slovenskega planin. polka od prvega do zadniega. dne svetovne voine. Pisatelj. ki jc živel skoro ves čas pri polku in fronti kot navaden trpin. opisnje ob.iek.ivno in živo vse straliote. ki so jih trpeli naši l;udje, ooisuje zločine ki so iih uganiali nad našim moštvom avstrijski oficir.ii in krvn ki. Pretresljivi so prizori z Doberdobske planote. kjer so se obupno borile slabotne čete napram dvaisetkratni italijanski premoči. Potem pa v goroviu borba s plazovi. z zanieti. Pohod v iužne Tirole, dalje beg t>o Galiciji. Strašni so prizori od Hudega loga kjer so umirali naši možje m sinovi pretresljivi so kriki umirajočili. Dalje Faj-tji hrib. Špacapani- Potem pa strahote s Sv. Gabriiela. kjer je dožJvel nolk svojo Golgoto- Človeku se zdi vsa ta i'"roza nekai neverietnega. a je vendar tragična resnica. krvava zgodovina. ki io c pretrpelo toliko in toliko tisoč našili fantov iii mož. Dalje poraz italijanske armade. .nohod v Italijo. Strahovite boje ob Piavi. poraz avstrijske armade. njen raznad In dale unor oolka in nfega zakletev. V kniiiri je naštetih vse polno živih nr:č ki svedočiio za neovržno zgodovino leira strašneira troljenia. Delo izpopoiniuk še 25 izvirnih slik. ki oredstavljao vso kruto resničnost bestijalne vome. Za v_a oiie tisoče in tisoče. ki so pri i>olku trpeli, bo to prava iSDom-inska knjiga, zanimiva pa bo tudi za vse ki nimajo poima o grozotah na fronti. Kniiga bo zanimala tudi naše neodrešene brate. ker na ni'h zeml.i se ie vršila vsa ta strašna žaloigra in tudi njim ie delo posvečeno. Kako so razpadali njih domovi. kako so razpadalc cele vasi, kako .e ginila vsa dežela. Pisatclj je gledaJ ireno razde.ian.ie njeno zasužnienje, v duhu na vidi tudi njeno — odrešenje- V »viziie osvete« dvigne z_.s"žnjene brate iz rob-stva. — Glej oglas! —k Dva mjeseca narodne slobode u nrnišu. Frano Ženko Donadini. Kdo se ne spominja easov in kaosa za časa prcvrata. Zjniimivo bi Ljlo zbrati podatke te rcvolucije iz vseh krajev naše domovine, še zanimivejše bi bilo podati sliko naše pripravlienosti in nepripravljenosti za to dobo. Tak opis .nam podaja pričujoča knjižica. Kratek in jedrnat opis! Obsega sledeča poglavja: Varoš Drniš. — Drniš za doba rata. — Pr<-d narodnim prevratom. — Prvi dani slobode. Narodno viječe. — Narodna garda. — Komaridant Tomaševič. — Dolazak srpske vojske. — Taliiani pred Drnišom. — Taliiani dolaze u I)rniš. — Zanzeče Drniša. — Okršaj med Drnišorn i Kninom. — Bježanija i progonstva. — Vjera it oslnbodjcnic. —k Cenni etnografico — storico politici sulla Dalmazia. Gompilati per cura del Dr. Hugo Werk avvocato in Zadar. Izdanje Odbora Narodnog Viieča SHS za okupirane krajeve u Zagrebu.« Zagreb 1919. Delce nam podaja eticografične. zgodovinske in politične podatke in _tatistiko Dalmacije, ki ni bila zanimiva in v_/tia samo za dobo prevrata in z ozirom na mirnvna prgaianja, temveč je ohranilo svojo aktualnost tndi za danes in nam nudi mnogo z ozircin na materijal v borbi za naše osvobojenie. --k Novi Rod, list za mladino. Izdaja Zvczajugosl. nčit. društe\- v .lulijski Krajini. Izhaja žetretjc letr,. Pcmembnosti lista menda ni potrcba povdarjati, ker je to edina duševna hrana za našo mladino na neodrešenem ozemlju. Letos si je nadel list zopet novo, prav okusno vnanjo opr.mo. Naslovna stran in vinjetc so lesorezi A. Č.rnigoja. Tudi vsebina je prvovrstn. —k Ročni zapisnik »Zvuze Jngoslovenskili učiteljskih društev« Julijskc Kra.iinc za I. 1923. Ročni Zapisnik. ki ga izdaja »Zveza« ima velik Domen ne samo za ueitel.istvo Julijske Krajinc, temveč tudi za nas. kajti ta Zapisnik nam je nekaka bilanca od leta do leta za stanje našega šolstva in učiteljstva v neodrešenem ozemlju. Vsebina niu jc: običajni koledar. pregled pedagoških časnikov in glasil, poštni tarif, kolkovanjc. konzulati v Trstu, tovarišem!, naša organizacija. seznam učiteljstva po krajih (iz imenika so ra/.vidni člani Zveze. učitelji italijanščine in šolski voditclii), razvidni so šolski okraji, imenik in statistika šol po stanju z dnc 15. nov. 1922. Učiteliišče v Tolminu. —k Dr. Ivan Lah: »Josipina Turnograjska.« — Njeno življenje in delo. — »Slovenska ženska kniižnica« v Mariboru je izdala kot prvi svoi zvezek to literarno zgodovinsko delo. Kot tako ima svoi pomen in je dobro. da imamo enkrat o naši. časovno prvi pisateljici izčrpen življenjopis. Zlasti je to zanimivo za sedanji čas, ki ie v mnogih ozirih soroden prvi dobi našega narodnega prebujunja (1848—1868). — Josipina Tnrnograiska. rojena Urbančičeva. ie bila pozne.iša žena narodnega buditelja dr. Lovra Tomana. V svnii kratki dobi življenja (1833—1854) ie napisala za »Slovensko Bčelo« in Razlagovo »Zoro« marsikako povestico v duhu romantikc. ki je takrat preplavljala vus' cvropski literarii svet. To so bile Dri nas prve povesti za Ciglarievo »Srečo v nesreči«. Pozna se jim vpliv tuiine, a zrastlc sn na domačih tleh in iz njih sije žarko rodoliublje, gibalni motiv one dobe. Bila ie prava slovenska žena petdesetih let in na vsak način umctniška duša. ki bi se bila spričo svoje globoke izobrazbe v pozneiših letih gotovo leoo razvila. Pieteta je zahtevala. da se ic lešila pozablietija predhodnica naše velike litcrarne pomladi in bolj kot kdaj bomo danes razumeli prvo dobn tiaše romantike. Zivljenjepis je izčrpen in pisau lepo. Pride.ianc povcstice mor;-mo seveda vzeti kot študij in jiti mcriti z merilom takratne dobe. —ar.