PRIMORSkl dnevnik
Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 181 (9183)
TRST, četrtek, 7. avgusta 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cdMostdl. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V SVOJEM POROČILU NA SEJI DEMOKRŠČANSKEGA VODSTVA
Zaccagnini dopustil možnost sodelovanja s KRI pri sestavljanju programov krajevnih odborov
Pač pa je treba ohraniti razloček med večino in opozicijo pri upravljanju - Poziv k enotnosti stranke - Zelo umirjen in trezen govor novega demokrščanskega tajnika - Vse struje so mu zagotovile podptìro
RIM, 6.	— Benigno	Zaccagnini je imel danes	na	seji	vodstva
KD v Rimu	svoje prvo	politično poročilo, odkar	je	bil	izvoljen
za strankinega tajnika. Šlo	je za obSirno poročilo, v	katerem se je
Zaccagnini dotaknil predvsem dveh glavnih vprašanj na dnevnem redu: položaja v stranki in sestave krajevnih uprav po volitvah 15. junija. Kot je bilo pričakovati, se novi politični tajnik ni bistveno oddaljil od linije, ki jo je stranka odobrila na zadnji dramatični seji svedržavnega sveta, vendar ji je dal precej novo vsebino, predvsem pa je vse probleme obravnaval z novim stilom, diametralno nasprotnim od stila	njegovega predhodnika Fanfanija (ki	se	ni	udeležil
današnje seje, ker je še vedno na poročnem potovanju v Toskani).
Zaccagnini je bil v svojih izvajanjih se je polemik, pokazal je veliko zavzetost za usodo stranke, vendar ni dramatiziral problemov. Skratka, v njegovem poročilu ni bilo zaznati integralizma, ki je označeval Fan-fanijevo vodstvo stranke in ki je še vedno močno prisoten v vseh komponentah krščanske demokracije.
Že takoj v uvodu svojega poročila je Zaccagnini poudaril po e-notnem vodenju stranke. Nato je ugotovil, da se stvarnost v državi hitro razvija ter da obstaja globoko občutena potreba po prenovitvi, ki je prišla do izraza zaradi rasti o-mikanih vrednot, zaradi iskanja svobode in nove vloge, s strani mladine, zaradi problemov šole in večje prisotnosti žensk v dnižbi. Novosti se porajajo tudi v krajevnih ustanovah s čedalje večjo željo po partecipaciji državljanov v življenju skupnosti,
V preučevanju volilnih izidov je tajnik KD ugotovil,’ da se je KPJ okoristila z dejstvom, da je opozicijska stranka, pri tčm pa dodal, da je ta stranka pokazala znatno organizacijsko sposobnost ter je 'izrazila politično linijo, ki lahko vpliva na družbene premike ter se povezuje z družbenimi in kulturnimi sloji v državi KPI — je nadaljeval Zaccagnini — je postavila poudarek na omikanih in moralnih vrednotah, medtem ko so se demokratične stranke nagibale k valoriziranju potrošništva in, torej materializma- Padec ideoloških pregrad je na ta način usmeril volivce, ki so želeli spremembo družbe, k najbolj bojeviti in močni opozicijski stranki, ki so jo ocenili kot možno alternativo.
Glede «komunističnega vprašanja» je Zaccagnini dejal, da je važno in bistveno ne samo za KD, ampak za vse politične sile. KD se tega vprašanja loteva s svojo vizijo ter zavrača poenostavljanja, ki težijo k dvostrankarstvu ali k frontalnemu spopadu, ker da so nevarna za italijansko demokracijo. Za vitalnost demokratičnega sistema je bistvene važnosti široka razčlenjenost, v kateri lahko ima vsaka stranka svoj prostor, v skladu s svojo naravo in navdihom. Tu je tajnik ICD izrekel zelo blago kritiko na račun PSI, češ da se nov odnos te stranke s KPI ne zdi v skladu z iskanjem lastne identitete s strani socialistov.
Spričo rezultatov 15. junija in pre-inikov v državi si mora KD postaviti vprašanje, ali se je sposobna Prilagoditi tem premikom, ne da bi zgubila široke ljudske podpore, ki jc je bila deležna 15. junija. To bo Po njegovem mogoče, če bo znala stranka spet najti svojo pravo identiteto, ki jo je uporaba in včasih tudi zloraba oblasti okrnila. To pa Je identiteta resnične ljudske stranke, njena demokratična lojalnost, ki je povezana z odporniškim in antifašističnim izvorom stranke, to je zajamčena zvestoba demokratičnemu sistemu, pluralizmu in koncep-eiji svobode v pravičnosti in v totalni službi človeka.
Zaccagnini je nadaljeval, da je potrebna v stranki najširša razprava, ki naj privede do kongresa. Potrebna je enotnost, treba pa je tudi revidirati metode včlanjevanja, življenje v sekcijah, treba se je lo-uti vprašanja mladinskega gibanja, treba je proučiti odnose s tiskom in z javnim mnenjem. Stranka mora uajti nov prostor z organizacijo, ki uaj valorizira decentralizacijo.
1 .^mokrščanski tajnik se je nato ju kočljivega vprašanja krajevnih odborov: pri tem je poudaril, da je Potrebno odprto primerjanje stališča pri izdelovanju programov, istočasno pa je potrebno ohraniti razloček med izvajanjem programov, ki pritiče večini, in nadzorstvom, Kj je naloga opozicije. To je za nas bistven podatek, je nadaljeval; pripravljeni smo sprejemati koristne programske predloge, menimo pa, da ni demokratično sodelovati v dvoumnih in nehomogenih večinah, ki med drugim prepuščajo vlogo o-pozicije samo misovski stranki, kjer m mogoče sprejeti jasne odgovornosti v večini, ima KD pravico in dolžnost, da svobodno opravlja funkcijo nadzorstva in konstruktivne o-pozicije Frav opozicija pa lahko predstavlja koristno priložnost za večjo mobilizacijo in prisotnost ter za moralno prenovitev. Kot vidimo, je Zaccagnini nakazal samo načelno rešitev za probleme krajevnih u-prav, ne da bi se spuščal v konkretne primere, kot na primer v Lombardiji, kjer so izvolili «odprt» levosredinski deželni odbor, katere
izredno umerjen, trezen, izognil
osnovi dogovora s KPI. Vsekakor bi iz izvajanja tajnika KD kazalo, da stranka dopušča take rešitve, saj zavrača samo direktno sodelovanje med KD in KPI v upravljanju, ne pa sodelovanje pri izdelavi programov.
V zaključku svojega poročila je Zaccagnini omenil še problem vlade ter dejal, da KD ne namerava in ne sme zavračati na vlado težave in nesoglasja, do katerih prihaja pri sestavljanju krajevnih odborov. Pač pa je treba od vlade zahtevati, da posveti veliko pozornost krajevnim avtonomijam. Na koncu je de-mokrščanski tajnik pozval vse k sodelovanju v tem težavnem trenutku.
Po Zaceagniniju sta odgovorna za dežele in krajevne uprave Evangelisti in Gava podala poročili o poteku pogajanj za sestavo krajevnih odborov, nato pa se je razvila izčrpna razprava o tajniškem poročilu, med katero so predstavniki vseh struj z različnimi motivacijami obljubili podporo novemu tajniku predvsem v prizadevanjih za obnovitev stranke. V razpravi pa jé prišla do izraza tudi zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila levičarskih uprav ter so bile izrečene kritike na račun PSI, ki se je odločila za sodelovanje s KPI tudi v krajih, kjer bi bilo mogoče sestaviti levosredinske uprave. To pomeni, po ugotovitvi mnogih govornikov, da je starega levega centra konec, kar pà bo moralo prej alf slej imeti posledice tudi na vsedržavni ravni, se pravi, da bi to utegnilo povzročiti padec vlade. Med zanimivejše posege naj omenimo nastop, Tavianija, ki se je strinjal z odklanjanjem sodelovanja s komunisti v deželah in v velikih občinah, medtem ko bi morali tako sodelovanje dopustiti v manjših centrih, kjer gre le za upravne, ne pa politične probleme. V takih primerih bi morali po Tavianijevem predlogu prepustiti najširšo avtonomijo pokrajinskim vodstvom stranke. Omeniti moramo tudi poseg Donat Gàttinà, ki je sporočil, da je njegova struja «forze nuove» sklenila preklicati odstop svojih članov iz strankinega vodstva, in to na poziv ministrskega predsednika Mora.
POTENZA, 6. — Demokristjan Ver-rastro je bil izvoljen za predsednika deželnega odbora Basilicate. Za Verrastra so glasovale KD, PSI in PSDI, medtem ko so se komunisti, ki so sodelovali pri izdelavi programa, vzdržali glasovanja. Novi odbor sestavljajo trije demokristjani, dva socialista in en socialdemokrat.
Tajnik KD Zaccagnini podaja svoje poročilo na seji strankinega vodstva
Protest sindikatov zaradi nameravane podražitve gnojil
RIM, 6. — Jutri se bo na ministrstvu za industrijo sestal medministrski odbor za cene - CIP. Na dnevnem redu bodo ratifikacija nedavnega ukrepa o povišanju cene sladkorja, električne tarife za industrije, cena gnojil, metode za določanje tarif plina s strani pokrajinskih odborov za cene in končno predlogi o znižanju cen nekaterih zdravil.
Federacija CGIL, CISL in UIL je pozvala vlado, naj odločno nastopi za preprečitev podražitve petrolejskih proizvodov, gnojil, nekaterih zdravil in nekaterih tarif javnih uslug. Federacija še posebej protestira zaradi nameravane podražitve gnojil, ker bo prizadela kmetijski sektor, ki je bil že zapostavljen med pripravljanjem vladnih konjunkturnih ukrepov. Federacija protestira tudi zaradi dejstva, da se vlada sploh ni posvetovala s sindikati o omenjenih podražitvah.
Danes medministrski sestanek o vladnih gospodarskih ukrepih
RIM, 6. — Predsednik vlade Moro bo jutri zjutraj predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem bodo nadaljevali proučitev nekaterih konjunkturnih ukrepov s posebnim poudarkom na ukrepih, ki zadevajo tekstilno industrijo, gnojila in prevoze. Gre za del ukrepov, ki jih bo vlada odobrila na svoji prihodnji seji v petek, 8. avgusta.
uiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NAPADI NA SEDEŽE KP NA DNEVNEM REDU
Brezvladje na Portugalskem krepi dejavnost protirevoludonarnih sil
Minister za informacije Jesuino pripravil zakonski osnutek o tisku - Svet revolucije proučil položaj v Angoli - Sestanek Soares-De Carvalho?
LIZBONA, 6. — Politični položaj v Portugalski označujejo še vedno hudi protikomunistični izgredi še zlasti na severu države. V kraju Santo Tirso, nedaleč od Vile Nove de Famalicao, je množica več tisoč oseb napadla in razdejala sedež komunistične partije. Na cesto so vrgli pohištvo in dokumente, ki so jih nato zažgali. Razdejali so tudi nekaj hiš vidnih komunističnih predstavnikov. Časnikarja, ki je narekoval svoj članek po telefonu iz neke restavracije v Lizbono, je napadla skupina mladeničev, češ da je komunist in da jih je označil za reakcionarje.
Danes se bo sestalo vsedržavno tajništvo portugalske socialistične stranke. S tem v zvezi krožijo glasovi, da se je generalni tajnik stranke Mario Soares na skrivaj sestal s poveljnikom celinskega operativnega korpusa in članom direk-torija generalom Otelom Saraivo de Carvalhom.
Poveljstvo vojaške garnizije v Coimbri je potrdilo aretacijo osmih oseb, ki naj bi bile vpletene v ne-
iiiiiitiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMHi»mimmll|Irnm|n|I|un|l||m,|l,miiiii|mmi||miiitni|mim
LIBANONSKI PROTEST PRI VARNOSTNEM SVETU OZN
Predsednik El Sadat o odnosih z Izraelom
Egipt bi bil pripravljen preklicati vojno stanje, če bi se Izraelci umaknili z ozemlja, ki so ga zasedli po vojni leta 19&7
BEJRUT, 6. — Libanonski zunanji minister Takla je sporočil, da je dal navodila zastopniku svoje vlade pri OZN, naj izroči članom varnostnega sveta protest bejrutske vlade zaradi včerajšnjega izraelskega vdora na libanonsko ozemlje. V protestu podčrtujejo, da so stalne izraelske agresije bistvena ovira za dosego miru na Bližnjem vzhodu.
V	egiptovskem mestu Aleksandriji je predsednik Sadat izjavil časnikarjem, ki potujejo z mehiškim predsednikom Echeverrio, da je njegova država pripravljena preklicati vojno stanje z Izraelom v zameno za izraelski umik z vseh zasedenih ozemelj, ki so jih Arabci zgubili leta 1967. Ta sporazum, je dodal egiptovski predsednik, predvideva tudi ustanovitev neodvisne palestinske države na zahodnem bregu Jordana in na področju Gaze. Kar zadeva arabsko - izraelsko sožitje pa je Sadat dejal, da gre za izredno zapleteno vprašanje, ki ga bodo morali rešiti bodoči rodovi.
V	zvezi z odnosi med Egiptom in organizacijo za osvoboditev Palestine je egiptovski predsednik dejal, da ni nobenega bistvenega spora, da obstajajo samo različna gledanja na nekatera vprašanja.
_______.	-7—-’.—---	Kairski dnevnik «Al Abram» pi-
s program je bil pripravljen na še, da je Egipt zagotovil predstav-
rede, do katerih je 19. julija prišlo v mestu Aveiro in med katerimi je v še nepojasnjenih okoliščinah umrl vojak. Med aretiranci so tudi nekateri skrajni desničarji, ki so nekoč bili člani edine portugalske stranke.
Kar zadeva številna nasilna dejanja, do katerih je prišlo v zadnjih urah, poročajo, da so iz Lizbone poslali v Porto, kjer bodo ostali dalj časa, 140 mornariških strelcev. Gre za enoto, ki je znana po svoji zvestobi gibanju oboroženih sil.
Minister za informacije Jesuino bo v kratkem predložil svetu revolucije zakonski osnutek o tisku, ki določa hude kazni za tiste, ki ne bodo sledili načelom objektivne, odgovorne in pluralistične informacije. Zakonski osnutek predvideva globo do zneska pol milijona eskudov, prepoved izhajanja do 180 dni ter zadeva periodični tisk, informativne biltene, radijska in televizijska poročila, knjige in vsako drugo publikacijo. Proti temu zakonskemu osnutku, ki ga mnogi politični opazovalci imajo za prvi korak k uvedbi predhodne cenzure, se je ostro izrazil dnevnik «Jornal Novo», ki v svojem dolgem članku pravi, da bo zakon povzročil konec svobode tiska, konec svobode sploh in konec revolucije.
Pod predsedstvom generala Costa Gomesa se je sinoči v palači Belem sestal svet revolucije. Ni bil navzoč ministrski predsednik general Vasco Goncalves, ki je ob isti uri sprejel vrsto vidnih osebnosti, s katerimi se je posvetoval o sestavi nove začasne vlade. Glasnik predsedstva republike je sporočil, da je svet revolucije preučil položaj v bivši afriški koloniji Angoli.
Včeraj zjutraj se je namreč iz Luande vrnila portugalska delegacija, v kateri sta bila med drugim admiral Rosa Coutinho in general Carlos Fabiao in ki se je v angolskem glavnem mestu pobliže seznanila s položajem v bivši koloniji.
V lizbonski športni palači je bil danes ponoči shod, ki se ga je u-deležilo na tisoče beguncev iz Mozambika in Angole, da bi preučili težaven položaj, v katerem se nahajajo Portugalci, ki so se vrnili v domovino iz obeh kolonij. Shod se je tudi politično obarval, ko so prisotni začeli skandirati gesla proti gibanju oboroženih sil in generalu de Carvalhu in zahtevali, naj se v Angolo vrne visok: komisar Silva Cardoso.
Podpredsednik socialistične skupine v italijanski poslanski zbornici Michele Achilli je v zvezi s položajem na Portugalskem izjavil, da je iz konfrontacije med tremi strujami znotraj gibanja oboroženih sil jasno razvidno, da ni mogoče priti niti do začasnih zavezništev. Položaj je toliko bolj dramatičen, ker dejavnost reakcionarnih sil in nestabilnost nekaterih vojaških od-RIM, 6. — Na sedežu ministrstva delkov narekujeta takojšnji spora-za državne udeležbe je bil pod zum med oboroženimi silami in po-predsedstvom ministra Bisaglie se- litičnimi strankami, da bi sestavili stanek odbora predsednikov ustanov vlado, ki bi dejansko predstavljala z državno udeležbo. Na sestanku so vse komponente portugalskega re-razpravljali predvsem o programih volucionarnega procesa. Položaj, ki teh ustanov in rokih njihovega u- obstaja trenutno na Portugalskem, resriicenja.	Ije tudi blokiral pomoč, ki jo je
nikom Združenih narodov, da je pripravljen ratificirati sporazum o u-stanovitvi denukleariziranega področja na Bližnjem vzhodu, če bi tudi Izrael pristal na to. Ta egiptovska izjava naj bi bila vsebovana v noti, ki jo je Kairo poslal Združenim narodom in v kateri razlaga egiptovsko stališče v zvezi s predlogom, da bi Bližnji vzhod spremenili v denuklearizirano področje.
' Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu zelo težavne, čeprav so dosegli viden napredek v zvezi z razmejitvijo sil na Sinaju. Kljub temu pa obstajajo še bistvene razlike v stališčih Egipta in Izraela. Glasnik zunanjega ministrstva ZDA ni sicer omenil katero je področje, na katerem so zabeležili napredek, je pa priznal, da so Združene države zmanjšale vojaške dobave I-zraeiu, ko je prišlo do zastoja v pogajanjih.
obljubila EGS, saj je pogoj za to pomoč sestava trdne vlade, ki je kot kaže generalu Goncalvesu ne bo uspelo sestaviti. V sedanjem izredno zapletenem in napetem političnem trenutku lahko sestavi vlado samo osebnost, ki predstavlja enotnost v gibanju oboroženih sil in ki je lahko samo predsednik republike general Costa Gomes.
Napetost v odnosih med obema Korejama
PEKING, 6. — Južnokorejsko zahtevo po sprejetju v OZN je Severna Koreja ostro kritizirala, saj zahtevo označuje kot «zločinsko akcijo, katere namen je uveljaviti razdelitev Koreje». Tiskovna agencija «Nova Kitajska» citira izjavo severnokorejskega zunanjega ministrstva, ki pravi, da je Južna Koreja naslovila svojo zahtevo na svetovno organizacijo pod vplivom Združenih držav v okviru zarote, ki naj bi uzakonila obstoj dveh Kore j.
6. AVGUSTA 1945 JE NAD JAPONSKO EKSPLODIRALA PRVA ATOMSKA ROMBA
Spominska slo vesnost v Hirošimi ob 30-letnici atomskega napada
Zaradi eksplozije in za njenimi posledicami je umrlo več kot 200.000 oseb
HIROŠIMA, 6. — S slovesno in prizadeto svečanostjo so se danes v Hirošimi spomnili 30. obletnice bombardiranja, ki je 6. avgusta 1945 zravnalo z zemljo japonsko mesto Hiro-šimo v prvem atomskem napadu v zgodovini.
Ob 8.15, ob uri, ko je ameriški bombnik «Enola Gay» odvrgel atomsko bombo na mesto, je v «parku miru», kjer se je zbralo več kot 20.000 oseb, odjeknil samo en udarec na zvon. Prisotni so se zbrali v tihem spominu na 200.000 oseb, ki so umrle v atomski eksploziji ter za njenimi posledicami.
Župan Hirošime Takeši Araki, se je s prizadetimi besedami spomnil umrlih someščanov ter ponovh poziv, naj nikdar več ne pride do nove Hirošime ter dodal: «Danes se spominjamo in žalujemo za vsemi, ki so umrli zaradi atomske eksplozije ter se o-bračamo na vse narode sveta, ki jih pozivamo, naj si prizadevajo za odpravo jedrskega orožja, ki ogroža človeštvo.» Pred televizijskimi kamerami, ki so prenašale slovesnost je župan Araki nato prebral slovesno «mirovno deklaracijo» v imenu vseh meščanov Hirošime. «Države, ki razpolagajo z jedrskim orožjem, je rečeno v deklaraciji, se niso zmenile za protest Hirošime ter nadaljujejo z jedrskimi poskusi in si prizadevajo za tehnični razvoj jedrskega orožja. Njihov zgled je privedel tudi druge države, da so si priskrbele jedrsko orožje ter se tako atomska oborožitev čedalje bolj širi. Svet živi danes v dobi kaotične jedrske oboroževalne tekme, na pragu hude krize, ki bi lahko privedla do uničenja človeštva: na to pa meščani Hirošime nikakor ne morejo pristati.»
Ob 30. obletnici ameriškega bombnega napada na Hirošimo so ZDA danes potrdile Japonski obvezo, da jo bodo brande proti slehernemu 0-boroženemu napadu, tako z Jedrskim orožjem, kot s konvencionalnim. To je danes izjavil ameriški predsednik Ford japonskemu premieru Takeu Mikiju, ki je na obisku v Washingtonu. Japonski ministrski predsednik je ob koncu svojega prvega uradnega 0-biska v Washingtonu izjavil, da Japonska ne mara jedrskega orožja, ker noče povzročiti strahu in nestabilnosti med svojimi sosedi. Med Mikijevim obiskom, ki je trajal dva dni, so govorili tudi o Fordovem potovanju v Evropi, o vprašanjih varnosti v Aziji, popuščanju napetosti, položaju na Korejskem polotoku ter dvostranskih japonsko - ameriških gospodarskih odnosih.
Več deseiiisočev Japoncev se je zbralo v «Parku miru» v Hirošimi, da bi počastili spomin 200.000 žrtev prve atomske eksplozije, ki je 6. avgusta 1945 razdejala Hirošimo
Sovjetska vlada o konferenci v Helsinkih
MOSKVA, 6. — Sovjetska vlada je, kot poroča tiskovna agencija TASS, proučila rezultate konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se
je pravkar zaključila v Helsinkih ter je ugotovila, da, je bila to pomembna etapa v procesu popuščanja napetosti., Konferenca, pravi dolg. dokument, ki so ga odobrili najvišji sovjetski voditelji, je potrdila, da je hladna vojna nepotrebna in škodljiva. Obenem nudijo rezultati konference možnost za okrepitev miru in varnosti narodov.
V dokumentu nato izražajo upanje, da bo popuščanju napetosti na političnem področju sledilo popuščanje napetosti na vojaški ravni, saj sodobni družbeni razvoj narekuje zaključek oboroževalne tekme ter popolno in splošno razorožitev. Sovjeti se v svo-
jem dokumentu tudi izražajo za odpravo, vojaških blokov v Evropi.
Helsinška konferenca, se zaključuje dokument, ni .pomembpa samo za Evropo, saj imajo vsi ljudje na našem planetu pravico, da žirijo , v miru. Popuščanje napetosti se mora razširiti in poglobiti, pri čemer je dolžnost Sovjetske zveze, da prispeva k razvoju mednarodnega političnega položaja v tem smislu.
RIM, 6. — Vsedržavno 48 urno stavko osebja letalskih prevozov, ki bi morala biti jutri in pojutrišnjem, so odpovedali po uspešnem posredovanju ministrstva za delo.
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniuiiiuiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiN
JAPONSKI TERORISTI NA POTI V LIBIJO
Po več kot dveh dneh pogajanj so se japonski teroristi, ki so zasedli veleposlaništva ZDA in švedske v Kuala Lnmpurju, dogovorili z oblastmi, osvobodili večino jetnikov in se vkrcali na letalo DC-8, s katerim nameravajo odleteti v Bengazi, v Libiji. Vzlet je predviden ob 2.30, ob zori, ko bodo izpustili še zadnjih 15 talcev. Na sliki: terorist vstopa v letalo z enim izmed zadnjih talcev. Na letalu je že peterica osvobojenih pajdašev, pristašev «rdeče armade Sikuag». Poročilo berite na 6. strani
Novi politični tajnik KD Zaccagnini je na včerajšnji seji strankinega vodstva podal daljše poročilo o dveh glavnih problemih na dnevnem redu: o notranji u-reditvi v stranki in o krajevnih upravah. Glede prvega vprašanja se je zavzel za enotno vodenje stranke in dal tudi nekaj konkretnih predlogov za prenovitev strankinega življenja, predvsem pa je poudaril, da mora ostati KD zvesta svojemu ljudskemu, odporniškemu in antifašističnemu izvoru. Glede problema krajevnih uprav pa je Zaccagnini dopustil možnost sodelovanja s komunisti pri pripravljanju programov, medtem ko se je izrekel proti direktnemu sodelovanju med KD in KPI v odborih, češ da bi šlo za dvoumna zavezništva, ki bi poleg tega prepustila samo misovcem vlogo o-pozicije. Mimo vsebine poročila pa je treba pozdraviti predvsem nov ton, ki ga je Zaccagnini uporabil in ki je diametralno nasproten od tona njegovega predhodnika Fanfanija.
Protikomunistična gonja na Portugalskem se nadaljuje. Vsak dan poročajo o novih komunističnih sedežih, ki postajajo tarča napadov razjarjene množice. Pogajanja za sestavo nove začasne vlade pa so še vedno v zastoju in general Goncalves, ministrski predsednik, je vsak dan v večji zadregi, saj koristi sedanji politični položaj na Portugalskem samo reakciji. Poleg tega je brezvladje še bolj otež-kočilo gospodarski položaj v državi, ker nobena zahodna država noče pomagati Portugalski, dokler v Lizboni ne rešijo vladne krize.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MOŽNOSTI RAZVOJA ZA NASO LUKO
Dežele ob in onkraj Sueza so lani prevzele petino celokupnega prometa
Ore za tradicionalni tranzitni promet, ki je najbolj zanimiv in donosen
Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je pravkar izdal podroben statistični pregled o razvoju blagovnega prometa v našem pristanišču v preteklem letu 1974. Iz pregleda kaže povzeti glavne podatke o tem, kolikšen promet je v lanskem letu odpadel na dežele onkraj Sueškega prekopa, to je na dežele — med katere je treba v tem primeru u-vrstiti tudi Egipt — ki so postale še posebno «zanimive» za naše pristanišče in za vrsto tujih porabnikov v zaledju
Predvsem naj navedemo, da je celokupen blagovni promet v luki dosegel 33.652.730 ton m da je od tega odpadlo na dovoz 31.611.473 ton in na odvoz 2.041.257 ton blaga.
Omenjeni podatki vsebujejo tudi komponento, ki jo predstavlja dovoz surove nafte, in sicer tako za potrebe tržaške čistilnice, kakor tudi za Čezalpski naftovod Trst — Ingol-stadt in za njegov pododsek Maut-hen (na italijansko - avstrijski meji)
— Schvvechat. Brez nafte pa je promet v luki dosegel 4.765.235 ton, od tega 2.869.692 ton v dovozu in 1.895.543 ton v odvozu.
Kar zadeva posamezne dežele ob Suezu in onkraj njega, dajejo statistični podatki trgovinske zbornice naslednjo sliko: Egipt (dovoz in odvoz skupaj) 82.414 ton, Srednji vzhod 230.414 ton, Perzijski zaliv 4.977.421 ton. Vzhodna Afrika 125 601 tono,
Južna Afrika 118.865 ton, južna in jugovzhodna Azija 173.127 ton, Dalj-nji vzhod 53.130 ton, Avstralija in Nova Zelandija 288.578 ton; skupaj 6.049.550 ton, od tega 5.616.352 ton v dovozu in 433.198 ton v odvozu.
Glavnino v tem prometu ponovno predstavlja surova nafta, če pa u-poštevamo samo podatke, ki se nanašajo na promet s suhim tovorom, pridemo do ugotovitve, da so ustrezne blagovne postavke dale skupaj 1.029.480 ton prometa, od tega 596 tisoč 282 ton v dovozu in 433.198 ton v odvozu (zadnja številka se seveda ujema s podatkom o celokupnem odvozu iz Trsta proti deželam ob Suezu in onkraj njega, saj iz naše luke ne odpremljamo nafte na tamkajšnja tržišča).
Če zdaj primerjamo podatek o blagovnem prometu med Trstom in o-menjenimi deželami s celokupnim prometom v naši luki, pridemo do ugotovitve, da so tržišča ob in onkraj Sueza v lanskem letu prispevala — upoštevajoč surovo nafto, ki jo k nam kakor znano dovažajo predvsem iz Omana, Arabije, Irana, Iraqa, Kuwaita, Qatarja in Tru-cial States — 17,7 odst. celokupnega pristaniškega prometa. Če pa zopet odmislimo surovo nafto in upoštevamo samo suhe tovore, se ta
HuuiiiuuuiniiiiiiiHiiiiiiiimiiimiiimiiiiuiuimniiiiiuifuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifUiiiiiitiiiiiiiiu
NA POBUDO EKIPE PROF. BASAGL1E
Poseben polet «ATI» iz Renk za bolnike tržaške umobolnice
Med poletom nad Trstom, Benetkami, Padom in
Bologno bodo 105 potnikom servirali zakusko
delež občutno dvigne, seveda sorazmerno s samim «suhim» prometom, in sicer na 21,6 odst. Z drugimi besedami povedano, je na ta specifičen promet, ki je najbolj zanimiv in donosen, v lanskem letu odpadlo nekoliko več kot petina vsega «suhega» prometa v tržaški luki.
Iz tega lahko sklepamo, da je Trst kljub zapori Sueškega prekopa, kljub osemletni pasivnosti te pomembne mednarodne bližnjice in kljub obsežnim spremembam, ki so jih v tem času zabeležili na področju mednarodnih prevozov po morju in po kopnem, vendarle ohranil trden stik z deželami ob Suezu in ankraj njega. To vliva upanje, da bo naša luka kmalu lahko okrepila svojo prisotnost na Sredozemlju in priklicala stare in nove tokove tranzitnega prometa čez naše področje. Ne smemo namreč pozabiti, da se bo po ponovnem odprtju Sueškega prekopa neizogibno razvil oster konkurenčni boj med lukami ob" Sredozemlju — zlasti ob Tirenskem in Jadranskem morju — in lukami iz ta-koimenovanih «ranges» ob Severnem morju, da bi prve ponovno priklicale na lastne pomole promet, ki jim gre po zemljepisni «pravici» druge pa, da bi obdržale promet, ki so si ga pridobile po zapori Sueza.
Jadranska pristanišča pa imajo vendarle prednost, da uveljavijo svojo vlogo v trenutku, ko je ponovno odprtje prekopa praktično približalo Sredozemlju vrsto dežel kot so Japonska, Kitajska, dežele ob Perzijskem zalivu in ob vzhodni ter južni obali afriške celine. V tej zvezi kaže še posebej upoštevati tudi dejstvo, da se je s ponovnim odprtjem Sueza močno skrajšala tudi pot med vrsto afriških dežel in obsežnim tržiščem sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Blagovna menjava med Afriko in tržišči SEV se je doslej razvijala pretežno v severnoevropske luke, po ponovni vzpostavitvi prometa skozi Suez pa se bo težišče nujno premaknilo na Sredozemlje in še posebej na Jadransko morje.
Obvestilo Acetata porabnikom plina
Občinsko podjetje Acegat obvešča prebivalcev Trsta, da bo moralo podjetje SNAM, ki dobavlja našemu mestu naravni plin, zaradi popravil na dovodnem omrežju, omejiti dobavo plina za skupnih 9 ur. Omejitev dobave plina se bo »začela jutri ob 9. uri.
Acegat, ki razpolaga z rezervo plina, bo vsekakor omogočil dobavo plina vsaj v majhni količini. Za-
Vodstvo tržaške psihiatrične bolnišnice, letalske družbe «ATT», ronskega deželnega letališča ter tamkajšnje občine in turistična združenja so se domenili za neobičajno in zelo pomembno pobudo: v okviru letalske razstave — osrednje točke prireditev «ronskega avgusta» — bodo v ponedeljek popeljali skoro 100 pacientov umobolnice na krajši letalski izlet.
V ponedeljek ob 17. uri bo z ron-škega letališča vzletelo izredno letalo. Na letalo družbe «ATT» se bo vkrcalo —- poleg pilotov in pomožnega osebja — 105 potnikov, bolnikov in gostov umobolnice. Spremljalo jih bo nekaj zdravnikov in več bolničarjev. Letalo bo krenilo najprej proti Trstu, da si ga bodo ogledali iz zraka. Že to bo veliko presenečenje za skoro vse potnike, saj so samo redki že bili v letalu, prav nobeden pa ni poletel nad našim mestom, ki iz zraka izgleda precej drugačno. Letalo bo nato obrnilo proti jugu in poletelo do «bisera beneške lagune» — Benetk. Iz zraka so prav lepo razločni kanali in pozlačene kupole tega krasnega mesta, ki bo vsem izletnikom prav gotovo ostalo v spominu. Polet jih bo ponesel še nad delto reke Pad, da bodo lahko videli s te nenavadne perspektive razplet kanalov in vodnih tokov, nato pa bo letalo obrnilo v notranjost, proti Bologni. Od tod se bo usmerilo nazaj proti Ronkam po progi v notranjosti Veneta, tako da bodo v primeru lepega vremena potniki lahko občudovali scenarij alpskih vrhov.
Med samim poletom bodo potnikom pripravili zakusko, ki se bo nadaljevala v Ronkah. Na pobudo občine in krajevne turistične ustanove bo namreč v prostorih in na trgu letalske razstave srečanje z domačim prebivalstvom. Pacienti in gostje psihiatrične bolnišnice bodo takoj narisali več grafičnih del z vtisi s tega sicer kratkega, vendar zelo zanimivega poleta. Slike bodo razstavljali do konca letalske razstave. Po odprtju razstave bo zakuska, nakar se bodo z avtobusi povrnili v Trst. vrnili v Trst.
Pobuda, ki jo je sprožilo vodstvo umobolnice s prof. Basaglio na čelu in na katero se je vodstvo letalske družbe «ATI» takoj pozitivno odzvalo, spada v okvir terapije zbliževanja bolnikov družbi. Tisti, ki jim pravimo «norci», lahko spet postanejo «normalni ljudje», pravi prof. Basaglia, samo pod pogojem, da jih družba sprejme v svojo sredo kot povsem e-
to prosi porabnike, naj omejijo porabo in naj skrbno zaprejo plinske pipe, ker bi lahko prišlo, v primeru nenadnega znižanja pritiska, do raznih nevšečnosti.
Kvestura proti ropotu in za spoštovanje cen
Poleg mestnih redarjev, ki v zadnjih tednih skoro vsako noč izvajajo posebne kontrole proti ropotu — naložili so že več sto glob, zlasti motociklistom — je tudi tržaška kvestura podvzela podobne pobude. Prejšnji mesec so naprtili 314 glob zaradi kalitve nočnega miru voznikom avtomobilov in motociklov, 28 lastnikom javnih lokalov pa so naprtili globe, ker je hrup iz njihovih lokalov motil sosede.
Nova posojila z deželnim jamstvom
Deželni odbor je na zadnji seji sklenil podeliti jamstvo deželne u-prave za vrsto posojil, s katerimi nameravajo izvesti nekatera javna dela v okviru goriške pokrajine. Prvo posojilo, za katerega je zagotovljeno deželno jamstvo, bo najel Konzorcij za krminski vodovod. S posojilom 108 milijonov lir bo konzorcij okrepil naprave, ki spadajo v njegovo pristojnost. Drugo posojilo se nanaša na vsoto 50 milijonov: najel ga bo medobčinski konzorcij za razdeljevanje vode in plina s sedežem v Ronkah: s temi sredstvi bodo okrepili omrežje za dobavo zemeljskega plina. Tretje in zadnje posojilo, v vrednosti 300 milijonov lir, bo najela pokrajinska bolnišnica v Tržiču, in sicer za prvo fazo del pri gradnji novega zdravstvenega središča v samem Tržiču.
ZAKLJUČENO VPISOVANJE ZA IZLET V DALMACIJO
Kmečka zveza sporoča, da se je zaključilo vpisovanje za izlet v Dalmacijo, ker ni več razpoložljivih mest.
K0 MLADINA ZAIDE NA KRIVA POTA
ODKRITI TATINSKI PODVIGI V REPNIČU
Aretiran zlatar, ki je kupoval ukradeno zlatnino
V tem zadnjem tednu je vladalo v vaseh zgoniške občine precej preplaha, saj so se v Repniču kar vrstile večje in manjše tatvine, in to kar pri belem dnevu, ko so bile «žrtve« na delu na polju ali celo v neposredni bližini doma. Marsikoga je zajela psihoza v bojazni pred nezaželenim obiskom, vsi pa so se spraševali, od kod prihaja in kakšnega izvora je ta neobičajen val zločinskega rovarjenja po sicer zelo mirnih kraških vaseh. Kot je bilo pozneje ugotovljeno, določenih prekrškov oškodovanci sploh niso prijavili, morda v bojazni pred hujšimi represalijami, to zadržanje pa je dalo potuho in vzpodbudilo še drznejše podvige.
Podčastnik Longo s proseške o-rožniške postaje, ki je prevzel preiskavo, je takoj našel pravo sled v domačem krogu. Tatič se je pri svojih podvigih predvsem polastil zlatnine in drugih dragocenosti, medtem ko ni našel veliko denarja
«fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTiniiiniiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimmiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEKAJ NASVETOV VOZNIKOM PRED VEUKOŠMARENSKIM TEDNOM
Največkrat prometnim nesrečam botruje neprevidnost avtomobilistov
Vsako leto je na cestah na stotine mrtvih in na tisoče ranjencev ter pohabljencev - prava vojna
Približuje se velikošmami teden, ko se bo vse, kar leze in gre, odpravilo iz mesta na daljši ali krajši oddih. Zato bo na že tako natrpanih cestah še več prometa in ob priliki tega množičnega odhoda na počitnice bodo morali vozniki biti še bolj previdni kot sicer. Samo previdnost bo namreč lahko preprečila nove hude prometne nesreče, ki vsako leto terjajo vse preveč človeških življenj.
Osebje prometne policije, Rdečega kriza, avtomobilskega kluba in vseh drugih ustanov, od katerih je odvisen promet, bo posebno ojačeno, zlasti ob praznikih in v dneh okrog velikega šmarna. Vsi ti u-krepi so sicer zelo koristni za preprečevanje prometnih nesreč, so pa povsem brez učinka, če se sami vozniki nc podvržejo discipliniranemu prometu.
Vsako leto je ob priliki avgustovskih praznikov na tisoče in tisoče prometnih nesreč-*, obračun te «vojne» je izredno težak — milijarde lir škode in na stotine mrtvih in pohabljenih, na tisoče ranjencev. Tisoče prijetnih odhodov na počitnice ali povratkov iz turističnih krajev, ki jih tragično prekine trčenje. Ni nam treba posebej poudariti, da je za veliko večino nesreč kriva neprevidnost. Neprevidnost, ki ima veliko plati: od prehitre vožnje do prehitevanja na ovinkih, od slabega delovanja zavor do nepazljivosti in utrujenosti voznika.
Zato je prav, da je ministrstvo za notranje zadeve odredilo preko vseh prefektur, da lahko agenti prometne policije takoj odvzamejo vozniško dovoljenje tistim, ki so zakrivili hude in nevarne prekrške. To velja zlasti za neprevidna prehitevanja, ki so morda najbolj nevaren prekršek. Zelo cinično bi lahko rekli, da če se nekomu zljubi umreti na cesti, je to njegova o-sebna zadeva. Toda pri neprevidnem prehitevanju so velikokrat žrtve povsem nedolžni ljudje, ki so prav mirno privozili iz nasprotne smeri in v katere je trčil avto neprevidnega šoferja. Kaže, da je prehitevanje «konjiček» nekaterih voznikov, ki se po nevarnem prehitevanju čutijo pravi piloti. V resnici pa ni tako: če na primer pre-
nakovredne osebe. Družbeni odpor povzroča težave tudi pri človeku, ki nima posebnih živčnih ali psiholoških problemov, kaj pa šele pri tistih, ki imajo iz svojih osebnih ali socialnih razlogov posebne motnje.
Tudi tak izlet bo bolnikom pomagal premostiti težave ali jim bo vsaj v veselje in razvedrilo. Ves pozitivni doprinos te in drugih podobnih pobud, ki jih je psihiatrična ekipa prof. Ba-saglie pričela izvajati že pred časom, pa se bo razblinil, če bodo bolniki še vnaprej diskriminirani in bodo občutili, da jih družbeno okolje
zavrača. Zato bi izgubili vsako upanje . hitimo 10 avtov, ki so pred nami in navdušenje, da se bodo prej ali v koloni, smo pridobili samo 50 slej povrnili v družbeno okolje «nor-1 metrov. Tako majhno napredovanje malnih in pametnih» ljudi.	| pa nam skrajša čas vožnje za ne-
iiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Dom pristaniških delavcev
kaj bornih sekund. In ravno za nekaj desetin sekund ali bolje za utrditev svojega šoferskega ponosa je že toliko ljudi izgubilo življenje in zakrivilo toliko nesreč.
Seveda prehitevanje ni edina 'nevarnost. Treba se je držati meja hitrosti, ki jih določajo posebni napisi. Mejo hitrosti določajo izvedenci državnega podjetja za ceste, ki se prav dobro spoznajo na promet. če je nekje meja hitrosti 50 km na uro, pomeni, da se je moramo držati, tudi če se nam zdi, da lahko vozimo hitreje. Mnogokrat o-mejujejo hitrost ravno na mestih, kjer se je že pripetilo dosti prometnih nesreč. To je zadosten razlog za omejevanje hitrosti.
Tudi mehanično stanje vozila je važno, prav tako pomembno pa je fizično in tudi psihično stanje voznika. Utrujenost, živčnost, pijanost, preobilna hrana in težavna prebava so botrovale marsikateri nesreči, ki je imela zelo hude posledice.
Vsi tisti, ki bdijo nad prometom, od agentov do bolničarjev in osebja avtomobilskega kluba pač delajo po svojih močeh in skušajo nuditi vso
potrebno pomoč. Ne morejo pa preprečiti vseh nesreč. Zato so v teh dneh okrepili službo za prvo pomoč. Tudi pri tem pa je treba, da vsi vozniki pripomorejo k hitremu o-pravljanju te službe. Pred časom se je na primer pripetilo, da je rešilni voz Rdečega križa moral čakati v mestnem središču celih 9 minut, čeprav je imel prižgano piavo luč in sireno. Znašel se je sredi gneče avtov, ki mu niso dali prednosti.
Še enkrat moramo poudariti, da sta čut odgovornosti in pozornost nadvse potrebna zlasti v teh dneh, ko so ceste natrpane z domačimi in tujimi vozili. In zato je tudi prav, da odvzamejo vozniško dovoljenje tistim, ki ogrožajo življenje drugih. Morda jim pokvarijo zaslužene počitnice, jih pa obvarujejo in zlasti obvarujejo druge pred hudimi nesrečami.
• Danes bo ob 18.30 možen ogled z vodičem razstave umetnosti na lesu, ki je v muzeju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII 1,
v gotovini. Prav na podlagi te u-gotovitve so orožniki začeli s preiskavo, ki so jo vodili v popolni tajnosti, dokler niso odkrili vseh podrobnosti in tudi izsledili vse u-kradene predmete. Zlatnino je namreč odkupil za približno četrtino dejanske vrednosti nepošteni tržaški zlatar, katerega je policija a-retirala pod ob' —bo prekupčevanja ukradenega blaga in sedaj sedi za zapahi. Varnostni organi namreč smatrajo prav tega brezvestnega prekupčevalca, ki je že predhodno odkupoval zlatnino brez vsakršne formalnosti, za glavnega krivca teh prekrškov, medtem ko so materialnemu krivcu tatvin očetovsko nudili zadnjo možnost, da se lahko rehabilitira. Vse ukradene dragocenosti so spet v rokah zakonitih lastnikov in zadeva je s preiskovalnega vidika zaključena.
Vendar pa ne moremo mimo začudenja, da je prav Repnič. kjer bivajo pošteni in delavni ljudje, prišel v teh zadnjih časih na slab glas zaradi neodgovornega početja nekaterih domačih mladoletnikov, ki so zašli na slaba pota. Zanimivo in s socialnega vidika zelo važno bi bilo poiskati vzroKe, ki so privedli do takih bolestnih izbruhov, da bi v bodoče lahko pravočasno vplivali in preprečili podobne podvige. Do-raščajoča mladina ima na splošno v sebi polno energije in je prepričana, da bo lahko «obrnila svet», vendar ves ta ustvarjalni zanos je treba pravilno usmerjati, v nasprotnem primeru pa pride do podobnih anomalij. Drugi činitelj, ki ima veliko težo, je iskanje novih občutkov, spuščanje v vabljive pustolovščine, s katerimi hočejo pokazati svoj pogum in svojo možatost, češ da počenjajo stvari, ki jim ni vsakdo kos. In prav tu tiči zajec: to ambicioznost in te energije je treba u-smerjati na druga področja, na primer na športno ali kulturno izživljanje, ki poleg socialne koristi nudijo tudi edinstvena zadoščenja. Mladina mora biti torej nekje aktivno angažirana v takih dejavnostih, da tudi nekaj doprinese celotni skupnosti: če tega ni, v večini primerov pride do podobnih «izpuščajev», ki pustijo pri posameznih neodpravljive posledice (čeprav se tega trenutno sploh ne zavedajo), staršem pa prizadevajo veliko žalost. Zanimivo je, da se na splošno mladina iz Repniča ni nikoli aktivno vključila v športno in prosvetno dejavnost pri domačih društvih, ta izolacija pa se je sedaj izkazala za skrajno škodljivo in je žal privedla do kaznivih dejanj, ki pa morajo izzveneti kot svarilo vsem, da s protizakonitim početjem ne prideš daleč.
-bs-
iiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiMtiiiiHmiimiiiiiiiiiiiiiMiinimiiiiiitiiimiiiiimiiitiiiiiimiiimiiimiiiMiiiiiimmiiiii
V CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO
V septembru mednarodni seminar o oceanografiji
Številna udeležba znanstvenikov iz držav v razvoju
Center za teoretsko fiziko pri Mi-ramaru bo spet prizorišče izredno pomembnega mednarodnega seminarja. Od 9. septembra vse do konca leta se bodo namreč znanstveniki iz številnih držav udeležili tečaja o oceanografiji, ki bo povezan s proučevanjem fizičnih pojavov v oceanih in v atmosferi.
Oceanografija je razmeroma mlada veda, ki pa ni le zgolj teoretična, temveč je tudi praktičnega značaja. Sama zamisel o pripravi te ga seminarja se je namreč porodila po katastrofalnih poplavah, ki so pred šestimi leti opustošile Bangladeš in zahtevale na tisoče človeških žrtev. Potem ko so proučili vzroke poplave so se nekateri znanstveniki prepričali, da bi lahko z ustreznimi sredstvi poplave predvi-
ÈllLsiè ..L.
V novem pristanišču so zgradili novo poslopje za pristaniške delavce, ki ga bodo uradno odprli 30. avgusta. Na slovesnost, ki bo ob 15. uri v novih prostorih, je delavska organizacija povabila predstavnike krajevnih oblasti, delavskih organi-zac ji iz drugih italijanskih luk in zastopnike političnih, sindikalnih in gospodarski! organizacij z našega področja.
Gradnja novega Doma pristani-
je stala skupaj z notranjo opremo okrog 800 milijonov lir. V stavbi je menza, večja kongresna dvorana, vrsta uradov in drugih poslovnih prostorov, predvsem pa so v njej urejene slačilnice in higienski prostori, ki končno ustrezajo potrebam nad 1.400 ljudi. V dosedanji stavbi so bili prav ti prostori najbolj pomanjkljivi: kot zgovoren podatek naj omenimo, da je bilo na razpolago okrog 1.400 delavcem le kakih 25
ških delavcev je trajala dve leti in j tušev, oprema v slačilnicah pa je parkirišče za osebne avtomobile,
dobesedno že razpadala.
Da bi se končno dokopali do primernih prostorov, so pristaniški delavci začasno odložili napovedano gradnjo kolonije v gorah ali ob morju, kamor naj bi zahajali njihovi o-troci. Stiska na delovnem mestu je pač prevladala nad drugimi skrbmi. Po uradni vselitvi v nove prostore konec meseca bodo delavci vendarle zadihali, v bližini novega doma pa bodo morali poiskati še primerno
deli in tako omejili število žrtev in količino povzročene škode.
Namen seminarja o oceanografiji je prav ta: ublažitev učinkov naravnih katastrof. Čeprav je problem zelo pereč, je še vedno premalo znanstvenikov, ki so specializirani v tej stroki. Njihovo število je še posebno nizko v državah v razvoju, ki bi vsaj zaradi svoje, naravnim katastrofam izredno izpostavljene, lege rabile največ takih izvedencev.
Prenekateri znanstveniki so se vendar zavedli resnosti vprašanja in so posvetili vso svojo pozornost prav proučevanju spremenljivih naravnih pojavov. Med temi je indi znani nuklearni fizik prof. Robinson, ki sedaj poučuje oceanografijo na harvardski univerzi.
Seminar o oceanografiji so priredili profesorji Deacon, Garcia in Fye v sodelovanju s profesorji Bu-dinijem, Finettijem, Fondo, Furlanom, Marussijem, Morellijem in Mo-settijem. Vsi predavatelji bodo Evropejci, razen enega Američana, velika večina poslušalcev pa bodo znanstveniki iz držav v razvoju. Seminar bo obsegal predavanja o teoriji, fiziki in matematiki, popestrili pa ga bodo nekateri praktični poizkusi.
Deziderij Švara v občinski galeriji
Včeraj popoldne so v tržaški občinski galeriji odprli razstavo domačega slikarja Deziderija Švare. Po lanski razstavi v galeriji «Russo» in po dveh uspelih letošnjih prireditvah v Gorici in Benetkah, se tako Švara spet vrača v tržaške u-metnostne krožke.
V občinski galeriji je razstavljenih 15 risb, poleg tega pa si lahko obiskovalci ogledajo še številne litografije in seriografije, ki so praktično kopije risb. Razstavljena dela lahko strnemo v enoten ciklus, katerega gonilna sila je samota. Pri slikah pride namreč do izraza pustinja, ki jo le za trenutek prekine skupina hiš ali pa dva, trije čolni, ki se zrcalijo v vodi. Prav va-, lovanje vode pa je edina gibljiva komponenta slike. Umetnik uporablja pri ustvarjanju mirne barve, največkrat sinjemodro ali bledorde-čo, in jih nato stopnjuje v raznih tonih.
Razstava bo odprta do 14. avgusta. Ogled je možen ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13.
ure.
Preplah na Konkonelu zaradi smradu po metanu
Precejšen, vendar neupravičen preplah je zavladal včeraj dopoldne na Konkonelu. Približno ob 11. uri so uslužbenci radijske centrale poštne uprave, ki je nameščena na o-vinku državne ceste pod Konkone-lom, začutili sumljiv vonj. Stopiji so na prosto, kjer je tudi zelo močno dišalo po plinu, in v kratkem so se zavedeli, da je to smrad po plinu metanu. Zadeva se jim je zdela nevarna, pomislili so namreč, kot je bilo tudi logično, da je popustila plinska napeljava. Zato so obvestili policijo, tako da so na kraj pridrveli policisti in gasilci z Opčin ter uslužbenci plinskega oddelka Acegat.
Vonj po plinu se je medtem razširil na vse bližnje področje, zlasti po nižjem delu Konkonela, tako da je skorajda zavladala panika. Uslužbenci Acegata so ugotovili, da ni mogoče, da bi popustil metano-vod iz enostavnega razloga, ker na tistem področju ni plinskih nape Ijav. Vendar je bila vsaka drugačna razlaga nemogoča: smrdelo je prav po metanu.
Skrivnost pa so v kratkem odkrili: prav blizu teče potoček in smrad se je širil ravno iz vode. Stopali so ob potoku navzgor in tako prišli do vrta, kjer je neki moški pral velike posode. Na posodah pa je z velikimi črkami pisalo: «Von-Ijive kemikalije za metan». Bile so sicer prazne, vendar je bilo še nekaj kemikalije na dnu in jih je zato mož marljivo pral, umazano vodo pa odlival v potok.
Metan je po svoji naravi povsem brez vonja, kar pa je nevarno za potrošnike, ki se ne bi zavedali, kdaj plin uhaja. Zato plin pomešajo z dišečimi kemikalijami, ki mu dajejo značilen vonj. Kemikalije pa so tako zgoščene, da samo nekaj gramov zasmradi celo področje. Kot včeraj dopoldne na Konkonelu.
Hude posledice padca
mladega dekleta z motorja
Še ena mlada žrtev neprevidne vožnje z malimi 50 kubičnimi motorji: v soboto se je v Miramarskem drevoredu ponesrečila 15-letna deklica, ki bo verjetno izgubila nogo ali vsaj ne bo več normalno hodila. Včeraj zjutraj ob 7. uri pa se je ponesrečila 20-letna Patrizia De Sanctis iz Ul. Pola 28, ki se je tako hudo pobila po glavi, da ji je povzročilo celo ušesno krvavenje. V bolnišnici so jo sprejeli v nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo.
Peljala se je na motornem kolesu vrste «ciao» po Ul. Raffineria proti Garibaldijevemu trgu, ko je trčila v motorno kolo vrste «peugeot», na katerem se je peljal 27-letni Armando Skerlovaj iz Ul. Veltro 61. Pri trčenju se je Skerlovaj samo potolkel, nesrečno dekle pa je zaneslo na asfalt in je z glavo udarila ob tlak.
Mešani občutki na sinočnji baletni predstavi
Prvi vtis, ki ga je sinoči, še pred začetkom predstave, dobil gledalec, je velik odziv tržaškega občinstva na gostovanje baletnega ansambla milanske Scale. Na Gradu sv. Justa je bilo vse zasedeno. Bil je eden redkih večerov letošnjih prireditev na Gradu, ki se je začel točno ob 21.15.
Drugi vtis. Po končanem baletnem nastopu je gledalec ostal z mešanimi občutki tako nečesa polnega, kot tudi nečesa nedorečenega. Baletni program je bil sestavljen iz mnogih drobnih glasbenih in plesnih točk, ki so bile tehnično in artistično zelo izdelane, izpopolnjene.
Presenetljivo dobro je bilo umetniško izvajanje dveh glavnih plesalcev Italijanke Liliane Gosi in Romuna Marinela Stefanesca. Posebno zahtevne so bile njune solistične točke v drugem delu «Labodjega jezera» skladatelja Čajkovskega in v izrednem čustvenem izražanju v Lizstovem «Ljubezenskem snu». Slabše kvalitete pa so bili ostali plesalci baletnega ansambla, ki so bili precej neuigrani in neprepričljivi: v Minkusovem «Don Kihotu» in v Weberjevem «Vabilu na ples».
Tudi organizacija je bila v precejšnjem delu kriva, da gledalec ni odnesel celovitega čustvenega in miselnega vtisa s predstave. Pogostokrat so bile točke prekinjene, kar je še bolj poudarilo neurejeno aplav-diranje.
Sekciji KPI in ZKMI iz Križa prirejata 9. in 10. avgusta
FESTIVAL
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
ki bo na vrtu Ljudskega doma v Križu.
Sobota, 9. avgusta, ob 16. uri otvoritev; ob 19. uri nastop godbe iz Križa
Nedelja, 10. avgusta, ob 16. uri otvoritev; ob 19. uri nastop pevskega zbora Vesna; ob 20. uri shod: govorila bosta senator Paolo Sema in Edvin Švab.
Oba večera bo za ples igral ansambel Pomlad.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 7. avgusta KAJETAN Sonce vzide ob 4.55 in zatone ob 19.27 — Dolžina dneva 14.32 — Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 19.02.
Jutri, PETEK, 8. avgusta MIRAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,8 stopinje, najnižja 25, ob 19. uri 26,1 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb. rahlo narašča, vlaga 65-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, brezvetrje, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
DNE 6. avgusta se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 52-letna Lida Amigoni, 74-letni Augusto Beghini, 77-letna Valeria Michelich vd. Debeliš, 71-letna Maria Smoinikar vd. Franolich, 68-letni Carlo Nesich, 83-letna Alma Granozio roj. Orlandini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A, Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AH’Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All'Alabarda. Ul. deU’Istria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
GOSTILNA išče pomočnico. Nudi dobro plačo, hrano in stanovanje zastonj. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro Gostilna.
AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGILIO - 126 73, 127 74, 128 70-
74.	1500 C 66. 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75.	Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cologna 7.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA’
S.p. A.
TRST - ULICA F. FILZMO - ČSŠ? 61-4A6
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šteriing švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
669,50
1449,—
248,80
152,75
259,—
36.85
36,50
36,50

f’fe = i_w = == =-4 ==r !
nMPifWI
Gledališča
ROSSETTI
Jutri, 8. ob 21. uri krstna predstava operete Rudolfa Primla «Rose Marie». Scenarist P. Grossi, kostumograf S. Soldati. Predprodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti (telef. 36372).
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVO-
KI - Predstavi: ob 21.00 «Maksimi-lian of Mexico: an Emperor’s tra-gedy» (v angleščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.15 «Roma» Federica Fellinija, prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Il prete sposato», barvni film, prepovedan mladini pod 14 .letom, igrajo: Buzzanca, E. M. Salerno, Podestà.
Excelsior 16.00 «Che?», barvni film, igra M. Mastroiani, prepovedan mladim pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Quattro bastardi per un posto all'inferno», barvni film.
Eden 16.00 «Agente 007: Si vive solo una volta», barvni film S. Connery.
Ritz 16.00 «8.12.1941; Tokio ordina: Distruggete Pearì Harbour», Barvni film.
Aurora 16.30 Začenja se revija filmov . .. kot Hitchcock ... ; «Le mele marcie». Barvni film, v katerem igra Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 «Il pianeta selvaggio», film ki je bil nagrajen na 26. festivalu v Cannesu.
Cristallo 16.30 «A piedi nudi nel parco». Barvni film. igrata Robert Redford in Jane Fonda.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 16.30 «Il figlio di Zorro», barvni film.
Vittorio Veneto Revija grozljivk: 17.15 «Assassinio ali galoppattoio» kriminalka Agathe Cristi.
Astra 16.30 «La quinta offensiva», igra R. Burton in Irene Papas. Barvni film.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski.
Ravnateljstvo Glasbene matice obvešča, da bo pisarna glasbene šole zaprta do 16. avgusta.
Izleti
SPD Tabor — Opčine priredi v nedeljo, 10. avgusta, izlet v bolnico Franjo. Potujemo preko Idrije, kjer bo ogled mesta. V Cerknem ogled šole - spomenika padlim za svobodo. Med padlimi so trije naši vaščani. Kosilo v Mostu na Soči in popoldan ogled tolminskih korit. Vpisovanje vsak dan od danes dalje v krožku ŠD Polet na Konkonelski cesti 2 od 20. do 21. ure. Odhod točno ob 7. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah.
SPDT priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriško goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m); iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Odbor naproša izletnike, ki so se že vpisali, naj takoj potrdijo vpisnino na tel. št. 31119 — Slovenska prosvetna zveza — Ul. Ceppa 9.
PD Slovenec iz Boršta prireja izlet v Begunje, Bled in Vrbo dne 31.8. t.l. Na razpolago je še nekaj mest, vpisovanje pri Franku Rapotcu.
ugrm—B
Prispevki tiskarjev Primorskega dnevnika
Za TPPZ: Radivoj čač 4.000, Ezio Collarini 5.000, Stanislav Širca 4.000, Silvester čepar 4.000 Bogdan Milič
3.000,	Darko Grgič 3.000, Peter Stranj
3.000,	Celeste Sancin 4.000, Viktor Pribac 2.000, Giorgio Gulli 3.000, A-leksij Civardi 2.500, Aldo Brus 3.000 lir.
Za Polet:	Aleksij Civardi 2.500,
žarko Sosič 5.000, Florijan Hrovatin
5.000,	Ivan Gorkič 4.000 lir.
Za PD I. Cankar: Livio Jankovič 5.500, Duško Švab 2.500.
Za Bor: Anton škarabot 5.000, Duško Švab 2.500, Bruno Uravich 3.000, Berto Pernarčič 3.000, Egon Blazina 3.000.
Za ŠD Breg: Adrijan Boneta 4.000, Zorko Tavčar 3.000, Bruno Jankovič
3.000	lir.
Za PD France Prešeren: Klavdij Maver 3.000 lir.
Za vzdrževanje spomenika v Križu: Pepi Ukmar 3.000 lir.
Bolnišnica na Opčinah — oddelek za mišično distrofijo Danijel Novak
3.000	lir.
Namesto cvetja na grob Ane Gombač vd. Faganel daruje Pina Novak
2.000	lir za Dijaško matico.
Alojz Pertot
(Gigi Turk)
je preminil dne 5. t.m.
Pogreb bo danes, 7. avgusta, ob
12.30	iz kapele na pokopališče v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo: hčere, zetje, sestre, vnuki ter drugi sorodniki
Trst, Melbourne, Geelong, 7. avgusta 1975.
Občinsko pogrebno podjetje
GORIŠKI DNEVNIK
TEČAJ NA VOGLU ZA ROJAKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Izkoristili so letni dopust za učenje materinega jezika
Tečaj je bil razdeljen v tri skupine - Lepa priložnost za razvijanje družabnosti
V drugi polovici julija je na Voglu potekal tečaj slov. jezika, ki ga je kot vsako leto za svoje člane organizirala Zveza slovenskih izseljencev iz Benečije. Skupino tečajnikov, ki so prispeli iz raznih evropskih držav, pa tudi iz same Benečije, ter izkoristili letni dopust za učenje materinega jezika, je vodil požrtvovalni organizacijski tajnik Zveze slovenskih izseljencev Ado Kont, na čigar ramenih je ležala vsa skrb za organizacijo tega počitniškega tečaja.
Poudariti velja, da je bilo med letošnjimi tečajniki veliko takih, ki se podobnih tečajev niso še nikoli udeležili, kar jasno kaže, da se zanimanje za poznavanje knjižne slovenščine med beneškimi rojaki vse bolj širi.
Kot že prejšnja leta, ko so tečaji potekali v izoli, so bili tečajniki razdeljeni v tri skupine. Posebej so se učili tisti, ki obvladajo beneško narečje, saj pri teh ni bila potrebna nobena posebna metoda: učili so se enostavno tako, kot se Slovenci kjerkoli učijo knjižnega jezika. To skupino je vodila prot. Bogdana Herman-Poniževa, ki živi v Ljubljani, a je po rodu Primorka, zraven pa še hčerka partizanske učiteljice, ki je poučevala v Beneški Sloveniji.	. ,
Drugo skupino so sestavljali ti-tisi, ki slovenščine sploh niso poznali. To so bile žene beneških emigrantov, povečini Italijanke. To skupino, pri katerih je bilo treba seveda delati nekoliko drugače in upoštevati metode za učenje tujih jezikov, je poučeval prof. Jože U-mek, ki ima že bogate izkušnje s takih tečajev, saj na njih poučuje vse od začetka.
Kot zadnji so bili v posebni skupini otroci, ki jih je v začetku poučeval učitelj Bruno Kralj iz Trsta, ko pa je ta moral zapustiti tečaj, ga je s pridom nadomestila Alenka Kukovac, žena predsednika beneškega planinskega društva.
Ker je bil tečaj v času letnega oddiha, je pouk potekal v jutranjih urah, tako da so imeli tečajniki popoldne čas za sprehode, krajše izlete in razvedrilo sploh. Če je bilo prejšnja leta v Izoli več možnosti za individualno izrabo proste-
ga časa, so bili pa letos na Voglu dani vsi pogoji za razvijanje družabnosti, saj so tečajniki vseh deset dni dejansko preživeli skupaj, se medsebojno spoznavali ter utrjevali prijateljske vezi.
stavil svoja dela, radovednim obiskovalcem pa je tudi razložil celotni delovni postopek, s katerim spremeni kos železa ab druge prvine v dovršeno umetnost.
Obiskovalci so se zbrab v dvorani «Bastione fiorito», kjer je po u-vodnih besedah predsednika leto-viščarske in turistične ustanove, ki je organizirala to prireditev, kritik Milič orisal značilnosti Pe-rizijevega ustvarjanja. Poudaril je tudi prispevek, ki ga je ta doprinesel kiparstvu, potem ko se je več časa posvečal slikarstvu, grafiki in scenografiji. Ob koncu ogleda so zavrteli še film o Perizijevi razstavi v kraju Bassano del Grappa, ki ga je posnel A. Paschi.
iiiiiiimiiiuititiiiiimmiiimuimmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiimiiniiiiiimiiitiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiimiiniuii
Perizi vodil ogled razstave svojih del
Številna skupina predstavnikov krajevnih kulturnih krožkov si je v ponedeljek na Gradu sv. Justa ogledala razstavo del tržaškega u-metnika Nina Perizija. Ogled razstave, ki spada v okvir prireditve «120 dni kiparstva v Trstu» je vodil Perizi sam. Umetnik je pred-
V SOLKANU PRI NOVI GORICI
Sočo bodo v kratkem zajezili m zgradili novo hidroelektrarno
Novi obrat bo stal 700 metrov od Solkanskega mostu
zajezib.
Sloveni-
Sočo bodo pri Solkanu Republiški sekretariat SR je je namreč te dni zaključil lokacijski postopek in izdal investitorju, to je Soškim elektrarnam, lokacijsko dovoljenje za izgradnjo hi-drocentrale pri Solkanu. Nova centrala bo imela inštalirano moč 20,7 MV in srednjo letno proizvodnjo 125 GWh. Kot zadnja v verigi soških elektrarn bo obratovala pod enakimi pogoji, kakor je doslej obratovala hidrocentrala Plave, in bo pri tem izkoriščala padec vodne gladine za 20 metrov. Hidrocentrala bo pripomogla k uravnavanju odtoka Soče proti Italiji, saj je v lokacijskem dovoljenju izrecno predvideno, da bo podjetje Soške elektrarne zajamčilo pretok preko oziroma ob pregradi v velikosti biološkega minimuma.
Gradnja HE Solkan je usklajena z urbanističnim programom občine Nova Gorica ter s predlogom vodnogospodarske osnove reke Soče.
I Upoštevani so pogoji zavodov za I spomeniško varstvo v Novi Gorici in Ljubljani za smotrno vključitev novega objekta in zajezitve v naravno in estetsko okolje. Izgradnja jezu na Soči je zasnovana tako, da bodo izviri pitne vode Mrzlek in Prelesje zavarovani tako glede kvalitete kakor tudi glede količine vode. Investitorju je z odločbo o lokacijskem dovoljenju naloženo, da mora obalo bodočega jezera zaze-leniti, po končani gradnji pa odstraniti vse začasne objekte ter o-kolico urediti in zasaditi. V času gradnje promet na žičnici na Skal-nico ne bo oviran.
Nova hidrocentrala, ki bo zgrajena 700 m gorvodno od Solkanskega mostu, bo omogočila smotrnejše o-bratovanje obstoječih elektrarn Do-blar in Plave glede vršne energije, ki je gospodarstvu Slovenije posebno potrebna. S projektom ni predvideno odvajanje vode iz zajezitve za namakanje v okolici Gorice.
....................m....»...............
VOZNI RED VLAKOV
TRST - BENETKE RIM -MILAN - TURIN - GENOVA
Odhodi
6.05 R Benetke - Bologna • Firence -Milan - Genova (*)
6.25	L Portogruaro (razen ob praz-
nikih)
6.50 D Benetke S.L. - Rim in Milan Turin (skozi Mestre) 8.03 DD Benetke S.L.
9.30	R Benetke - Krm (*)
10.28 DD Benetke S.L. - Rim - Neapelj Reggio C. Catania -Palermo (pogradi II. r. Trst - Reggio C. in Catania; pogradi I. in II. raz. Trst -Palermo in Trst - Catania) 10.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Domodossola - Pariz • Calais' (spalni vagoni Atene Istanbul - Pariz; pogradi II. raz. Sofija - Pariz (2) Beograd - Pariz in Atene - Milan) 10.54 L Portogruaro Benetke S.L.
13.30	DD Benetke - Milan Turin (Mo- j
dane - Lyon P. od 21.6, do 6.9.75)	!
13.40	L Portogruaro
15.40	DD Benetke S.L.
16.33 DD (liombardie Express) - Be netke S.L. Milan Pariz 17.20 L Portogruaro (razen ob sobotah in praznikih)
17 30 R Mestre (brez vmesnih postajališč) Milan Genova (*)
18.04	L Portogruaro
18.42 D Benetke S.L. - Bologna Bari (pogradi Trst Bari)
19.22 L Portogruaro 20.02 DD (Simplon Express) - Benet ke S.L. Rim Milan Domodossola Pariz (pogradi 1 in II raz. Trst Pariz; spalni vagoni Benetke ■ Pariz; pogradi H. raz. Beograd -Pariz in Benetke - Pariz; pogradi Zagreb - Pariz od
26.6.	do 20.9.75)
22.25 DD Benetke S.L. Milan Genova - Marseille (spalni vagoni Trst ■ Turin in Trst Genova) - Mestre - Bologna -Rim (spalni vagoni Trst -Rim)
Prihodi
1.40 DD Benetke S.L.
6.32 L červinjan (razen ob praznikih)
7.25	L Portogruar o
7.55 DD Marseille Genova Turin Milan Mestre (spalni vagoni in pogradi Genova Trst 1 in Turin Trst) Rim Bo- ' legna Mestre (spalni vagoni in pogradi Rim Trst)
9.15 D Benetke S.L.
10.27 DD ženeva - Zuerich Domodos sola - Milan P.G. Mestre (pogradi II. raz. ženeva Trst in ženeva Beograd). Vožnje samo ob sobotah od
28.6,	do 9.8.75.
10.56 DD (Simplon Express) Pariz
Domodossola Milan Lambr.
. Rim - Benetke S.L. (pogradi L in H. raz. Pariz Trst; pogradi II. raz. Pariz- Beograd in Pariz Zagreb od 28.6 do 22.9.75) • Bari Bologna pogradi fl. raz. in spalni vagoni Bari Trst)
11.05	R (Rialto Milan Mestre
(Mestre Trst brez vmesnih postaj) (*)
12.30 DD Palermo - Catania - Reggio C. - Neapelj - Rim Tib. -Benetke S.L. pogradi II. r. Catania - Reggio C. - Trst; pogradi I. in II. r. Palermo • Trst, spalni vagoni Catania - Trst)
13.54	DD Benetke S.L.
14.16 L Červinjan (razen ob praznikih)
15,25 DD (Lombardie Express) Pariz -Milan • Benetke S.L.
17.42 D Turin - Benetke S.L. (Lyon P.
-	Modane od 23.6. do 8.9.75) 18.36 R Firence - Bologna Benetke S.L. (*)
19.09 L Portogruaro 20.05 DD (Direct Orient) Calais • Pariz - Milan - Benetke S.L. (spalni vagoni Pariz Atene
-	Istanbul; pogradi II. raz Milan - Atene in Pariz Beograd; pogradi II- raz., Pariz
-	Sofija) (3)
21.03 R Milan (Mestre) Rim Benetke S.L. (*)
22.54	L Benetke S.L.
23.28 DD Turin - Milan Rim - Benetke S.L. (spalni vagoni) Rim
-	Moskva (4)
19.25 L Videm
19.38	DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm
23.38	D Miienchen - Salzburg - Dunaj
Trbiž • Videm
23.45 DD Calalzo - Videm (2)
SINOČI JE BILA SEJA V TRŽIČU, JUTRI PA BO NA POKRAJINI
OBMEJNI PROMET JULIJA MESECA
Še pred velikim šmarnom bo na Goriškem znan! ^ Goriškem so zabeležili
*	.	, rekordno število prehodov
politični okvir po^i& vitniil krnjCVniil U$t(MOV Največ delaimajo na mednarodnem mejnem prehcdu pri Rdeči hiši
Stabilnosti občinskega sveta v Tržiču ter pokrajinskega sveta ni mogoče zagotoviti brez odločilnega prispevka levih sil ■ Tudi občina Gorica vključena v pogovore med sredinskimi in levimi silami
Največje krajevne ustanove na Goriškem, pokrajinska uprava ter občinski sveti v Gorici, Tržiču in Gradežu si še vedno niso izbrali svojih vodilnih teles. Pokrajinski svet, ki se je prvič sestal prejšnji petek in ni izvolil predsednika in niti odbora, se bo ponovno sestal jutri. Kakšen bo izid seje, ni še mogoče predvideti, vendar ne more biti nikakršnega dvoma, da bodo sredinske stranke KD, PSDI in PRI lahko dobile večino in sestavile odbor samo ob sestavi takšnega programa pokrajinske uprave, ki ga bodo podprli tudi socialisti in komunisti. To pomeni, da bodo morale sredinske stranke ugoditi zahtevam, ki jih ljudske sile poudarjajo že toliko časa in ki imajo za cilj urediti položaj umobolnice, u-veljaviti pokrajino kot ustanovo, ki naj se vključi v širše organizme kot so konzorciji itd.
Iz dobro obveščenih krogov prihajajo novice, da bi na vrh pokrajinske uprave utegnili postaviti republikanskega predstavnika in da bi ob sestavi odprtega programa pokrajinske uprave socialisti in komunisti podprli ta program. To bi hkrati pomenilo neprestano soočanje o vsem nadaljnjem ravnanju pokrajinske uprave ter bi imele leve sile na pokrajinsko politiko nujno pomemben vpliv.
Vendar vse kaže, da so volitve izvršilnih teles v poprej omenjenih krajevnih ustanovah odvisne predvsem od poteka sinočnje seje občinskega sveta v Tržiču, kjer še vedno niso dosegli sporazuma okoli županovega imena, čim bo znan i-
vah. To pa nujno pomeni sklenitev političnega sporazuma s komunisti in socialisti.
Vse kaže. da so pogovori med političnimi vodstvi strank ustavnega loka (liberalci so izven igre, ker so izgubili svojega svetovalca v pokrajinskem svetu in tudi v občinskem svetu v Gorici nimajo odločilne vloge) že tako napredovali, da lahko mirne vesti pričakujemo ureditev razmer v spornih krajevnih upravah do velikega šmarna. Politična vodstva strank se namreč po-gostoma sestajajo, preverjajo stali-
šča, ki so jih predlagale druge stranke ter jim posredujejo svoja.
Čeprav razumemo politično logiko, ki narekuje zavlačevanje sklicanja seje občinskega sveta v Gorici, pa vendarle obstajajo razlogi življenjskega pomena za razvoj Gorice, zaradi katerih bi se občinski svet že moral sestati. Zlasti bi bila ta seja nujna zato, ker tudi zaradi rimskih razmer politično življenje v dosedanjem poletnem razdobju ni zamrlo in bi bilo v korist Gorice, če bi bila v njem čimbolj ustvarjalno prisotna.
S pričetkom turistične sezone se je za agente obmejne policije pričelo dodatno delo. Vsak dan se namreč morajo «spoprijeti» z dolgimi kolonami avtomobilov. Še posebno ob sobotah in nedeljah se na blokih ustvarijo dolge vrste vozil, ki čakajo na prehod čez mejo. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši je te dni promet zelo živahen, še posebno od sobote dalje, ko so na Goriškem zaprli skoraj vse tovarne. Tudi na drugih mejnih prehodih so v teh dneh zabeležili znaten porast prometa.
Da so te trditve resnične, nam potrjujejo podatki obmejnega prometa, ki nam jih je posredovala obmejna policija. Iz teh izhaja, da so meseca julija zabeležili rekordno število prehodov, to je 672.531. V primerjavi z junijem
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuimuniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiN
OB NEPRIČAKOVANIH PODRAŽITVAH NA TRŽAŠKEM
Na Goriškem ni predvidena nobena podražitev Cena mesa se je celo znižala za 200 lir kg
Dosežen sporazum o uvozu mesa po krajevnem sporazumu iz Jugoslavije na podlagi cene, ki zadovoljuje oba partnerja
tega leta se je število prehodov povečalo za približno 70.000, še večji porast smo zabeležili v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, ko so na Goriškem prešteli le 488.434 prehodov. Predvidevajo, da bodo v tem mesecu zabeležili še večje število prehodov, saj se prav v tem času pričnejo pri nas množične poletne počitnice.
Julija meseca so na gofiških blokih s potnimi listi prešteli 194.523 prehodov, od katerih je bilo 83.877 (julija lanskega ieta so prešteli 35.021 prehodov, julija letos pa 70.659) italijanskih državljanov, 110.646 (74.391 - 65.940) pa tujcev. Znatno večje je število prehodov, ki so jih zabeležili s prepustnicami: 260.885 (196.935 - 283 tisoč 598) italijanskih državljanov je namreč obiskalo sosednje kraje Slovenije, v našo deželo pa je prišlo 217.023 (180.795 - 182.087) jugoslovanskih državljanov.
Ko smo včeraj odprli naš dnevnik, smo na tržaški strani opažih presenetljivo novico, da so namreč takorekoč čez noč in brez slehernega razloga povišali ceno nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, ir sicer ceno kruha od 60 na 100 lir kg, mesa za 200 lir in vžigalic (Čerinov)) za 40 lir. Seveda je ta zid občinske seje v Tržiču (seja se|ves* marsikoga prisilila, da si je je začela kasno in zato nismo mo- ! zastavil vprašanje. ah niso te po-
"	. ..	Tr-ic-lr-/-»	i riiHi no f 1/-1VOcl.’-cim Mr*‘
(*)	Samo	prvi	razred z obveznim prednaročilom	>
(1)	Ne vozi ob	petkih
(2>	Vozi	samo	ob ponedeljkih, :
četrtkin. petkih in sobotah od 2.6. do 25.9.75
(3)	Vozi	samo	ob ponedeljkih,
četrtkih, sobotah in nedeljah od 5.6 do 27.9.75 (4j Ne voz; ob sobotah
TRST VIDEM DUNAJ SALZBURG . MUENCHEN -STUTTGARD
Odhodi 5.25 L Videm 6.10 D Videm 6,18 L Videm 7.05 D Videm
Trbiž
3.50 D
Salzburg Videm •
Muenchen Trbiž - Dunaj
Trbiž
10.08 L Videm 12.25 D Videm 13.02 L Videm
13.55	DD Videm Calalzo (1)
14.05 D Videm
14.22 L Videm
16.55	L Videm - Trbiž
17.43 D Videm (razen ob praznikih) 17.55, L Videm (razen ub sobotah) 19.17 D Videm 20.15 L Videm
21.42 D (Italien Osterreich - Express) Videm Trbiž - Dunaj - Salzburg Stuttgard 22.40 L Videm
(1) Samo ob praznikih od 28.6. do 13.9.75 (ne vozi dne 18.6.75)
Prihodi
0.50 L Videm 7.30 L Videm
7.45	D Sacile Videm (razen ob
praznikih) Ob sobotah vozi iz Vidma
8.45	L Videm
9.56 D (Osterreich itahen Express) Stuttgard Salzburg Dunaj -Trbiž Videm 12.03 L Trbiž Videm
14.05	D Videm 15.02 L Videm
17.05	D Videm 17.59 L Videm
(2) Vozi samo ob praznikih od
29.6.	do 14.9.75 (ne vozi dne
15.8.75)
TRST - OPČINE - LJUBLJA. NA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - ATENE ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi
0.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb -Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva) (1)
7.28 L Opčine (2)
11.14 DD (Simplon Express) Opčine Ljubljana ■ Zagreb ■ Beograd (vagoni II. raz. ženeva . Beograd (3); pogradi EL raz. Pariz • Beograd in Pariz Zagreb (od 28.6. do
22.9.75)
14.48 L Opčine • Ljubljana (4)
19.35 D Opčine Ljubljana (4)
19.57 D Opčine Ljubljana ■ Zagreb Beograd (pogradi H. raz. za Beograd) - vozi ob četrtkih in sobotah 20.25 L Opčine
21.09	D (Direct Orient) Opčine - Ljub-
ljana • Skopje Beograd -Atene Istanbul Sofija (spalni vagoni Pariz Atene • Istanbul; spalni vagoni in pogradi II. raz. Trst Beograd; pogradi II. raz. Pariz - Sofija samo ob ponedeljkih, ‘ četrtkih, sobotah in nedeljah od 5.6. do 27.9.57; pogradi IL ra. Milan Atene in Pariz Beograd
Prihodi
5.48 D Budimpešta Zagreb Ljubljana Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim) (5)
7.10 L Opčine (2)
8.38 D Beograd Zagreb • Ljubljana Opčine (pogradi II. raz. Beograd Trst) - vozi ob ponedeljkih in sobotah (ne vozi dne 2.6.75)
9.50 D (Direct Orient) Sofija Istanbul Atene Beograd Skopje Ljubljana Opčine (paini vagoni Atene Istanbul Pariz; pogradi II. raz. Beograd Pariz in Atene Milan; spalni vagoni in pogradi 11. raz. Beograd Trst; pogradi II raz. Sofija • Pariz samo ob ponedeljkih, četrtkih, petkih in sobotah od 2.6 do 25.9.75)
10.10	D Ljubljana Opčine (4)
14 35 L Ljubljana Opčine (4)
19.44 DD (Simplon Express) Beograd
Zagreb Ljubljana Opčine (pogradi II. raz. Beograd -Pariz in Zagrfeb Pariz od
26.6.	do 20.9.75)
21.30 L Opčine
(D
(2)
(4)
(5)
Ne vozi ob nedeljah Ukinjen ob sobotah in praznikih
Vozi ob sobotah od 28.6. do 9.8.75
Ukinjen ob nedeljah Ne vozi ob petkih
gli objaviti poročila o njenem poteku), potem bo postalo jasno, kakšna zavezništva so stranke sklenile in ali so dogovore tudi spoštovale. Z ureditvijo razmer v tržiškem občinskem svetu bo odstranjena prva ovira za dosego sporazuma v pokrajinskem svetu. Zdi se, da obstajajo stiki med demokratičnimi strankami, kako bi tudi v pokrajinskem svetu prišle na zeleno vejo. Kakor izhaja iz nekoliko zastarelega stališča, krščanska demokracija še vedno zavrača sleherno odprtje do komunistov ter se zavzema za sodelovanje s socialističnimi silami. O-čitno je, da KD vabi PSI k sodelovanju, toda za to sodelovanje je potrebno, da KD najprej pokaže svoj obraz. PSI načelno ne nasprotuje sodelovanju s KD, toda kadar kaže pripravljenost nà sodelovanje s katoliškimi množicami, vedno poudarja, da je mogoče sodelovanje samo s takšno stranko katoliških množic, ki je sposobna razumeti prenovitvene težnje, ki se oblikujejo v družbi in tudi v samih katoliških množicah. PSI torej ni za sodelovanje s takšno KD, ki je zaradi svojega dolgoletnega oblastnega monopola o-mogočala špekulacije ter izgubila posluh za družbene potrebe. PSI nadalje ni pripravljena sodelovati s takšno KD, ki zavrača pomen in vlogo KPI v naši družbi. Za socialiste je bistvenega pomena delež, ki ga po volilnih rezultatih 15. junija komunisti lahko dajo pri premagovanju težav, pred katerimi so vse krajevne uprave pri nas. Gre za jasno, levo opredeljeno usmeritev, ki je lahko edino jamstvo za dolgoročno vodenje pokrajinske u-prave. Vse druge rešitve, ki bi jih sredinske sile izbrale, bi bile pogojene s protikomunizmom ter bi imele za cilj, v samem začetku onesposobiti delovanje demokratičnega organizma, kar je v končni a-nalizi samo voda na mlin konservativnih sil.
Veliko manj problematičen je položaj v goriškem občinskem svetu, kjer krščanska demokracija s svojimi 18 svetovale: od 40 lahko sestavi večino že ob podpori treh socialnih demokratov. Toda očitno postaja, da se goriški občinski svet toliko časa ne bo sestal, dokler ne bodo znani izidi vsaj v Tržiču in na pokrajini. Takrat bo politični o-kvir na Goriškem že zelo jasen.
Izbira partnerjev KD v goriškem občinskem svetu bo nujno imela svoje meje, ker zajemajo pogajanja med strankami ustavnega loka vse krajevne uprave, ki še nimajo svojih vodstev. To pomeni, da bodo «u-stavni sporazumi», ki jih komunisti in socialisti predlagajo sredinskim strankam, nujno veljali tudi za občino Gorico. Kakor je znano, lahko pat pozicijo med sredinskimi in levimi silami v Tržiču in na pokrajini odstranijo samo s takšnim globalnim sporazumom, ki na podlagi programov in sporazumov priznavajo vpliv vseh ustavnih strank na oblikovanje politiko v teh ustano-
viške uvedli tudi na Goriškem. Pri pokrajinskem odboru za cene, ki deluje na prefekturi, pri odboru za usmerjanje potrošnika, ki deluje na občini, ter pri zvezi trgovcev, povsod, kamor smo telefonirali, so nam zagotovili, da v naši pokrajini niso v teh dneh sprejeli nikakršnih odločitev, ki bi povzročile kakršnekoli podražitve. Ta novica bo marsikoga pomirila, tako da bo z manjšimi skrbmi odšel na počitnice.
Ko smo že pri cenah jestvinske-ga blaga, bi kazalo zapisati nekaj besed o tem, kako so se zaključila pogajanja 1 med kupci mesa na naši strani ter proizvajalci na jugoslovanski, mesa, ki so ga tukajšnji gospodarski krogi uspeli uvoziti po krajevnem sporazumu, ki predvideva kontingent' v višini 20 tisoč stotov. Prvotno se je zdelo, da bo meso iz Jugoslavije po krajevnem sporazumu veljalo po 1.300 Mr kg, torej bo kakšnih 200 dražje kot po generalnem sporazumu. Na kasnejših pogajanjih med izvozniki in uvozniki pa so se dogovoriM za ceno, ki ustreza obema partnerjema, iz sicer 1.150 lir kg.
S tem dogovorom je bilo mogoče doseči znižanje cene mesa na območju proste cone v Gorici za 200 lir, v ostalih krajih goriške pokrajine pa se je cena še občutneje znižala.
S sporazumom o uvozu mesa iz Jugoslavije so bile zaščitene koristi obeh partnerjev, izvoznika in uvoznika, hkrati pa ima od tega sporazuma korist obmejno prebivalstvo.
športno društvo «JUVENT1NA» iz Štandreža obvešča, da se bo
tradicionalna
sagra
nadaljevala še danes Spored:
Danes, 7. avgusta: izvolitev mis in mistra «Juventine»
Na Dobrovem bodo uredili etnološki muzej
Grajsko poslopje na Dobrovem v goriških Brdih, ki že več časa po vojni sameva neizkoriščeno, bodo postopno preuredili in v njem uredili etnološko muzejsko zbirko za Slovensko primorje. Posamezni muzeji, denimo v Novi Gorici in Idriji, hranijo številne etnološke predmete, ki ponazarjajo materialno kulturo tukajšnjih Slovencev v preteklosti. Te predmete je treba preučiti in jih sistematizirati, potem pa jih predstaviti javnosti. Seveda veliko zanimivih etnoloških eksponatov še zmeraj hranijo bodisi zasebniki ali pa razne ustanove v pri-
morskih občinah. Ureditev etnološke muzejske zbirke v dobrovskem gradu so zapisali med važne naloge srednjeročnega načrta Goriškega muzeja. Neposredne priprave za ureditev zbirke vodi kustos tega muzeja Naško Križnar.
Naj ob tem poudarimo, da je prvotni dobrovski grad iz poznega srednjega veka sedaj v razvalinah. Na njegovih temeljih je bil zgrajen v beneškem sloju sedanji grad pred bene.ško-avstrijskimi vojnami okrog leta 1500. V bojih z Avstrijci v 16. in 17. stoletju, so Benečani grad ponovno zavzeli. Njegovi lastniki so bili grofje Colloredo, Cattarmi in nazadnje Bagueri. Zadnji posestnik pred osvoboditvijo oziroma združitvijo Brd z matično domovino Slovenijo in Jugoslavijo, Silverij Ba-
guer, je imel v gradu muzejček z numizmatično zbirko. Muzejske predmete so potem odnesli njegovi sorodniki v Gorico. O gradu in muzejski zbirki je izdal Silverij Baguer posebno knjižico z naslovom «Il Castel Dobra». Na grajskem dvorišču ali na trgu pred gradom so se v preteklosti Brici pogosto sestajali na poHtičnih zborovanjih in veselicah.
V Gorico se je vrnila skupina 23 mladenk in mladeničev, ki so bili gostjo svojih sovrstnikov iz mesta Venie na Holandskem. Petnajstdnevne počitnice goriških mladincev so spadale v okvir dogovorov med goriško občino in mestom Venie.
«iiuiiiimiiJiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiificiuiiiuiiimiimiiiniimmiiitiiitiifiHiimimitiiunitiMmiiiii
JUTRI OB 7. TER OB 9.30
ODHOD GORIŠKIH OTROK V GORJE IN SAVUDRIJO
V Savudrijo bo odpotovala tudi skupina 20 Benečanov . Prihod v Gorico bo 29. avgusta
Skupina goriških in beneških o-trok bo jutri zjutraj odpotovala na tritedenke počitnice v kolonijo v Zgornje Gorje pri Bledu ter v Savudrijo. Njim se bodo pridružili tudi otroci s Tržaškega. Počitnice naših otrok je omogočila Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi.
Ni treba posebej poudarjati, '.a je komisija odlično poskrbela, saj iz izkušnje prejšnjih let lahko mirne duše trdimo, da sta Gorje in Savudrija zelo lepi in privlačni turistični točki. V kolonijah zabave in razvedrila otrokom ne bo manjkalo, saj jim bodo z vsem postre-gh. Tako namreč so nam potrjevali otroci, ki so v kolonijah bili že prejšnja leta.
Jutri zjutraj, točno ob 7. uri, bo skupina otrok odpotovala s Travnika v Zgornje Gorje. Z avtobusom se bodo peljali do novogoriške železniške postaje, kjer se jim bodo pridružili tržaški sovrstniki ter se bodo skupno z vlakom odpeljali v prelepi kraj pri Bledu. Z goriš-kimi mladinci bosta odpotovala tudi dva spremljevalca, in sicer Ivan Figelj ter Silvan Bevčar.
Dve uri in pol kasneje, in sicer ob 9.30, bo s Travnika odpotovala druga, skupina, ki bo počitnice preživela v Savudriji. Goriškim mladincem -se bo v Gorici pridružila skupina 20 Benečanov. Vzgojiteljici te skupine bosta Nataša Paulin por. Peterin ter Vanda Okroglič.
Kot nas obvešča Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ, se bo-
ŠTEVILNE ZANIMIVE POBUDE
Vrednotenje briških vin cilj konzorcija «Colilo»
Poleg številnih vinskih razstav bodo v Gorici pripravili natečaj za pokuševalce vin
Pred tremi tedni se je v goriških Brdih zaključilo poskusno škropljenje trt s pomočjo helikopterja. Kot smo že imeli priložnost povedati, si je zanimivo pobudo prevzel konzorcij za zaščito tipičnih briških vin «Collio», ki je med vinogradniki, ki so se letos prvič posluževali novega načina škropljenja, izvedel tudi anketo, da bi ugotovili, če je tak način škropljenja učinkovit. Kot poudarja poročilo, ki nam ga je poslal konzorcij, so se vinogradniki pohvalno izrekli. To njihovo trditev so podkrepiM z ugotovitvijo, da se s škropljenjem s helikopterjem prihrani veliko dela in denarja.
Konzorcij «ColMo» pa je v tem času dal številne pobude v vinogradništvu, še posebno take, ki hočejo ovrednotiti briška vina v ita-I lijanskem in meddržavnem prostoru. S tem v zvezi so doslej pri-1 pravili več vinskih razstav, pri tem
ne gre pozabiti tradicionalno vinsko razstavo, ki se vsako leto vrši v prostorih «La Serenissima» v Gradišču. Poleg tega je treba omeniti tudi uspelo razstavo briških vin, ki so jo ob sodelovanju konzorcija pri-pravili na prazniku petja in vina, ki je bil pred desetimi dnevi v Pevmi.
Vina z zaščitno oznako «DOC» bodo sodelovala tudi na sejmu v Pordenonu, ki se bo pričel 3. septembra. Poleg tega konzorcij «Collio» pripravlja v Gorici natečaj za najboljše pokuševalce vin, ki bo 9. in 10. septembra. Ta prireditev bo brez dvoma poudarila vrednost briških vin, saj bodo na tem natečaju prisotni priznani poznavalci vin ter časnikarji, ki se ukvarjajo z vinogradništvom. Ob tej priložnosti bo konzorcij organiziral okroglo mizo na temo «Briški tokaj — mesto, ki ga ima danes v vinski proizvodnji».
do otroci iz kolonij vrnili 29. avgusta. Prihod avtobusov je predviden okoH 12.30 na Travniku.
Uspeh
slovenskih dijakov
Dijaka nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sta žela lepo priznanje. Nadja Marinčič in Anton Malič sta namreč zmagala na pokrajinskem natečaju, ki ga je razpisalo šolsko skrbništvo za vse dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol. Nagrada natečaja, katero je zmagalo samo 15 dijakov iz cele goriške pokrajine, znaša 150.000 lir.
Uspeh dveh slovenskih dijakov pa je še večji, saj se je Anton Malič uvrstil na drugo mesto z 48 točkami, Nfedja Marinčič pa takoj za sošolcem s 46 točkami, čestitamo.
Sekcija ANPI s Peči vabi 9., 10., 15., 16. in 17. avgusta na
PARTIZAN S K I MITING
Spored:
sobota, 9. avgusta: ob 19. uri tekmovanje v briškoli — zvečer ples;
nedelja. 10. avgusta: ob 19. uri proslava 30-letnice osvoboditve — zvečer ples: petek, 15. avgusta: ples: sobota. 16. avgusta: ob 19. uri tekmovanje v briškoli; nedelja, 17. avgusta: ples.
Na poletnem praznovanju bosta nastopila ansambla «Kraški odmevi» iz Doberdoba ter «The Lo-vers» iz Sovodenj
Priznanje delavcem ki so 25 let stalno zaposleni pri Vouku
Tik pred pričetkom kolektivnih počitnic so v podjetju Vouk, ki i-ma svoj obrat v bližini pevmskega mostu, podeliM priznanja delavcem, ki so v obratu neprestano zaposleni že 25 let. Kakor je znano, je v podjetju Vouk zaposlenih vehko naših ljudi iz mesta, okoMce, in tudi s kraških vasi jih je nekaj, ki že dolgo let delajo v tem kovinarskem obratu, ki izdelujejo tekstilne stroje. Lastnik izhaja iz naših krajev in je vedno rad imel naše ljudi, ker so pridni in vestni. Priznanja sc prejeli Franco Primo, Viljem Fajt, Franc Petejan, Guido Silvi, Emil Pavlin, Giuseppe Gro-bissa in Emil Tomšič.
Poleg lastnikov in slavljencev so se zakuske v nekem goriškem gostinskem lokalu udeležili tudi predstavniki oblasti ter strokovnih zvez. Prisotni so bili župan De Simone, predsednik trgovinske zbornice Lu-pieri ter predstavnik organizacije delodajalcev.
Slavljencem ob tako lepem delovnem jubileju iskreno čestitamo.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Un affare di cuore». N. Wood in R. Wagner. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «La mazurca del barane, della santa e del fico fiorone». U. Tognazzi in D. Boccardo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Sweet movie». L. Carol in J. Sammy. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30 «D suo nome era Pot... ma lo chiamavano Allegria». P. Martell in L. Tate. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Sesso matto». Barali film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «n clan degli imbrogUoni». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Vlak za dva potepuha», a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Dinamitaš Joe», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Borsalino», francoski barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Loris Braida, Maurizio Canciani, Simone Melizza, Francesca Rigonat, Emiliano Frattini, Elisabetta Di Raimondo, Federica Finesco, Maria Elena Serventi, Raul Benfatto, Manuela Dal Zovo, Marco Dusa.
SMRTI: 46-letna gospodinja Brigida Guamieri por. Furlan, 75-let-na gospodinja Giuseppina Clini por. Cumaldi, 72-letni upokojenec Giuseppe Beranech.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi Raštel 52. tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču' dežurna lekarna Centrale. Trg republike, tel. 72-341
Prispevki
V_ počastitev spomina Iva Marinčiča daruje družina Veri Leban 10.000 lir za Dijaško matico.
V videmski bolnišnici je v 76. letu starosti preminil
IVAN REŠČIČ
Pogrebni obred bo jutri, v petek. 8. avgusta, ob 9. uri v sve-'uivanski cerkvi.
Žalujoči: žena Marija, otroci, snaha, zet, sestra, nečaki in drugo sorodstvo
Videm Gorica. 7. avgusta 1975
Pogrebno podjetje Prescheren, Gradišče
TAKO PRAVIJO V MILANU
Odslej se bomo hranili z «zrezki» iž soje
V Lombardiji hranijo z njimi bolnike ■ Soja naj bi rešila človeštvo pred lakoto
Na grobu planinca dr. Klementa Juga v Dovjem «Krivici je postal neizprosen sovražnik...»
Nekaj misli ob njegovem poslednjem počivališču
ČETRTEK, 7. AVGUSTA 1975
18.15 18.20
18.30
19.15
20.00
20.40
22.00
23.00
19.30
20.30
21.00
22.00
19.05
19.20
20.15
20.30
21.00
22.15 22.25
22.55
23.10
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Augie Doogie — risanka GABI IN DORKA Obilna jed
Gledališki klub: CARLO GOLDONI Tretje nadaljevanje Športni dnevnik
Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
DI SOPRA, UNA NOTTE
Televizijska nadaljevanka, ki sta jo za TV pripravila Massimo Franciosa in Luisa Montagnana.
V	nekem stanovanju živi skupina mladih glasbenikov, ki se imajo diplomirati na konservatoriju: med temi je Alain, protagonist dogodivščine, tenkočuten glasbenik, ki študira flavto. Dekleta iz skupine so vse po vrsti zaljubljene vanj, posebno še Frida, toda Alain bi rad, kot kaže, poročil Danielo. Tedaj se mu pripeti nekaj neverjetnega: njegov sluh prične zaznavati silno oddaljene zvoke in jih prekomerno jači. Zaradi tega ne opravi v redu izpita. Ne samo: dve nadstropji više biva bivša klasična baletka, ki je morala zapustiti umetnost zaradi avtomobilske nesreče. Neke noči zazna Alain čudne zvoke, udarce in ponavljajočo se glasbo iz neke opere Čajkovskega; mladenič odide k dekletu in jo najde mrtvo. Policijski komisar med preiskavo o skrivnostni smrti ne verjame izrednim slušnim sposobnostim Alaina, vendar mu jih ta dokaže
Novi solisti
Nastopila bosta Robert Benz - pianist in Rasma Lielmane -violinistka
DNEVNIK in Napoved vremena
DRUGI KANAL
- 20.00 Kolesarstvo DNEVNIK
Skoraj resnična zgodba
Glasbena oddaja, ki jo vodi Giovanna
O ŠPEKULACIJAH IN TRATENJU Z VODO
V	nocojšnji oddaji bo govor o namakanju zemlje, in sicer v poštev bodo prišle tri pokrajine: Sicilija, Apulija in Lombardija
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzornik
Napoleon in ljubezen — francoska serija Risanka DNEVNIK
Pristley: NEVARNI OVINEK Kam in kako na oddih DIAGONALE
V	feljtonsko - dokumentarni oddaji prinašamo tri zapise. Prvega je pripravil Drago Pečko n prikazuje kulturne odtenke neke krajevne skupnosti. Drugi prispevek je pripravil Tone Smolnikar in govori o samoupravni delavski kontroli, tretji pa govori o socialni varnosti žena, ki ga je pripravila Darja Lavtižar DNEVNIK
Jazz na ekranu: HANS KOLLER FREE SOUND
drama v treh delih
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček — risanke
21.15	DNEVNIK
21.30 USODNA POMOTA
Western film, v katerem igrajo Alan Steel, William Berger, Gili Roland in Celine Bessy 23.00 Likovni nokturno: JANEZ PIRNAT
23.15	Zlati pesek
Ameriko je odkril Krištof Kolumb. Da je pa to res Amerika, so ugotovili šele po zaslugi Ameriga Vespuccija. To tudi ni bilo ne prvič ne zadnjič, da bi pionir ne vedel, kaj je pravzaprav odkril. Nekaj podobnega se je namreč zgodilo s tako imenovanim «rastlinskim zreskom»: zasluga za uresničitev slednjega gre sicer Američanom, toda zamisel, da bi takšne zrezke v resnici tudi uporabljali za prehrano, je imel Italijan.
Naj kar takoj povemo, da ne gre pri tem za umetno meso iz petroleja, o katerem je govor zadnja leta,' ali pa za nekakšne «polpete» iz morskih alg, ki jih znajo pripravljati Japonci, temveč za povsem novo zvrst jedi, ki ima menda pred seboj lepo bodočnost, razen tega naj bi bila zdrava, pa tudi poceni. Toda začnimo od začetka.
Ameriški biokemijski koncem Mi-les Laboratories (Ohio) že nekaj let redno proizvaja koncentriran ekstrakt iz sojinih sadežev, vendar ga dobavlja le javnim menzam in sploh kuhinjam raznih skupnosti, in še to ne kot samostojen obrok, temveč kot dodatek k pravemu mesu. S tem dodatkom kuhar prepreči, da bi zrezek med kuho izgubil na teži a tudi na velikosti. To seveda omogoča lepe prihranke. .. Pravzaprav gre za neke vrste goljufije.
Povsem drugačen je položaj v Italiji. V glavni milanski bolnišnici se nekateri bolniki hranijo in. kar je še pomembneje, zdravijo z dieto, ki sloni prav na «zrezkih» iz soje. Dejansko gre za pravcate rastlinske zrezke, ki bodo prej ali slej gotovo na voljo tudi našim gospodinjam. Takšen zrezek stane o-krog 500 lir pri kilogramu, je redilen in zdrav, kakor zatrjujejo die-tologi.
Dr. Cesare Sirtori jr., ki poučuje na zdravniški fakulteti milanske u-niverze ter se je specializiral za bolezni srca in krvnega obtoka, se je pred dvema letoma znašel pred
Materino mleko je vendar nenadomestljivo!
Pediatri so vselej naglašali, da pri novorojenčku materinega mleka nikakor ni mogoče nadomestiti z drugim. Dojeni otroci bolje rastejo pa
tudi bolj mirni so, pripominjajo pediatri. In vendar je evropsko združenje za kmetijstvo in biološko higieno med deset mesecev trajajočim poizvedovanjem v Franciji ugotovilo, da je materino mleko okuženo.
Poizvedovanje, katerega rezultati so bili objavljeni v glasilu omenjenega združenja, je pokazalo, da je v 80 odst. pregledanih Francozinj materino mleko vsebovalo več strupenega DDT kakor ga lahko brez nevarnosti prenese človeški organizem. Materino mleko vsebuje kopico nesnažnih ah škodljivih snovi, ki se prikradejo v žensko telo s hrano, zrakom, ki ga vdihava, morsko vodo in raznimi lepotilnimi sredstvi. Tako pravi prof. Robert Segum-Droit z zavoda za biološke raziskave na univerzi v Toulonu, ki pripominja, da živimo v okuženem okolju in da je zato pač tudi materino mleko okuženo. Po njegovem bi bilo pametneje, ko bi danes ženske sploh ne več dojile otrok, temveč bi jih hranile s krayjim mlekom.
S tem se nikakor ne strinja ameriški pediater Benjamin Spoek, ki je . na nedavni mednarodni konferenci sicer priznal, da so bili izsledki poizvedovanja gori omenjenega združenja v Franciji pravilni, četudi bi bilo mleko naših žena res preveč o-kuženo, ne vidim pri tem posebnega problema. Otrok mora že tako živeti v okuženem okolju, zato je najbolje, da se že kar od rojstva temu privadi in še, naprej srka materino mleko.
Ostreje je proti teoriji umetnega hranjenja novorojenčkov nastopil strokovnjak za otroško prehrano Bernard Liutmann z univerze v Goete-borgu na švedskem. Kakorkoli obrnemo zadevo, pravi Liutmann, ostane dejstvo, da je treba umetnemu mleku dodajati naravne ali sintetične vitamine, kar pomeni za novorojenčkov organizem dodatno obremenitev. Čemu naj bi otroka hranili s kravjim mlekom? Ženske rodijo otroke, ne pa teleta. .. Kravje mleko je pač ustvarjeno za teleta, le ta ga lahko dobro prebavijo.
3.
Med prepevanjem so si slačili svoje gledališke kostume, snemali lasulje in drug za drugim odhajali z odra k velikemu zaboju za garderobo, vanj odlagali kostume in igralske rekvizite s pripominjanjem, da je igranje pač njihovo poslanstvo. ..
S tem pa njihovega poslanstva še ni bilo konec. Po generalki smo se s kolegom Baumgartnerjem in njegovim igralskim in tehničnim kolektivom podali v posebno sobo restavracije v neposredni bližni klavnice, kjer je ob poznem kosilu tekla debata o opravljenem delu. Mnogoteremu se je ohladila juha na krožniku. drugi spet ni imel časa zau-
petimi bolniki, ki jim nikakor ni mogel urediti krvnega obtoka in jih tako obvarovati pred nevarnostjo srčne kapi. To mu ni uspelo niti s še tako dobro zamišljeno dieto. Bolnike je bilo- treba hraniti z jedmi, ki bi ne vsebovale beljakovin, a te so z druge strani vsakemu človeku nujno potrebne. Tedaj se je prof. Sirtori spomnil na uvodoma omenjeni sojin ekstrakt, imenovan «temptein». Dal ga je nadrobno analizirati na farmakološkem zavodu milanske univerze ter ugotovil, da vsebuje novi preparat ravno takšno beljakovinsko vrednost kakor meso, in sicer bodisi po kakovosti, kakor po teži. Obenem je odkril, da «temptein»
Ko se človek sprehaja po tihih vasicah na momjanskih gričih, spoznava domačine, ki vse življenje obdelujejo skopo zemljo in se z njimi pogovarja o tem ali onem, se kaj lahko seznani z zanimivo življenjsko zgodbo. Iz te bi lahko nastala prava povest, čeprav je gotovo nihče ne bo nikoli napisal. Tedaj si nehote zaželiš, da bi vsaj zabeležil ono, kar si čul.
Sediš na «baiaduri» in s pogledom objemaš griče, kjer uspevajo stare, močne trte in se kot srebro leskečejo stebla oljk, med katerimi se tu pa tam dvigajo vitke ciprese: medtem pa domačini brskajo po svojih spominih in njihova pripoved se ti zazdi kot parafraza te ali one zgodbe iz Home-rove epopeje. Prisluhnimo eni takšnih zgodb.
Na «šagri» sta se prvič srečala naša Odisej in Penelopa, ki ju bomo imenovali kar z njunima i-menoma: Ivan in Marija. Marija je takrat imela 16, Ivan pa 22 let. Seznanila sta se in bila koj drug drugemu všeč. Tedaj so bili mladi ljudje res «fajn»; saj so danes, po tolikih letih in življenjskih težavah še vedno lepi, čeprav seveda priletni. Marija je začela sanjati o tem, kako bi se tudi ona, kakor njena mlada sovaščanka, kmalu omožila. Ko je z oslom natovorjenim z brentami šla sama po stranskih poteh po vodo do izvira, ki je bil dokaj oddaljen od vasice, je premišljevala, kakšna bo v beli obleki in z venčkom v plavili, zlato se lesketajočih laseh.
Ni se pogosto videvala z Ivanom, ker pač ni imel veliko o-pravkov v njeni vasici in tudi ona ne v njegovi. Redke so jima bile priložnosti, da bi se srečala ter izmenjala nekaj besed, ampak to ju ni motilo. Bila sta zaljubljena
žiti vsega, tolikšna je bila vnema v razgovoru in poslušanju korektur in navodil, ki jih jim je posredoval režiser.
čudovita je bila delovna atmosfera tudi v tem prostoru. Restavracija se je ob mamljivi vonjavi jedil spremenila v pravcato gledališko delavnico uma in ustvarjalne sile. Mnogi se v svoji razvneti zanesenosti naročenih jedil niti prav dotaknili niso. Z igralskih obrazov, ponekod se je še držala plast ličila, ki si ga v naglici niti niso mogli čisto izbrisati, je seval magični žar, ki je napovedoval, da hočejo na vsak način uspeti. In uspeli so!
EMIL FRELIH
sploh ne vsebuje mastnih kislin, ki negativno vplivajo na krvni obtok. Odločil se je torej, da bo vnaprej hranil bonlike s sojinim «mesom», in to kar neposredno, se pravi ne kot z nekakšnim dodatkom h govejemu ali telečjemu mesu.
Po začetni poskusni fazi se danes ta jed v milanski bolnišnici redno uporablja.
Soja (Glvcine soja) se je na zahod razširila iz južne Kitajske, kjer jo imenujejo «shihu» — na Japonskem pa «shay». Doslej so jo uporabljali predvsem za krmljenje živine, toda vse kaže, kot rečeno, da bo ta rastlina v bodoče igrala silno važno vlogo tudi pri prehrani človeštva.
in srečna, sicer sta živela kot v sanjah: na poroko in skupno življenje nista mogla misliti, ker sta bila iz zelo revnih družin. Denarja za poroko ni bilo, razen tega je imel Ivan starejšega brata, Marija pa starejšo sestro, ki bi se morala pred njima poročiti.
Še nekaj je bilo na poti njuni ljubezni — Ivan je moral k vojakom, ko je Italija napadla Abesi-nijo, so ga poslali v Afriko. Marija je vsa obupana nestrpno čakala njegovih vesti in seveda na njegovo vrnitev. Ko je nekega dne prišel na dopust, ji je povedal, da prejmejo mladoporočenci od države nagrado 1000 lir. To je bila edina možnost, da bi se poročila in tako sta tud' naglo storila, ker je Ivan moral nazaj k vojakom. Kupila sta pohištvo za eno sobo — imata jo še danes, toda Marija je morala ostati pri starših, ker Ivanov brat še ni bil odšel od hiše.
Naposled se jo Ivan po dolgem času vrnil domov. Marija se je lahko preselila k njemu in končno sta si jela graditi lastno življenje v hišici Ivanovih staršev — v sobici sto let stare hiše, kjer sta se jima rodila dva otroka. Nenadoma pa so Ivana zopet poklicali k vojakom, ker se je začela druga svetovna vojna.
Odšel je daleč in Marija je ostala sama z otroci, bolnimi starši in svakinjo, ki je ni marala, tako da je vse delo pri hiši in na polju slonelo na njenih ramenih. Veliko je prelila solz v večernih u-rah, ko je vsa zgarana uspavala malčka in pri luči petrolejke ah svetilke na olje (pogosto ni bilo denarja niti za petrolej) brala tistihle nekaj vrstic z vojaških dopisnic, s katerimi se ji je Ivan javljal iz Grčije, Rusije in Afrike. Bilo ji je težko, a še bolj jo je skrbelo, kak ' je njemu v daljnih in neznanih krajih, kjer je divjala strašna vojna.
Potem ni bilo dolgo časa od njega nobenih vesti in Marija ni vedela ali je Ivan še živ ali pa je padel v Afriki ali na Siciliji. Končno se je nekega večera precej po kapitulaciji Italije Ivan pojavil na hišnem pragu, ves izmučen in sestradan, saj se je peš in skrivaj prebil od Sicilije do domače vasi. Pa tudi tedaj še ni bilo konca Marijinim mukam in čakanju, kajti Ivan je kmalu po povratku domov odšel v partizane.
Marija je čakala in garala. O-troci so bili še premajhni, da bi pomagali pri delu, starši pa so bili stari in bolni. Z muko je gnala naprej domačijo in pri tem tudi veliko pomagala partizanom. Dolge mesece je bila na nogah dan in dan v skrbi za moža, otroke in hišo: bala se je tudi, da ne bi neke noči Nemci ali fašisti vdrli v vas in pobili vse tiste, ki pomagajo partizanom.
Po desetih letih se je Ivan dokončno vrnil domov. Z Marijo sta izgubila najlepša mladostna leta, naenkrat sta bila utrujena in izčrpana. A niti tedaj si nista mo-
Vroči poletni dnevi so kot nalašč za obiske naših planin in gora. Iz dolinskega vrveža, zatohlosti zraka in dima izpušnih cevi- neštetih avtomobilov vabijo naši vrhovi: Krn, Mangart, Črna prst, Porezen, Blegaš, Ratitovec, Triglav, Cmir, Stenar, Špik, Rja-vina in številni drugi. Na višinah teh vrhov se človek počuti tako sproščenega, lahkega in zadovoljnega. Pri razgledovanju po velikem delu Slovenije se le s težavo odloči za povratek v dolino. Ko se iz doline ozira nazaj na vrhove, se v. spominu kar sami oglašajo verzi na plošči pod spomenikom triglavskega župnika Jakoba Aljaža:
Vsako jutro v zarji novi naši zažarč vrhovi, čakajo kdaj prideš spet...
gla privoščiti počitka : treba je bilo postaviti na noge tisto, kar je še ostalo od revne domačije, razen tega je bilo veliko dela v vasi in drugod za povojno obnovo ter za izgradnjo nove družbe. Marija je bila spet dneve in noči sama, ker se je Ivan udeleževal sestankov in raznih akcij
Minilo je več kot 40 let od tedaj, ko sta se bila spoznala. Zdaj sta oba tu, v vasici, sama v stari hiši, kajti starši jima počivajo na pokopališču, otroci pa so odrasli, vsak s svojim poklicem in družino ter so zaposleni v mestu. Mar mislite, da vsaj zdaj Ivan in Marija uživata zasluženi počitek? Kje pa! Kot da bi se jima mudilo nadomestiti izgubljeni čas, delata od jutra do večera. Urejata staro dedovsko hišo, obnavljata vinograde in sadita nove, plemenite trte, pomlajujeta oljčne nasade.
Ko ju človek obišče proti večeru ter z njima sede pred hišo in opazuje njune izmučene roke in obraz, temen in kakor zemlja razpokan, in prezgodaj posivele lase, tedaj mu nehote pridejo na misel Platonova pravljica iz «Simposio-na» o tem, kako je Zeus človeka ustvaril iz prsti, Ovidijevi stihi o «Deukalionu in Pyrrhi», marsikateri heksameter iz «Odiseje». In počuti se — morda pod učinkom kozarčka domačega vina, ki se na soncu leskeče kot staro zlato — kot da bi bil nekje na Olimpu, med bogovi in polbogovi, in da je večen kot nebo, sonce in zemlja.
T. F.
Predhodnik nudistov - kralj!
Marsikdo še danes s prezirom gleda na «nagce», se pravi nudiste ali, kakor se sami imenujejo, naturiste. In vendar pomenijo ti pomemben vir dohodkov za obmorske turistične kraje, tako tudi v Jugoslaviji, in še prav posebno na o-toku Rabu. Tam so v zadnjem času našteli nič manj kakor 3000 ljubiteljev integralnega sončenja. Toda Rab ima v pogledu nudizma za seboj dokaj zanimivo tradicijo. Nudizem je tam uveljavil angleški kralj George V., oče današnje kraljice Elizabete.
Jurij V. je dospel na Rab prvič proti koncu leta 1936 na krovu angleške vojne- ladje, da bi se tam spočil. Domačinom je povedal, da bi se rad kopal v njihovem kristalno čistem morju, vendar popolnoma gol. Vinko Maškarin, ravnatelj tamkajšnjega turističnega urada pravi, da so bili domačini tedaj spričo takšne želje začudeni, vendar mu tega niso mogli prepovedati. Angleški kralj si je za kopanje izbral polotok Frkanj,
Domačini sr strogo stražili, da se ne bi kdo približal «njegovemu veličanstvu», kajti bili so strogi moralisti. Ko se je kralj vrnil v domovino, se je po vsej Evropi razširil glas o čudovitem jadranskem o-toku.
Zadnje dni julija sem se z družino znašel v Mojstrani. Po dolgi vožnji iz Tolmina do Trente in od tam čez Vršič v Kranjsko goro smo preko Jesenic privozili v Mojstrano. Po kratkem oddihu v kavarni smo odšli na obisk v Dovje. Na tamkajšnjem pokopališču sta pokopana Jakob Aljaž in dr. Klement Jug.
Spomenik triglavskemu župniku Jakobu Aljažu je na zunanji steni cerkve, levo ob vhodu pred cerkvijo, spomenik dr. Klementa Juga pa je prav tako na levi strani vhoda malo naprej od Aljaževega ob ograjnem zidu.
Spomenik Klementa Juga je zelo preprost in naraven. Malo poševno nagnjen naravni kamen — morda predstavlja del stebra v severni triglavski steni, kjer je mladi Klement Jug dne 11. avgusta 1924 strmoglavil v prepad. V stebru je vzidana majhna plošča z imenom in drugimi življenjskimi podatki. Pri ogledovanju smo postali pozorni na majhne kamne, ki obkrožajo prst nizke gomile. Na prvem smo s težavo prebrali: Triglav. To ime nas je pritegnilo, da smo začeli še bolj pozorno ogledovati še druge kamne. Kamen z napisom Triglav ima podobo vrha Triglava s Kredarico. Na drugih kamnih smo brali. Cmir, Škrlatica, Rjavina, špik, Stenar in še več drugih imen naših najvišjih vrhov.
Kako izvirno! Kako pomenljivo! Kako lepo! Prav z namenom, da to zadnje počivališče velikega planinca pove obiskovalcu, ki s spoštovanjem ogleduje napise, da tukaj počiva človek in planinec, ki je naši mladini zapustil toliko lepih napotkov za zdravo življenje.
Pisatelj Tono Svetina je v romanu «STENA» na strani 179 v zadnjem odstavku spodaj o usodnem padcu Klementa Juga v severni triglavski steni zapisal:
«V trenutku je zanihal nad pošastno praznino, iz katere se je rodila tema. Oči mu je napolnila svetlega daljnih svetov, nikdar odkritih galaksij, novih sonc in zvezd ..., in po nevidnih žarkih modrine je njegov duh hipoma zdrvel v čudovite svetove neznanega .. .»
Še in še smo ogledovali zadnje počivališče velikega planinca. Pri tem smo si bili edini, da bi bilo treba ta grob urediti in polepšati. Na primer: z majhnimi stroški bi lahko vlili cementni okvir gomili in v ta okvir namestili vse omenjene kamne z napisi prav v taki vrsti kot so sedaj razmeščeni okrog gomile. Z malo dobre volje in barve bi lepo obnovili imena gora na kamnih. Človek kot je bil dr. Klement Jug to zasluži! že leta 1924 po njegovem tragičnem padcu v severni steni Triglava so pisali, da se je bil v svojem življenju odrekel vsaki zabavi, da je naporno delal, včasih po cele mesece po dvajset ur na dan! Življe-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Podpreti boste morali nekoga, ki se ne znajde. V čustvenih odnosih boste ubrali neko novo, odločilno pot.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Težave na delu, ki pa jih boste, čeprav ne takoj, premostili.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo velik uspeh pri delu, ki ste ga komaj začeli.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Napetost v službi, za katero pa boste sami krivi. Vse bo minilo in se obrnilo v vašo korist. Prijeten večer.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Več takta in diplomacije, da se ne bo v poslovnih zadevah kaj pretrgalo. Nervozni boste tudi v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če boste vzeli zadevo preveč na lahko, bi vam kdo znal podstavi-
nje ga je kovalo in prekovalo v jeklenega moža. V koledarju «Goriške matice» za leto 1926 je v kratkem življenjepisu med drugim zapisano:
Naučil se je prezirati trpljenje, gledati smrti v obraz ter zreti v dna duš. Trpeč krivico, trdoto in zlobnost ljudi, se je naučil ceniti srčno dobroto in se v njej spopol-njevati. Krivici pa je postal neizprosen sovražnik, pa če bi ga to imelo stati življenje.
Ta lastnost ga je vezala še bolj trdno na svoj trpeči narod. Nobena beseda mu ni bila dovolj o-stra za obsodbo zveri v človeški podobi, ki so iz ljudskega gorja in solz kovali bogastvo.»
Že takrat je mladi Klement Jug obsodil fašizem, ki je z vso brezobzirnostjo in krutostjo začel izvajati nad Primorci svojo zatiral-no in raznarodovalno politiko. Še bolj obtožujoča je postala njegova beseda v letih 1941-1945, ko sta fašizem in nacizem postala resnični zveri v človeški podobi.
Dr. Klement Jug je bil v svojih življenjskih težnjah precej soroden pesniku Kajuhu. Naj kot primer navedemo besede, ki jih je zapisal kmalu po končani prvi svetovni vojni:
«Toda živeti življenje brez vedno večjih uspehov, brez vedno večjih zmag nad samim seboj in vsem kar je ovira tvoji pošteni volji, torej tudi napredku in izpopolnjevanju, se pravi, kljub domišljavosti živeti življenje enodnevnice ali pa kvečjemu 'majčkenega’ človeka, duševnega pritlikavca. Kdor hoče biti ponosen nase, ne sme biti majčken. Tudi če ne doseže miru nikoli, razen ko pade . .. Zato ne sme trepetati. Znati mora žrtvovati. Brez žrtev ni borbe, brez borbe ni zmage in brez zmage ni resnične veličine!»
Pesnik Kajuh je dvajset, ali kaj več let kasneje v Slovenski pesmi zapisal:
Zato ker nismo trhle bilke, ki po toči ovene, ker nismo le številke, smo ljudje!
* * *
Če bi še živela triglavski župnik Jakob Aljaž in dr. Klement Jug, bi bila ponosna na velik razvoj, ki ga je doseglo planinstvo v Sloveniji. Pot, ki s Kredarice pelje na vrh Triglava ima v poletnih mesecih toliko «prometa», da morajo skupine, ki se vzpenjajo proti vrhu večkrat počakati, da mimo lahko sestopajo tisti, ki so že bili na vrhu. Vrh Triglava je postal cilj obiskov ljudi vseh narodnosti na svetu,
To je najlepša potrditev misli in načrtov, ki sta jih v svojem življenju izpovedovala naša velika planinca — triglavski župnik Jakob Aljaž in mladi filozof dr. Klement Jug.
Andrej Pagon - Ogarev
ti nogo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Če boste imeli prevelike in prenagle uspehe, nekaj ne bo prav.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Prepustite vse svoje posle poslovnemu tovarišu in si privoščite nekoliko oddiha.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neke nagle spremembe bi znale močno škodovati vašim načrtom.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Preveč negotovi ste in to se odraža tudi v vaših sklepih. Tudi v družini ste nekoliko odsotni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobili boste pomembno sporočilo, ki bo potrdilo vaša pričakovanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zanašajte se na one, ki delajo vse v naglici. Navezali boste nove stike, ki vam bodo odprli nove poti.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15., 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu;
19.10	Človeško telo in njegove o-brambne sposobnosti; 19.25 Za najmlajše: pravljice; 20.00 Šport;
20.35	Radijska drama; 21.30 Po-lifonska glasba; 22.00 Južnoafriški ritmi.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba;
10.00	Z nami je... ; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.40 Plošče Rifi;
15.00	En glas, ena zgodba; 15.45 Orkester Baiardi; 16.30 Z nami je... ; 17.40 Zabavna glasba;
18.00	Mladinski klub; 19.00 Glasba po željah; 19.30 Čarobna godala; 20.00 Prenos RL; 21.45 Rock party; 22.00 Plesna glasba; 23.35 Slovenski solisti in ansambli.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
7.10	Jutranja glas!.a; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 Četrti program; 13.20 Poletni glasbeni program; 14.05 Folk Glasba; 14.40 Radijska nadaljevanka;
15.00	Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in sim-
fonična glasba; 19.20 Veliki interpreti jazza; 20.10 Portret avtorja: Gershwin; 21.05 Koncert; 21.50 Boccaccio: Odlomki iz «Decame-rona»; 22.20 Ponovno na sporedu z M. Marchesijem.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.C0, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.50 Plošče za poletje; 10.35 Poletni glasbeni program; 13.35 Program s Cocchijem in Renatom; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.35 Vroče plošče; 18.35 Plošče pod milim nebom; 19.55 Najnovejše plošče; 21.19 Cocchi in Renato; 21.29 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00 19.00, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Iz glasbenih šol; 10.50 Pesmice na potopu; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 S pihalnimi godbami; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Slovenski narodni napevi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš podlistek; 18.20 Iz opernega arhiva; 19 05 Orkestri in solisti; 20.30 Zabavna glasba; 20.50 Lahko noč, otroci!;
21.00	Domače pesmi in napevi;
22.00	Literarni večer; 23.2C Naši umetniki; 00.05 Literarni nokturno.

BRATA1
piše Ciril Calè
MALO POliNE-riE -SO KR.ENIU NA POT E NEÌAVEVTNIM PETR.OM NA NOSILIH.
....................................
OB DUNAJSKIH SLAVNOSTNIH TEDNIH
Igranje je naše poslanstvo...
Po odkritju Amerike so odšli na kosilo in restavracijo spremenili v gledališko delavnico
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Z motriJanških gričev zgod ba o Penelopi in Odiseju
V življenju sta bila več narazen kot skupaj - Na stara leta skušata nadomestiti izgubljeno
Pogled na Momjan
iiiiiiiMiiiimiiniiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiimiiiHiiiiiuiiiimiiuuiuiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin
Horoskop
7. avgusta 1975
atletika
NA MITINGU V VIAREGGIU
Ut n j eni Boh tekel le na zmago Počasni «čudežni» sprinter ji ZDA
Hud poraz Fiasconara na 800 m ■ Dvoboj na ovirah za Fosterja
VIAREGGIO, 6. — Mednarodni atletski miting je odkril vse slabosti cirkusa, ki se je uveljavil tudi v atletiki. Posebno v Italiji. Bučna propaganda, ki napoveduje razne predstave «atletica spettacolo» se znajde ob začetku tekmovanja v veliki zadregi, ker je na startu neprimerno manj slavnih imen kot je bilo najavljeno in tudi tista, kì so, niso pri močeh za kak boljši dosežek.
V	Viareggiu so nameravali prikazati «svetovni» tek na 800 m med Kenijcem Boitom, letos najboljšim na svetu, in Fiasconarom, ki bi po družinskih problemih moral dokazati kako zna reagirati pravi vrhunski športnik.
Fiasconaro — z neitalijanskim značajem —- je ponovno pokazal, da je velik borec, ni se pa mogel upirati ostali konkurenci, ko je začelo zares. Kenijec Boit jo resno začel ko je do cilja manjkalo kakih 200 metrov. Sprva je kazalo, da bo vsem zadal najmanj 20 m naskoka, v ciljni ravnini pa se je spomnil, da mu primanjkuje moči in vidno popustil. Italijan Fontanella je izkoristil priložnost in se Kenijcu približal na sam meter, Boit pa ni bil nikoli v nevarnosti, da bi prvo mesto izgubil. Čas je bil zelo slab: 1’47”3. Boit praktično že nekaj tednov ne trenira in njegova edina vadba so tekmovanja. Sedaj je o-čitno zašel v krizo in skoraj neizbežno je, da se bo moral vrniti v domovino, ker zanj ne bo v Evropi več kruha.
Z odličnim tekom Fontanelle, ki je dosegel 1'47”4 se odpira nov «primer» v italijanski atletiki. Fontanella si je s tem priboril mesto v reprezentanci na račun Fiasconara, ki stane atletsko federacijo na desetine milijonov lir vsako leto.
Bučno razbobnani sprinter Williams je tudi v Viareggiu razočaral in razdaljo z ročnim merjenjem pretekel samo v 10”2, kar odgovarja slabemu 10”4 z električnim merjenjem. Nerazumljiv je njegov odličen čas na 200 m: 20”1. Temu so verjetno po naročilu botrovali časomerilci, ki so v skrajnem trenutku dobili nalogo, da rešijo ugled mitinga.
V	teku na 3000 m treba omeniti odlično tretje mesto Videmčana Or-tisa, ki je s časom 8’2”2 dosegel nov deželni rekord in enega najboljših rezultatov v državi sploh.
dec Bauer, je na svetu malo: na treningu in tekmah «požira» kilometer za kilometrom.
Novozelandec, 34-letni Siegfrid Bauer iz Kòlna je čudežni tekač svoje vrste. Maratonski tek je zanj šprmt. Bauer najraje teče kar čez celine. Njegov največji uspeh je zmaga v maratonu «Mazda» v Južni Afriki — od Pretorie do Ca-petowna. Bauer je 1.600 km čez gorovje in puščave do morja pretekel v 12 dneh in 31 urah. Popreček na dan: 125 kilometrov.
Pred dnevi je Bauer vnovič dokazal svojo zmogljivost, od kdlnske katedrale je tekel 165 km daleč v Wiesbaden, na oddajo «Aktualni športni studio», na razgovor s Hansom Friedrichsom. «Kdln - Wiesbaden to je zame čisto navaden tek za trening», je povedal Bauer.
Za majhen dokaz o svoji vzdržljivosti je Bauer poskrbel tudi pred kratkim v Waldnielu. Iz Kòlna je pritekel 70 km daleč, da bi se udeležil maratonskega teka. Njegova
liiiiiiiiiniiiiiuuiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiituiiiiiiuiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
Tehnično najboljša panoga je bil			1500 m (ženske)	
gotovo tek na 110 m	rvire, kjer je	1.	Dorio (Italija)	414”8
prišlo do res lepega	dvoboja med		200 m	
Fosterjem in Drutom.	Američan je	1.	Williams (ZDA)	20”!
nekoliko potolažil nalet Francoza in			višina (ženske)	
ga premagal s 13”4 proti 13”5.		1.	Simeoni (Italija)	185 cm
Nekaj izidov:		2.	Dini (Italija)	176 cm
100 m		3.	Marcis (Italija)	165 cm
1. Williams (ZDA)	10”2		100 m (ženske)	
2. Riddick (ZDA)	10”3	1.	Robertson (Avstralija)	11’’8
3. Gilkes (Guayana)	10”4	2.	Molinari (Italija)	H”8
110 m ovire		3.	Dell (Avstralija)	12”0
1. Poster (ZDA)	13”4		krogla (ženske.	
2. Drut (Francija)	13”5	1.	Petrucci (Italija)	16,78 m
3. Liani (It.)	14”2	2.	Anzelotti (Italija)	14,98 m
daljina			400 m	
1. Fontanella (Italija)	7,55 m	1.	Smith (N. Zelandija)	46”8
2. Molinaris (Italija)	7,49 m	2.	Kerbiriou (Fr.)	47”4
3. Albero (Italija)	7,39 m	3.	Magnani (Italija)	47”7
3000 m			400 m (ženske.	
1. Liquori (ZDA)	7’54”8	1.	Rendina (Avstralija)	52”8
2. Zarcone (Italija)	8T”6	2.	Dubois (Fr.)	54”1
3. Ortis (Italija)	8’2”2	3.	Gregorutti (Italija)	55”8
800 m			kladivo	
1. Boit (Kenija)	1’47”3	1.	De Boni (Italija)	67,50 m
2. Fontanella (Italija)	1’47”4	2.	Barbolini (Italija)	65,24 m
3. Winzenried (ZDA)	1’48”2	3.	Bianchini (Italija)	61,56 m
ČUDAK ALI ŠPORTNIK?
Siegfried Bauer super-maratonec za zabavo in v dobrodelne namene
Preko Nove Zelandije v 18 dneh - Denar zbira za ohromelega novozelandskega športnika
Ulrike v olimpijski formi
Takih tekačev, kot je Novozelan- [ udeležba na nadaljnjih 42.195 km
BALINANJE
V PRIREDBI DOMAČEGA DRUŠTVA GRADINA
V nedeljo tekmovanje balincarjev za osmi pokal občine Doberdob
Tekmovanje bo na deželni ravni in bo prosto za vse člane v UBI - Pokal je prispeval tudi Primorski dnevnik
Slovensko balinarsko društvo «Gra ! in na višini kakovostne udeležbe dina» iz Doberdoba je te dni za-1 nastopajočih. Poleg občinske tro-
posleno s pripravami na tekmovanje za pokal občine Doberdob. To je že osmo zapovrstno tekmovanje, ki ga doberdobski balinarji izvajajo za največjo občinsko lovoriko. Tekmovanje bo prihodnjo nedeljo, 10. avgusta in bodo na njem lahko nastopili vsi včlanjeni balinarji pri vsedržavni zvezi UBL Prirejeno je na ravni deželnega medila in namenjeno dvojicam z dvemi žogami vsak. Igra bo potekala na 24 stezah v Laškem in Doberdobu, finale pa bo v Doberdobu. Nagrade
bogate
namenjene zmagovalcem so
ti»»Mmmimninniii!inuninnnt1,,ll,l.,lll.,,1ntiimMninMuniiiiiiiiiiii»mm«i»nii»i«iniiii»i»iiiim»»mi»»
Nogomet
ZAČETEK NOVE SEZONE
V Franciji, ZRN in Nizozemski prve tekme za dragocene točke
St. Etienne (Francija) ter Borussia in Bayern (ZRN) favoriti za zmago - Na Nizozemskem izenačeno
Z današnjim dnem se začenja evropska nogometna mrzlica.
Kot prvi bodi s svojim državnim Prvenstvom začeli v Franciji, ki sicer že dolgo le', ne spada v evropsko nogometno elito ima pa vendar nekaj klubov, ki kdaj pa Kdaj po-sežejo po boljših mestih v pokalnih turnirjih.
<JV'avorit letošnjega prvenstva je k- Etienne, ki je tudi lani osvojil naslov in poleg tega tudi pokalno tekmovanje. Najnevarnejši nasprot-J1. državnim prvakom bi moral bi-ti Olympique iz Marseilla, ki se je etos močno okrepil z argentinskim nayacja*cem Yazaldejem.
Veliko bolj zanimivo bo seveda Prvenstvo Zahodne Nemčije, ki se . začelo v soboto, že sedem let si naslov prvaka delita Borussia iz Mònchengladbacha in Bayern iz Munchna. Tudi letos sta na papirju 1 dve ekipi glavni kandidatinji za Prvo mesto. Borussia starta letos !!rez, trnnerja Weisweilerja, ki je Prestopil k španski Barceloni. Na njegovem mestu bo srečo poskusil
bivši vodja Bayerna Udo Lattek. Sestava moštva je v glavnem ista kot lani. Pri Borussii igrajo med drugimi Vogts, Bonhof, Wimmer, Heynckes, Kleff in Danner.
Bayern vsaj v začetnih tekmah ne bo mogel razpolagati z igralci kot so Hansen, Andersson, Hòness in Miiller, ki so poškodovani. V njegovih vrstah pa igrajo Meier, Be-ckenbauer in Schwarzenbeck in neuspehi bi predstavljali veliko presenečenje.
V drugi nogometni svetovni velesili Nizozemski se bo prvenstvo začelo 17. avgusta. Ker ni prišlo do senzacionalnih nakupov pri treh glavnih klubih Ajax, Fejenoord in Eindhoven, bi moralo biti letošnje prvenstvo bolj izenačeno in v boj za prvo mesto bi se utegnila vriniti tudi kaka manj znana postava. * * *
MELBOURNE, 6. — Avstralija je v prijateljskem nogometnem srečanju odpravila LR Kitajsko z rezultatom 1:0. Edini gol je v 17. minuti drugega polčasa dosegel Cummings.
feje za zmagovalca, so na polici v društvenih prostorih na razpolago še trije pokali namenjeni dvojicam od drugega do četrtega mesta. Te pokale so prispevali:	podjetje s
pohištvom Carino, deželni odbor in Primorski dnevnik, ki je kraškim balinarjem od prvega tekmovanja do danes vedno prispeval svoj pokal. Nadalje bo vsaka izmed prvih osem uvrščenih dvojic prejela zlato kolajno: uvrščenim od prvega do šestnajstega mesta pa bodo prireditelji dali še denarno nagrado, kot povračilo stroškov.
Za nedeljsko tekmovanje . vlada v Doberdobu , veliko zanimanje. Domačinom se obeta lepa prilika ponoviti uspeh,leta 1972, ko je društveni par. osvojil prvo mesto. Gradinar jr bodo "tokrat poslali ha igrišče 8 najboljših parov, ki so si vsi enakovredni. Po dosedanjih rezultatih iz letošnjih tekmovanj, izstopata dvojici bratov Frandolič in bratov Čadež. Prvi par si je letos na otvoritvenem sezonskem tekmovanju v Ronkah «privoščil» nič manj kot prvo mesto; drugi par pa je zasedel drugo mesto za občinski pokal v Tržiču. Prireditelji predvidevajo, da se bo prijavilo naj večje možno število; to je 128 ekip. Poleg številnih dvojic iz videmske in pordenonske pokrajine, sta že zagotovila svojo prisotnost Tržačana Borini in Mari ter Pierin iz Tržiča. V tako hudi konkurenci bodo imeli domačini nemalo težav prebiti se do finala.
TENIS
«De Galea» za ČSSR
VICHY, 6. — Češkolovaška mladinska teniška reprezentanca je po pričakovanju osvojila letošnji pokal «De Galea» potem ko je v zadnjem odločilnem srečanju Tomaš àmid premagal Španca Miguela Mira.
Srečanje katero so morali včera, prekiniti zaradi naliva in teme je slabo začelo za Češkoslovaško. Mir je namreč osvojil prvi set s prepričljivim 6:3. Šmid se je moral v drugem nizu pošteno potruditi, da je spravil na vamo rezultat 8:6, razmeroma lahko delo pa je imel v tretjem setu ko je zmagal s 6:2. V četrtem je Španec z vsemi močmi spravil skupaj 5 točk. češkolovaški
predstavnik pa 2 več in pokal je ostal njemu.
Končna lestvica pokala «De Galea» je taka:
1.	češkoslovaška
2.	Španja
3.	Argentina
4.	Italija
* * #
INDIANAPOLIS, 6. — Na mednarodnem prvenstvu ZDA na travnatih igriščih je Italijan Panatta v prvem kolu premagal Južnoafričana Vert-rama s 6:3 in 6:3.
KOŠARKA
Brez Sirije
pa je potem spodletela, ker prireditelji niso hoteli sprejeti -njegove naknadne prijave.
Izučeni ključavničar je/ dolga leta živel normalno, če 9 let mornarskega življenja po morjih in pristaniščih sveta štejemo za navadno življenje. Bauer je pil in kadil rad in veliko. Naposled se je izselil v Novo Zelandijo; tu mu je bilo najbolj všeč, ker je spoznal tuje kraje. Huda zlatenka kot posledica njegovega poprejšnjega življenja ga je spametovala: vnetje jeter ni pozdravil s počivanjem, marveč z dieto in gibanjem: z jogo, baletom in tekom na izjemno dolge proge.
Zadnji dve leti potolče Siegfried vse rekorde povsod, kjer nastopa. Novozelandski Severni otok je pretekel v 4 dneh: pri čemer je na dan opravil po 165 km. Za prečkanje Nove Zelandije je potreboval 18 dni in 7 ur (2100 km). Poškodbe ga ne pestijo nikoli. Teče popolnoma svojstveno.
«Včasih se zjutraj odpočijem že po 1 uri teka: stalno menjujem tempo, da si opomorem», pojasnjuje Bauer. Med tekom jemlje Bauer takoj absorbirajočo hrano, kot to delajo vesoljci.
Po poklicu je Bauer muzejski čuvaj v Wellingtonu. «V službi si prizadevam, da se malo gibljem, da bi bil potem kar najbolj nared za trening». Trening, to je zanj najmanj 300 km na teden. Bauer se pri tem počuti dobro. -Po teku v Wiesbadnu («varčeval sem moči, da bi ljudem na televiziji pokazal, kako sem lahko še svež po tako dolgem teku») bo Bauer še nekaj mesecev živel v Kòlnu. Išče lahko delo, ob priložnostih pa se bo udeležil raznih tekov, med drugim nekega teka na 100 milj v Angliji in 150 km dolgega teka «Okrog Gardskega jezera». «Najraje pa bi tekel povprek po Evropi», pravi Bauer ves nasmejan. «Morda prihodnje leto, če bom našel kakega mecena».
Bauer je po razgovoru v študiju ZDF spil 2 litra piva, bil pa je tako svež, da je zlahka odgovoril še na celo vrsto vprašanj po telefonu. Ljud. je so ga vabili v kraje, skozi katere je tekel: med drugim ga je povabil tudi župan Nassaua.
Siegfried Bauer s tekom zbira denar za novozelandskega zmagovalca iger britanske skupnosti narodov 1974 Dicka Taylora. Taylor, ki je minulo leto tekel 27’46”4 (na 10.000 m), je zbolel in je sedaj popolnoma ohromel.
V Mehlenu je novozelandski poslanik Bauerju izročil ček za tekača, ki je zdaj priklenjen na invalidski voziček.
Svetovni rekord v ženski krogli
BERLIN, 6. — Med atletskim tekmovanjem v Berlinu je predstavnica NDR Marianne Adam dosegla nov svetovni rekord v metu krogle. O-rodje je vrgla 21,60 m daleč.
Prejšnji rekord je pripadal Čeho-slovakinji Fibingerovi.
KOLESARSTVO
ALŽIR, 6. — Organizatorji košarkarskega turnirja sredozemskih iger so se znašli ponovno v težavah, ker je udeležbo odpovedala še Sirija. Na novo so morali z žrebanjem opraviti sestavo skupin.
V	«A» skupini bodo igrale Jugoslavija, Španija Italija in Grčija, v «B» skupini pa Alžirija, Tunizija, Egipt in Francija.
SPOLETO, 6. — Začel se je mednarodni košarkarski turnir z udeležbo krepko ojačane domače ekipe Ro-bur, bolgarske reprezentance ter dveh izbranih postav iz ZDA: Nassau in San Marino AH Starš.
V	prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
San Marino - Robur 111:95
Bolgarija - Nassau 91:78
V	drugem kolu bodo odigraU naslednja srečanja:
San Marino - Bolgarija in Nassau -Robur.
PLAVANJE
PEKING, 6. — Kitajski minister za šport in bivši svetovni prvak v namiznem tenisu Čuang Ce Tung je ob priliki mednarodnega plavalnega mitinga v Pekingu ostro kritiziral mednarodno plavalno zvezo, katero je obtožil diktatorstva in izkoriščanja svoje moči.
Čuang Ce Tung je povedal, da FINA izkoristi vsako priliko, da kaznuje plavalce, ki nastopajo na tekmovanjih na Kitajskem, če gre seveda za tekmovalce, ki pripadajo šibkim državam. Med udeleženci plavalnega mitinga v Pekingu so tudi plavalci Tajske, Mehike, Filipinov in Albanije
Maver kot turist
Po sobotnem nastopu v Kokrici pri Kranju se je član lonjerskega kluba Adria Maver udeležil v nedeljo še dirke po ulicah Kranja. Maver je nastopil v kategoriji turistov. V konkurenci preko osemdesetih vozačev je osvojil odlično tretje mesto. Lonjerski tekmovalec je bil stalno med prvimi, toda v zaključnem sprintu mu ni uspelo, da bi presenetil svoje tovariše na begu.
NAMIZNI TENIS
Roljši od Kitajcev
LONDON, 6.-8 bolnikov neke angleške klinike je postavilo nov svetovni rekord v igranju namiznega tenisa. Ne da bi prekinili i-granje so žogico odbijali celih 768 ur (32 dni in 32 noči). Igrali so seveda po dva in dva hkrati. Prejšnji rekord je znašal 672 ur.
NEW YORK, -6. — Pelè zaradi lažje poškodbe ne more igrati. Prosti čas je izkoristil tako, da je «zaslužil» približno 10Ò milijonov lir s tem, da je svoje ime in sliko prodal za reklamne namene neki kozmetični firmi. Ugodno pogodbo mu je preskrbel Joe Namath, igralec ameriškega footballa, ki je istočasno visok funkcionar podjetja.
Ulrike Meyfarth je po zmagi na OI v MUnchnu postala zrelejša. Ostrigla si je tudi lase in letos je skoraj v enaki formi kot pred tremi leti. Važen bo zanjo nastop v Nici na finalu EP, kjer se bo srečala ■ svetovno elito
Afriška gazela iz
IffigS###
.	..-/ j*. M
Modupe Ošikoja je najboljša afriška atletinja. Celinska prvakinja je v daljini, višini, na 100 m ovine in v peteroboju. Prihodnje leto utegne v
BUENOS AIRES, 6. — Državni reprezentanci LR Kitajske sta doživeli, v Argentini: dva poraza. V mestu Salta je ženska izgubila z
51:69, moška .T.^-il^^r^4.^:^/.^:.^M0ntrealn presenetiti marsikatero zvezdo iz Evrope
Niki Lauda - tega, kar ne zmorejo nasprotniki, si upajo gume
Niki Lauda je letos premočan na dirkah za velike nagrade «formule 1» že dvakrat pa je moral prepustiti drugim zaradi nezgod pri gumah. V Silverstonu je po plohi prehitro zamenjal gume in zaradi njih izgubil dragocene sekunde, v Nemčiji pa mu je velika vročina skoraj stopila «obuvala» in na cilju je bil samo tretji

I
janko kersnik:
11
L
AGITATOR

1
1
«Saj ste že bili!» hiti on, vesel, da more izpregovoriti besedo.
«Pa tedaj je bilo vse drugače! Tedaj še nisem bila — soproga Medenova.»
«Pa vaš gospod soprog je vendar tudi prihajal!»
«Da, da, a sedaj sva oba menda drug zaradi drugega izgubila pravico prihajati k vam.»
Koncipient je zavrnil z roko.
«Ne, ne, dovoljujte, da izgovorim. Prej, prej ste se še veselili, ako se vam je kdo pridružil ob priliki čitalniških veselic, ko vas je bilo manj, ko še vsi uradniki niso hodili tja; sedaj pa izbirate — in prav tako — pa nekoliko tesno-srčni ste vendar!»
«Motite se, milostiva gospa,» dejal je Koren ognjeno, «le pridite, le stopite v naše društvo in uverili se boste, da so ti predsodki na vaši strani.»
Koncipist Ruda je v tem trenutku prihitel ter odvel Elzo k plesu.
«Bodemo videli!» dejala je še naglo in smehljaje svojemu sosedu.
Pri kotiljonu je stal Koren z drugimi gospodi ob vhodnih vratih ter gledal ples. Ko so volile dame, premišljeval
je, bode li prišla Milica ponj, in poleg nje domislil se je tudi Elze. Namesto običajnih papirnih redov delile so plesalke raznobarvne trakove. Koren je dolgo čakal, a nobene ni bilo k njemu, kajti tudi prej se sam ni bil mnogo po-brinil za ples. A prva je prišla Elza ter pripela mu s pomenljivim smehljajem bel trak na prsi.
«Bèl!» omenil jé on, položivši ji roko okoli pasu, ne da bi bil pomislil, kaj hoče s to opomnjo.
«Seveda! Rdečega vam bo prinesla ona črnooka. Saj to vendar želite?»
Ko se je obrnil k vratom, stala je Milica pred njim in mu res pripela rdeče znamenje. A sama je malo zardela pri tem delu. Plesala sta dvakrat po dvorani, a on ni našel besede. Molče jo je privel na njen prostor, molče priklonil se in odšel.
V sobi, kjer so starejši gospodje kvartali in pušili, srečal ga je Hrast.
«Ste li še tukaj .dragi moj Kato?» šalil se je doktor. «Jaz sem mislil, da ste že zdavnaj ubežali nevarnim zankam in zapletkam — političnim namreč! Haha! Druge so vam pa morebiti po volji?»
Danilo se je, ko so jele sani s trudnimi Medenovimi gosti dričati zopet proti trgu. Tudi naši znanci stisnili so se zopet, kokor ob prihodu, na sanke, samo Rude je zmanjkalo. Sedel je še gori pri oficirjih s pl. Gorskim vred in igral ž njimi makao.
«Prijetno je bilo!» dejal je sodnik in zavil se tesno v svoj kožuh.
«Da, da, izvrstno pivo in — šampanjec!» pritrdil je adjunkt.
Notar Koprivec je dlesknil z jezikom in vžigal smotko, katero je bil pri odhodu vzel s seboj.
Koren pa je sedel poleg voznika in molčal. Razni, ne-
umljivi čuti so ga obhajali, in ko je zrl predse na belo v
jutranjem svitu blestečo planoto, po kateri je vstajala lahka, prozorna meglica, zdelo se mu je, da vidi še pred seboj razkošno podobo graščakinje, in potem zopet se mu je vsiljeval spomin na Milico in njene temne oči in njen nedolžni, zaupljivi govor. Nehote je segel z roko na prsi, ima li še tam rdeči trak — a čutil je dva — in tu se mu je zdelo zopet, da mu zveni na uho zapeljivi glas: «Obiščite nas vendar!»
Zveneli pa so le tanki kraguljci na vratovih konjičev; na vzhodu se je žarilo nebo, z velikih topolovcev ob cesti pa so vstajale vrane v gostih tolpah in letale nad belo ravnino.
ČETRTO POGLAVJE
Minilo je več tednov. Debeli sneg je bil že davno skopnel in cvetje, ki je lezlo polagoma iz mehkih tal po sončnih brdih krog Borja, oznanjevalo je pomlad. Davkar-ski nadzornik, ki je bil strasten hribolazec, prinesel je bil že zeleno bukovo vejico v svojo pisarno in gospod Anton, ki je rad zgodaj vstajal in ob jutranjem sprehodu molil svoj brevir, trdil je popoldne v čitalnični krčmi, kjer je pil navadno kozarec piva, da je čul že dvakrat kukavico.
«Ste li imeli mnogo denarja v žepu?» vprašala je krčmarica.
«Nič, prav nič!»
«To je slabo! Sedaj ga vse leto ne boste imeli!» trdila je ona.
«Oh, vem, da ne!» smejal se je kaplan.
V vsem življenju in kretanju v Borju ni Mo posebne izpremembe, edini pl. Ruda je bil nekega večera prinesel v krčmo vznemirjujočo vest, da je bil glavajevo soprogo ob belem dnevu sredi trga napadel surov zločinec.
«Kaj, kaj kako?» klical je sodnik, ki je sedel pri večerji, in celo zaspani adjunkt je odložil svojo smotko in strmel v kftnrijjdftta.
Ruda pa je obenem položil revolver na mizo in trdil, da nikdar ne pojde več brez orožja iz hiše.
«A kaj se je zgodilo?» silil je sodnik.
«Glavarjeva soproga se je sprehajala s svojim pinčem po trgu, saj jo poznate, to ljubeznivo živalico, ki nikomur še ni žalega storila; in na trgu je ubogi pinček povohal v prodajalnico mesarjevo — saj ga poznate tudi tega suro-veža — in ta zlobnež je vrgel nož za peskom, da je komaj utekel. Glavarjeva gospa je omedlela zaradi tega napada — verujte mi, gospoda, brez revolverja ne grem na ulico. To ljudstvo, to prebivalstvo je presurovo.»
«Pa to vendar ni napad na gospo!» omenil je sodnik.
«Surovost je, ako ni napad!» hudoval se je Ruda.
«Jaz bi tistega pinča tudi brcnil, ako bi se mi približal!» omenil je adjunkt in vžigal smotko.
«Lepa varnost je to!» deje porogljivo koncipist in trka ob svoj revolver.
«Položite tisto orožje v stran, dragi moj, potem bomo bolj vami, kajti meni se zdi, da je nabito,» posmehuje se adjunkt.
Drugi so se smejali in Ruda je, akoravno malo nejevoljen, ubogal in obesil revolver na steno.
«Ali bo glavarica morebiti tožila zaradi žaljenja časti?» vpraša notar z zlovoljnim naglasom.
«Časti svojega pinča!» pristavi Koren, ki je do sedaj mirno poslušal pogovor.
Ruda bi bil jezno zavrnil, ko bi ne bil sodnik preprečil daljšega zabavljanja z opomnjo:
«Stojte, gospodje! Nekaj novega, kaj pa bo z volitvami? Razpisane so in v štirih tednih jih imamo. Kdo bo kandidat?»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1 750 Ur — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dana V SFRJ številka 1.50 din. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30,—. letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	7. avgusta 1975
Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS . 61000 Ljubljana# Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska y ZTT Trst
SIAVKOVUA GIBANJA IN PROTEST PRIDELOVALCEV PARADIŽNIKOV
Idi veliki šmaren stavka v hotelih Ustavljen promet vlakov proti Jugu
krcju Villa Literno pri Caserti so kmetje zasedli železniške tire ■ Kaos na rimski postaji Termini-Sindikati: hoteli bodo odprti samo, če hotelirji podpišejo delovno pogodbo
RIM, 6.— Italija, dežela poletnega opozarjajo sindikati, so mezde o-turizma. .. in še kaj. Morda je že sebja hotelov in restavracij «zamrz-res, da se po polotoku pretakajo njene» že cd leta 1971, medtem ko reke turistov, vendar je enako res, ! so se hotelske tarife poprečno zvi-da se temu toku tujecv pridružuje j šale za 70 odst. prav tako pomemben val stotisočev Če vlada ne bo takoj posredo-delavcev, ki sicer delajo \/ «indù- vala in hotelirji ne bedo, še te dni,
strijskem trikotniku» na severu in se v avgustu, ko tovarne zapirajo, vračajo na dopust v svoje domače kraje, v južni Italiji. Nič čudnega, torej, če ustvarja tako množično pretakanje ljudi resne probleme pri prevozih in sploh kaotični pojav splošnega nereda prav v tednu Velikega šmarna, ki je pred nami.
To je ozadje stanja, ki je — zaradi zunanjih vzrkov — eksplodiralo na rimski postaji Termini.
Začelo se je v vasi Villa Literno. 30 kilometrov od Caserte, v Kam-pamji, kjer je več sto kmetov zasedlo železniške tire tamkajšnje postaje in blokiralo vse cestne dohode. Tod se steka železniški tir med Neapljem in Rimom, ki je glavna pot za vse vlake, ki potujeio na jug. proti otokom in na konec škornja.
Zakaj protestirajo kmetje, ki so več ur zasedli tračnice? Sami poudarjajo, da so bili k temu prisiljeni in hočejo, tudi na ta način, opozoriti javne oblasti na nevzdržno stanje italijanskega južnega kmetijstva. Ti kmetje pridelujejo paradižnike, o-snovno hrano večine italijanskega ljudstva. Industrije, predelovalnice paradižnikov v mezgo in konzerve, pa nočejo odkupiti pridelka po predhodno dogovorjenih cenah. Nasprotno, kmetje iz okolice Caserte izsiljujejo tako, da zaenkrat kupujejo paradižnike pri pridelovalcih severnejših eokrajin.
«Vojna revežev», torej. Industrija za nekaj pičlih lir na kilogram mobilizira vsa svoja tehnična sredstva in pr.tiska kmete ob tla. Izbire ni. razen protestne akcije, kakršno so uprizorili kmetje v Villi Literno in okolici, kajti manifestacija se je v nekaj urah razširila na sosednje kraje. Vlaki, ki so že bili odpravljeni na Jug, so se ustavili na postaji, kjer na tisoče potnikov čaka, kdaj se bo končala manifestacija. Povedati je treba, da ni bilo incidentov
Na postaji v Villi Litemo.je pod-kvestor De Feo skušal organizirati prevoz potnikov z avtobusi,, a vse gre zelo počasi. Medtem, pa je kaos nastal več sto kilometrov severneje, v važnem rimskem vozlišču. Tu je namreč železniška uprava sklenila preklicati vse vožnje proti Jugu, razen redkih konvojev, ki so — prepolni — odpotovali v Apulijo po stranskih tirih, preko Cas-sina.
Na rimski postaji Termini pa neprestano raste število potnikov, ki iztopajo iz severnih vlakov in so namenjeni na Jug. Peroni kar mrgolijo od ljudi, ki bivakirajo in brezupno čakajo, kdaj bo krenil kak viak. Policija prepričuje potnike, naj se ustavijo nekaj dni v prestolnici, a zaenkrat brez uspeha.
Toliko o dogodkih v zvezi s prodajo paradižnikov. Italiji pa sredi turistične sezone grozi tudi stavka osebja hotelov in javnih lokalov. Oklicali so jo za tri dni — 14., 16. in 17 avgusta, za «velikošmami most» sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL. Te protestirajo, ker so lastniki hotelov razbili pogajanja za novo delovno pogodbo, ki se vlečejo že celo leto dni. Sindikati so, z dobršno mero odgovornosti, predložili svoje zahteve že lansko jesen in opozorili delodajalce, da bi se radi izognili stavkam v turistični sezoni. Pogodba je nam-rez zapadla decembra lani. Vse zaman! Lastniki hotelov so zavlačevali obnovo pogodbe in dopovedovali, da ne morejo sprejeti poviška plač za 25 odst. Resnici na ljubo,
podpisali nove delovne pogodbe, bo tunzern v Italiji letos zamrl prav za Veliki šmaren.
Pozno zvečer so pridelovalci paradižnikov odšli z železniške postaje. Vlaki potujejo proti Jugu z veliko zamudo in v policijskem spremstvu. •	-	„	.
Prekinjena stavka pometačev v Palermu
PALERMO, 6. — Pometači in smetarji so se danes popoldne vrnili na delo. Župan je namreč obljubil predstavnikom fašističnega in drugega manjšega sindikata, da bo jutri izplačal preostalih 20 odstotkov julijske plače, do 14. avgusta pa bodo vsem izplačali tudi štirinajsto plačo. Župan se je moral pogajati tudi s pokrajinskimi predstavniki vsedržavne federacije CGIL, CISL in UIL, ki se niso pridružile stavki. Predstavniki vsedržavne sindikalne federacije so predvsem zahtevali uvedbo nočnega dela, takojšnje izplačilo zaostankov in obvezo občinske uprave, da se ne bo pogajala s fašističnimi sindikati.
Sindikalna federacija zahteva tudi preiskavo, ki naj bi ugotovila krivdo za dogodke prejšnjih dni. Sindikalisti CGIL, CISL in UIL so posebno vztrajali na zadnji zahtevi, ker hočejo vedeti, zakaj niso izplačali celotnih plač in predvsem zakaj se je občinska uprava pogajala s fašističnim sindikatom majhnega dela uslužbencev mestne čistoče.
NEW YORK, 6. — George S. Pat-ton jr., ki je obiskoval znano Vojaško šolo v West Pointu, ko je njegov oče, znani general George Patton, poveljeval med afriško kampanjo E. tankovski diviziji, je bil povišan v generala. Pattonu mlajšemu, ki je star 51 let, so poverili
poveljstvo tankovske divizije, ki jo jé med vojno njegov oče tako u-spešno vodil v borbi proti nacifa-šistom.
Na avtocestah le 130 km na uro
RIM, 6. — Dokler ne bo uzakonjen ministrski dekret o novih hitrostnih normah na cestah in avtocestah, kot so sklenili' na evropskem svetu ministrov za prevoze, pristojno italijansko ministrstvo javlja, da je na državnih, pokrajinskih in občinskih cestah dovoljena -hitrost do 100 km na uro, na istih večpasovnih cestah in na cestah z avtocestnimi karakteristikami do 120 km, na avtocestah pa 130 km na
PROCES PROTI BIVŠIM DIKTATORJEM V ATENAH
V sedmih letih diktature je bila Grčija osamljena
Zarotniki proti Karamanlisovi vladi pred vojaškim sodiščem
Ko so teroristi s talci odhajali iz palače veleposlaništev v Kuala Lumpurju na avtobus, s katerim so se odpeljali na letališče, so malezijske oblasti umaknile policijsko stražo. V sosednji palači je ostal le ostrostrelec (na sliki)
iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifftiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiimiiiiiiiiumiiiiiiia
OB ZORI BI LETALO MORALO ODLETETI IZ KUfllfl LUMPURJfl
Letalo z japonskimi teroristi namenjeno v Libijo po osvoboditvi večine talcev
Na letalu bo ostala le četverica malezijskih in japonskih funkcionarjev - «Komandos» v veleposlaništvu je sestavljala peterica ljudi, med njimi dve dekleti
KUALA LUMPUR, 6. — Dramatična prigoda 52 talcev japonskih ekstremistov, člonov organizacije «Si-kung», ki so preživeli dva dni zaprti v devetem nadstropju palače veleposlaništev v malezijski prestolnici, se bliža koncu. V prvih večernih urah je namreč malezijski premier. Tun Abdul Razak sporočil, da so bile premoščene še zadnje ovire in da bo letalo odpotovalo z deseterico gverilcev proti Libiji. Vlada v Tripoliju je namreč, po daljšem oklevanju, baje na pritisk malezijske in drugih vlad, sporo-
čila, da sprejema na svojem ozemlju letalo z japonskimi teroristi.
Kroniko prejšnjega dne smo zaključili z vestjo, da so japonski teroristi izpustili prvo skupino devetih talcev, žena in otrok. Pogajanja so se medtem mrzlično nadaljevala vso noč, dokler niso malezijski pogajalci in Japonci izdelali podroben načrt o prevozu «komandosa» gverilcev iz veleposlaništva do letališča v Kuala Lumpuriju, kjer je čakalo letalo DC-8 japonske civilne službe. Na krovu letala je bila petorica Japoncev, skrajnežev raz-
..................
MILANSKEGA INDUSTRIJCA CANNA VALLEJA SO UGRABILI FAŠISTI
Pismo, z zahtevano odkupnino, napisano s strojem voditelja MAR Fumagallija
V Firencah nadaljujejo z zasliševanjem Tutijevih pajdašev
BRESCIA, 6. — Pismo, s katerim so ugrabitelji milanskega industrijca Alda Cannavalleja, zahtevali odkupnino za njegovo osvoboditev, je bilo napisano s pisalnim strojem voditelja fašistične organizacije «Movimento di azione rivoluzionaria» Carla Fumagallija. Ta je na podlagi izsledkov preiskave o «črnih mrežah» v zaporu v Brescii.
Ugotovitev je sad dolge tehnične raziskave prof. Gorbie iz Bergama, ki je izsledke izročil sodnim preiskovalnim organom. Stroj, s katerim so ugrabitelji napisali izsi-ijevalno zahtevo po odkupnini, so karabinjerji našli v celici, ki je bila v kleti stavbe v Milanu. V celiči so našli zasilno posteljo in verigo, na katero so ugrabitelji uklenili «jetnika». Milanski industrijec, katerega so po osvoboditvi spremili v Ul. Poggi, je brez oklevanja spoznal celico, v kateri je preživel svo-
je «ujetništvo». Ker sta preiskovalna sodnika Arcai in Zappa iz Brescie našla pri osebah, ki so bile povezane s Fumagallijem, tudi del Cannavallijeve odkupnine, sta prišla do zaključka, da so se pripadniki fašistične organizacije MAR bavili tudi z ugrabitvami.
FIRENCE, 6. — Aretirane fašiste, ki naj bi po mnenju preiskovalnih organov omogočili beg fašističnemu morilcu Mariu Tutiju v Francijo, so danes začeli zasliševati. Predvsem želi preiskovalni sodnik dr. Renato Santilli ugotoviti, kakšno vlogo so odigrali v dneh, ko je Tuti, po umoru dveh policijskih podčastnikov, izginil brez sledu in kdo je nudil pomoč morilcu, ko se je ta julija vrnil v Empoli, kjer je hotel izvesti, kar je baje dokazano, rop. Ta se je ponesrečil, ker so v občinski upravi spremenili sistem
čeprav je na postaji Termini velik vrvež, odkar so kmetje pri Caserti preprečili železniški promet na pro-gt Rim - Neapelj, je v Rimu sredi poletne vročine vse mirno. Zaradi tedenskega počitka čuvajev so Fo-.
rum zasedle mačke
plačevanja mezd uslužbencem.
Ker se je Santilli popoldne počutil slabo, je zasliševanje prepustil sodniku dr. Margari. Seveda poteka vse v strogi tajnosti, zaradi česar ni bilo mogoče zvedeti, kako se obtoženci zagovarjajo.
Po izjavi
sen. Bru^erja (SVP) o odcepitvi Južne Tirolske če bi KPI vstopila v vlado
TRIDENT, 6. — Ostre reakcije je izzvala izjava sen. Bruggerja (SVP), češ da bi se Južna Tirolska odcepila od Italije in se priključila Avstriji v primeru, da bi KPI prišla na oblast v Italiji. Komentatorji i-talijanskih dnevnikov ugotavljajo, da je Brugger izkoristil «rdečo nevarnost», da bi obnovil agitacijo za odcepitev Tirolske, pri tem pa računa na podporo «bodočega nemškega kanclerja» Franza Josefa Straussa, voditelja bavarske KD.
Napeto zatišje v angolskih mestih
LUANDA, 6. — Stanje v Angoli je razmeroma statično, čeprav se napetost ne bo polegla še dalj časa. MPLA in FNLA sta prekinili v večini mest osrednje Angole, medtem ko se nadaljujejo sporadični strelni spopadi v periferiji prestolnice, kamor se zateka na desettisoče belih kolonov, katerim portugalske o-blasti ne morejo zaenkrat zagotoviti prevoza v domovino ali v Brazilijo, po želj, ker primanjkljuje goriva.
Kaže, da je bilo letalo voditelja vojske UNITA dr. Savvimbija tarča strelov, vendar je srečno pristalo. Sawimbi obtožuje MPLA, da je organizirala atentat nanj, vendar kaže, da gre za pretvezo, ker je UNI TA napovedala, da se bo pridružila Holdenovi FLNA.
RIM, 6. — Danes zjutraj je v poslopju tobačne tovarne iznenada izbruhnil silovit požar, ki je zajel vsa štiri nadstropja. Na srečo so uslužbenci pravočasno pribežali iz goreče stavbe, kjer je, kljub hitremu posegu gasilcev, zgorelo precej tobaka, cigaret in drugega materiala. Po prvih cenitvah škoda presega 300 milijonov lir.
nih barv, za katere so teroristi v Kuala Lumpurju zahtevali osvoboditev. Kot je znano, sta dva odklonila osvoboditev, medtem ko se jih je pet odpravilo na tvegano potovanje.
Končno so se Japonci in malezijski pogajalci dogovorili, da bodo teroristi izpustili popoldne, malo pred odhodom, večino talcev. S seboj so ci morali umakniti vse policijske na avtobus, ki je čakal pred veleposlaništvom, od koder so Malezij-sile, vzeli le 15 talcev, med katerimi sta ameriški konzul Stebbin in švedski odpravnik poslov Bergenst-hale. Ko so izstopali (pred televizijskimi kamerami) so se iz varnostnih razlogov teroristi — izkazalo se je, da jih je bilo pet — premikali ločeno. Vsak je s samokresom grozil eni skupini talcev in jo gnal pred seboj na avtobus, jo predal pajdašu in nadaljeval «verigo». Policijski poseg v tistem trenutku bi, po tem sistemu, terjal življenje vsaj ene skupine talcev, tega pa si malezijska vlada ni upala tvegati.
Izkazalo se je, vsaj po prvih vtisih, da je v «komandosu» teroristov bilo tudi eno, morda dve, dekleti. Domnevajo, da gre za 29-letno voditeljico japonske «rdeče armade», ki se je pred časom preselila na Bližnji vzhod ter morda še neka 28-letna visokošolka.
Z avtobusom se je skupina gverilcev in 15 talcev odpravila na letališče, kjer bodo vzleteli proti Libiji jutri ob zori (ob 2.30 po italijanskem času). Teroristi so namreč zahtevali, naj polet poteka podnevi, ker žele videti obrise in napise na letališču. Bali so se namreč, da bi jih prevarili in jim pripravili past.
Malezijski premier Razak je sporočil, da bodo z deseterico japonskih teroristov odpotovali še dva japonska funkcionarja, dva Malezijca ter 9-članska posadka.
Po opisanem sporazumu bi torej teroristi morali pred odletom osvoboditi še ameriškega in švedskega diplomata, vendar o tem še ni nobene vesti. Tudi ni znano, kako je bil premeščen zadnji spor, ki ga je sprožila posadka, ko je zavrnila možnost, da bi sprejela teroriste na krov letala, če bi bili slednji oboroženi. Zdi se, da so se tudi o tem nekako sporazumeli.-
Razumljivo je, da malezijske o-blasti sedaj zaslišujejo vse osvobojene talce, v upanju, da bi razvozlali vprašanje o identiteti teroristov. Ko so zapustili palačo veleposlaništva so bili namreč vsi maskirani in je domneva o istovetnosti deklet slonela zgolj na dejstvu, da sta nosili čevlje z visokimi petami. Talci trdijo, da so bili Japonci zelo vljudni in da z njimi niso slabo ravnali.
Polet japonskega DC-8 bi se torej moral začeti ob 2.30 po polnoči (po italijanskem času) in trajati deset ur, morda nekaj več. DC-8 ima dovolj goriva in lahko preleti brez postankov razdaljo med Kuala Lum-purjem in Bengasijem. Vsekakor pa se skuša malezijska vlada dogovoriti še s kakšno arabsko državo, v primeru, da bi letalo moralo poiskati vmesno postajo. ' Kuwait je sicer dovolil, da japonski DC-8 preleti njegovo ozemlje, je pa sporočil, da bo onemogočil svoja letališča in blokiral pristajalne steze s tovornjaki. Pogajanja se nadaljujejo s Sirijo in Juž. Jemenom.
Vest, da bodo teroristi odpotovali v Libijo je potrdil tudi japonski veleposlanik v Maleziji, ki je dodal, da bodo teroristi izpustili 15 talcev V zaporednih presledkih, medtem ko
bodo talce zamenjali štirje «spremljevalci» (dva Japonca in dva Malezijca). Teroristi bodo na letalu obdržali svoje samokrese, medtem ko bodo morali izročiti bombe in težko orožje, s katerim razpolagajo.
PISTOIA, 6. — Dvanajst slikarjev je v teh dneh prepleskalo zidove hiš majhnega letoviščarskega kraja v goratem predelu okoli Pistole, Castagno di Piteccio. Freske, v velikosti 50 X 70 cm, predstavljajo letne čase. Za najboljše delo bodo podelili nagrado «Castagno 1975».
ATENE, 6. — Čeprav je bil politični položaj v Grčiji 1967. leta nejasen, ni bilo razloga, ki bi opravičeval državni udar polkovnikov. To je mnenje sedanjega zunanjega ministra Demetriosa Bitsiosa, ki je danes kot obremenilna priča stopil pred porotnike posebnega sodišča, ki sodijo Papadopulosu in drugim prevratnikom. Bitsios, ■ ki je bil politični svetovalec Konstantina, je izjavil, da kralj, pa čeprav so njegovo bivališče zastražili s tanki, ni hotel podpisati dekreta o obsednem stanju v državi. V vseh sedmih letih diktature, je še dodal Bitsios, je bila Grčija, ki se je morala ubadati z resnimi mednarodnimi problemi kot sta bila kriza na Cipru in napetost s Turčijo, popolnoma osamljena. Bivši načelnik glavnega štaba Konstantin Tsolakas pa je obtožil generale in polkovnike na zatožni klopi, da so z odslovitvijo najboljših častnikov, ki-niso soglašali z diktaturo, uničili grško armado.
Obtoženci se niso oglasili k besedi, kar so sicer izjavili že prvi dan procesa. Niti Papadopulos, ki je prevzel nase odgovornost za «revolucijo, s katero je hotel rešiti domovino pred komunistično nevarnostjo,» noče odgovarjati na vprašanja sodnikov in niti prič. Tudi zagovorniki 16 do 20 obtožencev, ki so sodišču oporekali pristojnost, se ne udeležujejo razprave, zaradi česar je pirejski državni pravdnik sklenil prijaviti jih sodišču pod obtožbo «žalitve sodišča».
Pred atenskim vojaškim sodiščem se je tudi danes nadàljevala razprava proti 21 častnikom, ki so jih obtožili zarotniškega delovanja. Na zatožni klopi sta 2 generala, 1 polkovnik, 2 podpolkovnika, 9 majorjev in . 3 kapetani. Ti so, s hujskanjem vojske k uporu, hoteli izsiliti od Ka-ramanlisa in njegove vlade amnestijo, na podlagi katere bi vsi pu-čisti iz 1967. leta prišli na svobodo.
Vojaški državni pravdnik je danes zahteval ostre kazni za obtožence: od 5 do 17 let zapora. Obtoženci, je dejal tožilec, gen. Papadakos, so pripravljali zaroto le nekaj mesecev po padcu diktature, ko se je Grčija znašla, zaradi napetosti s Turčijo zaradi Cipra, v neugodnem političnem položaju. Zato je za višje častnike zahteval strožje kazni, za podrejene pa manjše, ker so jih obtožili,
da niso zarotnikov prijavili Pred istim sodiščem se bo jutri začel sodni postopek proti 32 častnikom, podčastnikom in vojakom vo-
P0DZEMSKA
SLAŠČIČARNA
Ko Kitajci govore, da se pripravljajo na vojno, mislijo resno. Tako so poudarili časnikarjem, ki so jim nato razkazali, kako so pripravljeni... na vsak primer.
Vstopili so v tovarno slaščic in bombonov, kjer dela 280 delavcev. Ti so dvanajst metrov pod zemljo uredili posebno zaklonišče z devetnajstimi vrati. V trenutku, ko bi jih «napadel sovražnik s severa» (menda mislijo prav Ruse), bi vsak delavec vedel, skozi katera vrata mora iti, v podzemlje, v zaklonišče. Tu imajo urejeno vse, da bi lahko dalj časa preživeli v bunkerju. Zaloge vode, hrane, premoga za zimo, dekonta-minatorske naprave za primer atomskega napada, zdravila in orožje. Iz bunkerja zeva namreč na površino 56 lin, skozi katere bi lahko zabarikadirani delavci streljali proti sovražnikom na ulice.
Predvideno je vse. Celo «kopijo» tovarne so pripravili v podzemlju, da bi se proizvodnja slaščic in bombonov ne prekinila niti za trenutek. Dovoljena zamuda je vsega tri minute, kolikor traja selitev z zemeljskega površja v podzemlje.
Edino, česar Kitajci niso znali razložiti časnikarjem je, čemu služijo slaščice in bomboni v primeru atomskega napada. Menda ne mislijo sprejemati napadalca s sladkarijami!
Sirena na barkovljanski obali. O čem sanjari?
jaške policije ESA, ki jo je sedem let vodil prosluli gen. loannides. Obtožujejo jih, poleg izkoriščanja položaja, tudi trpinčenja, povzročitve telesnih poškodb, nasilja in žalitve političnih jetnikov. Med obtoženci so bivši polkovnik Teofiloyannakos, katerega so degradirali v navadnega vojaka,’-jetniški zdravnik Demetrios
Kofas in poveljniki številnih policijskih postaj. Sodni postopek so sprožili številni politični preganjanci, ki so okusili strahote Papadopulosove in kasneje tudi loannidisove diktature.
Cinizem čilske fašistične junte
SANTIAGO DEL CHILE, 6. — Čilska fašistična junta je sporočila, da bo uvedla «preiskavo» o usodi 119 pristašev levičarskih strank, ki so izginili zadnje čase. Katoliška cerkev je obtožila oblasti, da so simpatizerje levice enostavno pobili, ne da bi družinam sporočili česarkoli. Poluradno so fašistični krogi skušali razširiti vest, da so ti ljudje «zbežali v tujino», vendar jim nihče ne verjame. Od tod cinično sporočilo o «preiskavi».
NOVA NIGERIJSKA VLADA
Polkovnik Garba zunanji minister
LAGOS, 6. — Bivši poveljnik telesne straže Yakubuja Gowona, polkovnik Joseph Garba, ki je po radiu prvi najavil državni udar in odstavitev predsednika vlade in republike, je bil imenovan za novega nigerijskega zunanjega ministra.
Po objavi imen članov vrhovnega vojaškega sveta, ki mu predseduje gen. Murtala Muhamed, so danes objavili imena 25 komisarjev, to je ministrov. V novi vladi je večina vojakov. Zanimivo je, da so ministri za javno vzgojo, industrijo in za delo v Gowonovi vladi o-hranili svoja mesta tudi v novem nigerijskem državnem vodstvu.
VSE POD KRINKO... DRŽAVNE VARNOSTI
Tudi FBI (kot seveda CIA) prestregoval poštne pošiljke iz socialističnih držav
Ameriška tajna služba je v 20 letih odprla kar 68.000 pisem
NEW YORK, 6,— Poštnih pošiljk med ZDA in socialističnimi državami, piše «New York Times», ni pre-stregovala samo CIA. Tega posla se je lotil, seveda pod krinko državne varnosti, od 1958. do 1970. leta tudi Federai Bureau of Inve stigation. .V glavnem so prestrego-vali pisma in druge poštne pošiljke, ki so bile namenjene ambasadam in misijam socialističnih držav v ZDA. FBI je pisma odpirala, s čimer je kršil ameriško zakonodajo, s pomočjo «nekaterih poštnih funkcionarjev».
Glasnik FBI je priznal, da se je ustanova ukvarjala tudi s tem poslom, a le do 1966. leta, ko je te-.
danji direktor FBI Edgard Hoover izrecno prepovedal odpiranje poštnih pošiljk. S tem «poslom» je še dodal glasnik FBI, so hoteli preprečiti vohunstvo v škodo ZDA. Vseeno, piše «New York Times», ni izključeno, da so pošto prestrego-vali do 1970. leta. Kot primer, časnik navaja pismo skavta sovjetskemu poslaništvu v New Yorku, katerega so ukradli v uradih FBI. Tega so namreč 1971. leta objavili številni ameriški dnevniki. V pismu jé mladi skavt iz Idaha spraševal osebje poslaništva o možnosti potovanja v Sovjetsko zvezo.
10. julija je sedanji direktor CIA, William Colby, potrdil pred preisko-
valno komisijo poslanske zbornice, da je ameriška tajna služba prestregla med 5953. in 1973. letom kar 68.000 poštnih pošiljk iz socialističnih držav.
WASHINGTON, 6.— Neznanci so vlomili v stanovanje senatorja Ho-warda Bakerja, člana senatorske preiskovalne komisije o delovanju CIA, in so s silo odprli železno blagajno. Ker se neznanci mso dotaknili ne denarja, ne zlatnine, sumijo, da so iskali kak tajen dokument. Baker je agentom FBI, ki so uvedli preiskavo, izjavil, da v blagajni ni imel nobenega tajnega vladnega dokumenta.