List   2.
Politiški oddelek.
Naši uradi.
Vsak narod ima gotovo pravico, da upravljajo vse njegove javne posle samo in edino uradniki, kateri poznajo njegove šege in navade, njegovo mišljenje in čustvovanje ter so popolnoma zmožni njegovega jezika. Z drugimi besedami povedano: Vsak narod ima pravico zahtevati, da so vsi uradniki kri njegove krvi in meso od njegovega mesa in ne tujci. Vsak narod zaupa samo uradnikom, njegovega rodu, in nobenega pritiska ne čuti tako hudo, kakor pritisek tujčeve pete.
Vsakomu je še v živem spominu, kako so Neme iz Češke se uprli jezikovnim naredbam, in priznati se mora, da je bil ta odpor kolikor toliko opravičen, saj so se Nemci pri tem v prvi vrsti branili tujih, t. j, drugo-rodnih uradnikov.
Isto pravico, kakor Nemci, imamo tudi mi Slovenci, polno pravico, da naj vsa uradniška mesta na slovenski zemlji, vsa visoka in vsa nizka mesta, zavzemajo slovenski uradniki, ker samo slovenskim uradnikom, ki narodno mislijo in čutijo, zamore prebivalstvo zaupati.
Ako se ozremo po kranjski deželi, ki je tako izključno slovenska, kakor Solnograd nemška, vidimo na prvi po-glad, da zgoraj označeno načelo pri nas še nima nobene veljave. V vsih uradih zavzemajo tujci prva mesta, in primeri se prav pogostoma, da porabljajo svoj upliv in svojo moč proti najopravičenejšim našim zahtevam. Pogled na te razmere kaže jasno, dajje še vedno v veljavi nazor: Slovenec je dober, da kuri peči, vsa bolja mesta in vse važnejše službe pa so rezervirane Nemcem, nekako tako, kakor Evropejcem v afriških kolonijah.
Najvažnejši uradi v naši deželi so deželna vlada, deželno   sodišče  ljubljansko,   finančno   ravnateljstvo, dr-
žavno pravdništvo in finančna prokoratura. A kakšne so razmere pri teh ?
Pri deželni vladi je cela dolga vrsta visokih in nižjih, največ importiranih uradnikov, kateri so slovenskega jezika komaj za silo zmožni. Vsa važnejša mesta so v nemških rokah, le en sam svetnik je Slovenec.
Pri deželnem sodišču ljubljanskem so prav v zadnjem času zadobili Nemci v gremiju večino. Predsednik je sicer Slovenec in poleg njega je tudi nekaj slovenskih svetnikov, javna tajnost pa je, da so vsi ti gospodje pod uplivom najmlajših tovarišev, kateri svojega nemško- nacionalnega mišljenja prav nič ne prikrivajo in je jeden iz med njih celo član kazinskega omizja „Die grune Insela, kar se za državnega uradnika absolutno ne spodobi.
Kakor pri teh dveh uradih, tako je tudi pri vseh ostalih, izjemši finančno ravnateljstvo, pri katerem pa se je tudi še le pred kratkim primeril slučaj, da je bil slovenski uradnik preteriran in vrinjen ptuj uradnik.
Državno pravdništvo je prava nemška domena. Le jeden sam funkcijonar ne ve ali je Slovenec ali Nemec. Drugi so vsi odločno nemškega mišljenja.
Pri finančni prokuraturi izstopi v kratkem zadnji slovenski funkcijonar in že danes ni dvoma, da ga bodo nadomestili z nemškim uradnikom.
Lahko je umeti, da s tem nismo zadovoljni in tudi biti ne moremo. Nečemo sicer nobenih rečenih uradov in nobenemu pri teh uradih nastavljenemu funkcijonarju ničesar očitali glede izvrževanja uradnih dolžnostij in porabe uradnih pravic, ali razmere same na sebi so nenaravne, škodljive in kričeča krivica slovenskemu narodu.
Storili bi osrednji vladi krivico, ako bi trdili, da namenoma skuša iztisniti slovensko uradništvo z vseh važnejših mest. Vsaj ministerski predsednik sam nima tega namena. Ako pa so se v zadnjem času, t. j. odkar vlada sedanje ministerstvo, zgodila imenovanja, s katerimi . Slovenci ne moremo biti zadovoljni, je to najbrž vspeh napačnih informacij.   To sklepamo iz tega, ker so posa-
mezni ministri o novoimenovanih uradnikih v prijateljskem razgovoru z drž. poslanci, jasno pokazali, da se jim je o raznih imenovancih sporočila neresnica. Naj navedemo samo i eden slučaj.
Ne davno od tega je neki slov. drž. poslanec govoril s pravosodnim ministrom Ruber-jem o razmerah pri kranjskih sodiščih sploh in zlasti o razmerah pri deželnem sodišču ljubljanskem. Pravosodni minister mu je rekel: »Slovenci ste vendar vedao nezadovoljni, vsaj sem še-le pred kratkim imenoval g38p. Levičnik-a za predsednika in gtspod Pajka za podpredsednika ljubljanskega deželnega sodišča. To sta vendar vaša moža." Gosp. Pajk —Slovenec! Ko bi minister ne bil popolnoma resno govoril, bi bil dotični poslanec mislil, da si je minister dovolil samo šalo. Toda gosp. Ruber je govori poplnoma resno in zato prav nič ne dvomimo, da se mu je gosp. Pajk-u povedalo, da je navdušen Slovenec in on ga je imenoval kot nekako koncesijo Slovencem!
Razmere, katere smo opisali, so take, da moramo zahtevati korenito spremembo. Zahtevamo, da se v naši slov. deželi nastavijo slov. uradniki, in čim prej odstranijo nam nasprotni uradniki. Dokler se to ne zgodi, ne bo konec bojevanju, ker ne maramo, da bi nas tlačila tujčeva peta.
12