1'oštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. •■'»•VsJU Cena posamezni-' številki Din J Sa. TRGOVSKI IalST Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pršt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 12. maja 1932. Štev. 54. Delodajalec in delojemalec Enkrat je treba tudi o razmerju med delodajalcem in delojemalcem iapregovori-ti odkrito besedo, /.lasti še, ker se je v tem vprašanju kar neprestano tako silno zavajalo svet, kakor v nobenem drugem. Saj je bil v našem političnem življenju že skoro uveljavljen zakon, da se more priporočiti kot delavski zaupnik saimo tisti, ki je dosledno brez izjeme slikal delodajalca v najbolj črnih barvah. Po besedah teih lovcev delavskega zaupanja ni bil delodajalec nič drugega ko brezsrčna pijavka delavskih žuljev in zaklet sovražnik delavskega razreda, vsled česar tudi med delodajalcem in delojemalcem ne bi smelo biti nobenega skupnega interesa Z nekritičnostjo, ki je bila naravnost neprekosiljdva, se je postopalo, ko da bi vsa socijalna politika obstojala le v tem, da se čim bolj poveča nasprotje med delodajalcem in delojemalcem, da bi na koncu ločil oba naravnost nepremostljiv prepad. Baš v sedanji gospodarski krizi pa se posebno jasno vidi, kako škodljiva in docela zgrešena je bila ta demagoška in hujskaška kampanja proti delodajalcu, kajti ravno sedanja kriza je morala tudi delavskemu razredu odpreti očii, da veže delodajalca in delojemalca en velik skupen interes in to je interes dela. Delojemalca in delodajalca združuje ena skrb, če bo imela tovarna delo ali ne, kajti vsaka ustavitev obrata pomeni iza delodajalca izgubo kapitala, za delojemalca pa 'izgubo zaslužka. Ustavljeni stroji so zato strah za podjetnika in dellavca. Kakor je ta resnica jasna in enostavna, pa vendar niso- smatrali naši delavski voditelji nikdar za potrebno, da opozore svoje pristaše na ta skupen interes dela ter produkcije. Celo v sedanji gospodarski krizi se je dogodilo, da so skušali nekateri reševati zastoj v obratih s starimi hujskari-jami proti delodajalcem. Bolj napačno pač ni mogoče braniti interesov delavcev ter zlasti brezposelnih. Skupen interes dela pa ne združuje delodajalca in delojemalca te v skrbi, da podjetje obratuje, temveč bi ju moral združevati tudi v prizadevanju, da so vsi tovarniški izdelki čim boljše kvalitete. Kajti dobra kvaliteta izdelkov je vedno jamstvo za naročila podjetju, kakor more slaba kvaliteta izdelkov ustaviti delo v podjetju tudi v času dobre konjunkture. S tem pa pridemo do nove konstatacije, da je tudi delavec interesiran na procvitu podjetja in da je zato tudi v njegovem interesu, če se čimbolj istoveti z interesi svojega podjetja. Dejansko tudi uči izkušnja, da 'najbolj napredujejo baš one fafbmike, ki imajo čim več delavstva, ki je zraslo z napredkom pod-jetja, ki se čuti kot del podjetja. iBrez vsega je jasno, da je tudi delodajalec s svoje strani dolžan, da stori vse, kar je potrebno, da more v delavstvu na-■stati tako razpoloženje do podjetja. Zato mora limeti delodajalec umevanje za vse delavske potrebe, zato je njegova naloga ne samo ta, da skrbi za dobro delo v tovarni, temveč se mora brigati tudi za blagostanje delavca. Na čast slovenskim podjetnikom je treba priznati, da njih velika večina tudi vrši svoje isocijalne dolžnosti in jih je vršila tudi že v časih, ko ni bilo še niti enega zakona o socijalni zaščiti. Delavec, ki je vse življenje zvesto služil enemu podjetju, niti v tistih časih ni bil na cesti. Ne vsled kakšnih sentimentalnih ozirov, temveč iz hladne prevdarjenosti, da je za podjetje boljše, če je delavec sočijalno za-siguran, so bili slovenski podjetniki vedno za sočijalno zaščito delavstva. Zato pa so bili tudi vedno pripravljeni, da pni socijal-hi 'zaščiti sodelujejo, ker so smatrali vse socijalne ustanove tudi za svoje ustanove. In po vsej pravici so tako smatrali, saj so tudi nosili velik del vseh stroškov za njih vzdrževanje. Ona nesrečna mentaliteta, o kateri smo govorili v uvodu, pa .je bila 'kriva, da so delodajalce vedno bolj odrivali od vseh socijalnih ustanov in da so nekateri postopali, ko da bi imeli v teh ustanovah govoriti samo delojemalci. Pozabljalo se je namenoma, da so dohodki socijalnih ustanov sicer res namenjeni izključno le delojemalcem, da pa so delodajalci prav živo zainteresirani na tem, kako se upravlja denar teh socijalnih institucij. Kajti pri slabi upravi morejo socijalne institucije nuditi svojim zavarovancem le malo in dostikrat tudi premalo, da je delodajalec prisiljen, da vrhu vseh svojih predpisanih socijalnih dajatev še vedno skrbi za svojega nameščenca. Brez vsega pa je tudi jasno, da morajo delodajalci po svojih izkušnjah prav mnogo doprinesti k izboljšanju organizacije in uprave socijalnih institucij. Izkušnja tudi uči, da delujejo najbolje one socijalne institucije, v katerih upravi imajo delodajalci resničen upliv. Novi trošarinski predpisi se izvajajo, dokler ne izide pravilnik, začasno po sledečih načelih: a) Pobiranje nadomestila trošarine v trgih. 'V § 2 pod točko II. novele zakona o državni trošarini so pod 3. do 6. upoštevana mesta in pod 7. do 9. vasi, dočim trgi niso omenjeni. Vsled tega se točHcein v trgih predpiše nadomestilo trošarine po določilih, ki veljajo za mesta. b) Točilci poil vej#. Točilcem pod vejo se predpiše nadomestilo trošarine z istim zneskom kakor ločilno takso (v večini slučajev torej 200 Din) in sicer ne glede na to, koliko od maksimalne trimesečne dobe točilec dejansko izrabi. c) Zveza nadomestila trošarine s točilno takso. Po pripombi 10 k § 2. zakona je nadomestilo trošarine vezano na točilno taskso in se torej znižuje in zvišuje pod istimi pogoji kakor točilna taksa. Če se 'bo tedaj točilna taksa s 1. julijem 1932. znižala — in takih slučajev je precej — se bo s tem znižalo tudi nadomestilo trošarine. Isto velja tudi za eventualno zvišanje. če se pa točilna taksa s 30. junijem 1932. zbriše, odpade tudi nadaljno plačevanje nadomestila trošarine. Znižanje in izbris nadomestila je tedaj dopustno samo ob istih terminih kakor znižanje in izbris točilne takse, namreč polletno s 1. januarjem in 1. julijem vsakega Iet». č) Pobiranje nadomestila trošarine pri novih obratih. Pri novih točilnih obratih se predpiše nadomestilo trošarine z dnem začetka obrata, navzlic temu, da se mora plačati točilna taksa za celo dotično polletje. d) Pobiranje nadomestila trošarine pri sesijskih točilnicah. Pri sezijskih točilnicah je za obveznost plačevanja nadomestila trošarine brez pomena, da se v izvestnih mesecih sploh ne teči. Nadomestilo trošarine se tedaj pobere za vse mesece. e) Razvrstitev trgovskih točilnic. Točilnice po 4. pripombi k tar. post. 62 se razvrate po točki 3., torej kakor točilnice v mestih z več nego 20.000 prebivalci im to iz razloga, ker spadata pod 1. samo Beograd in Zaigreb, pod 2. pa mesta Ljubljana in Maribor, torej taksativno našteta mesta, dočim tvorijo pri točilcih od 4. dalje podlago za odmero in predpis nadomestila trošarine takse iz druge, odnosno tretje kategorije tair. post. 62. zakona o taksah. f) Nadomestilo trošarine od prodaje vina in žganja v zaprtih steklenicah. Pri špecerijskih in drugih trgovinah, ki prodajajo alkoholne pijače v originalno za- V interesu napredka naše produkcije in zlasti še v interesu vseh delavcev, bi zato bilo, če bi se vendar že enkrat izvršila med delavskimi voditelji nujno potrebna pre-oiiemtacija, da ne bi videli svoje naloge v item, da večajo nasprotja med delodajalcem in delojemalcem, temveč da se oba združita v skupnem interesu dela. To sodelovanje delodajalcev in delojemalcev bi pač neprimerno bolj koristilo, ko vse hujskanje enega razreda proti drugemu in bi bilo tudi v socijalmem pogledu za delavce le v korist. Kajti takšno sodelovanje bi pomenilo ustvarjajoče delo, dočim je vsako umetno ustvarjanje nasprotij le neploden negativizem. Da je to še posebej napačno, ker je vsled gospodarske krize delavec prisiljen, da se bori za svoj! goli obstoj, pa tki smeti enkrat spoznati tudi oni delavski voditelji, ki dosedaj niso znali sebe priporočati s čim drugim, ko s svojo nekritičnostjo do delodajalcev. prtih steklenicah, se predpiše nadomestilo samo za one trgovce, ki prodajajo vino in žganje v originalno zaprtih steklenicah, ne pa tudi za one trgovce, ki prodajajo špiri-tuozne pijače (rum, liker konjak), ne pa vina in žganja v originalno zaprtih steklenicah. g) Občinska trošarina na vino in žganje in banovinska trošarina na špirit. Z novim zakonom je ukinjena sai»o državna in banovinska trošarina na vino in žganje, ne pa tudi občinska trošarina. To pobirajo v dosedanji izmeri (od obrtnih in zasebnih strank) še nadalje oddelki finančne kontrole in jo odvajajo na dosedanji način. ^ Banovinska trošarina na špirit in špiritu ozne pijače znaša od 20. aprila 1932. dalje samo Din 5’— od hektolitrske stopnje. h) Povračilo državne trošarine na špirit. Za povračilo razlike na državni trošarini na špirit morejo prositi samo prodajalci špirita na debelo in proizvajalci likerja, ruma in konjaka. Vsi drugi, ki ne prodajajo teh tekočin na debelo, odnosno jih ne proizvajajo, za povračilo razlike na trošarini ne pridejo v poštev. Istotako ni predvideno povračilo razlike banovinske trošarine na špirit in špirituozne pijače. i) Rok za vlaganje prošenj za povračilo. Prošnje za povračilo državne trošarine na vino, žganje (in razlike na špirit pri topičih na debelo) ter iza povračilo 'banovinske trošarine na vino in žganje se vlagajo vedno točen o, in sicer prošnje za povračilo državne trošarine neposredno pri Dravski finančni direkciji, prošnje za povračilo banovinske trošarine pa ne-posredno pri kr. banski upravi, oddelek VII v Ljubljani. Rok za vlaganje obeh prošenj teče do 20. maja t. 1. Po preteku tega roka vložene prošnje se ne bodo mogle ■upoštevati, ker je rok prekluzivnega značaja. j) Za kateri čas je predpisati nadomestilo trošarine ? Ker je stopil novi zakon v veljavo z dnem 20. aprila 1932 se predpiše in izterja nadomestilo trošarine za I. polletje 1982 za 11 dni meseca aprila in za meseca maj in junij. S 1. julijem 1932 se 'bo nadomestilo Iro-trošarine na novo odmerilo in predpisalo za drugo polletje 1932. * Glede točilcev na debelo še nadalje vzdržujemo svoje stališče, da niso dolžni plačevati nadomestila za trošarino, glede kopališč in zdravilišč pa bo na podlagi § 49 zakona o izpremeimbah in dopolnitvah zakona o taksah minister za finance še predpisal s pravilnikom, katero taksno stopnjo plačujejo kopališču! kraji in za kateri čas. Trgovci in splošni davek na poslovni promet Ob reformi davka na poslovni promet se je določil za večino predmetov, ki jih običajno prodajajo trgovci, skupni davek, ki se plačuje m vse faze prometa ob uvozu ali ob 'produkciji, ostala pa je izven skupnega davka ob tej priliki še cela vrsta blaga, za katero je po prejšnjih predpisih treba še nadalje plačevati splošni 1% davek ob vsakem prehodu blaga iz rok v roke. Ti predmeti so, kolikor jih običajno prodajajo trgovci, sledeči: Apnenec za izdelovanje apna. Blago iz plastičnega in plimo vega oglja. Bobrovima, ambra, bizam. Celuloid in njemu podobne snovi in izdelki iz njega. Cvetice. Čebele v panjih, tudi z medom in satjem. Čebela i vosek, ostanki in odpadki čebel-nega voska. Dragi in poldragi neobdelani kamni. Drva. Gobe sveže in suhe. Gosja mast. Gramoz in pesek. Granatna jabolka in 'banane. Grozdje, sveže ali suho. Ikra in mrest, jajca (seme) sviiloprejke. Infuzorska zemlja. Izdelki iz platine za znanstveno in tehnično uporabo. Izdelki iz sparterije (razen klobukov). Izdelki iz zlata, platine in srebra, posebej neimenovani. Jajca domače ali divje perutnine. Janež, kumin, koriander in ostalo semenje za jed in začimbo, sveže ali suho. Ječmen. Jantar in gagat ter izdelki iz njiju. Kamen, lomljen, neotesan. Karborund v vsaki obliki. Katran iz lesa. Kiparska dela iz kamenov vsake vrste. Kiparska in livarska dela iz škroba, ba-sorina itd. Kis od vina in ostalega sadja. Konji im kobile. Konservirano mleko v tablicah itd. Koruza, vse druge neimenovane vrste žita. Košarski in pletanski izdelki. Krma, seno, slama, pleve, krmska [>esa itd. Lava. Lešniki. Lističi in prah iz zlata, srebra in platina. Malec, sirov. Mandeljni in koščice marelic, breskev in sliv. Mast in olje iiz kosti. Med. Mezgi, osli in njih žrebeta. Mleko, sveže ali kislo, smetana. Mlečni proizvodi. Sir. Morska ipena. Morske rastline. Mošt vkuhan s sladkorjem ali brez njega. Odpadki rib. Oljke (olive). Ostanki pri precejanju sadja in plodov za jed. Oves. Oabest — amiant in krizolit, sirov, zmlet. Palmove vejice. Peresa, tudi deli glave in cele ptice za okras. Perutnina. Pir in rž. Plovec, smirek, dunajsko apno, tripel. Preja iz dragih kovin. Pšenica. Ptičji kljuni, lupine školjk in polžev. Raki, polži. Rastline za industrijo. Rastline za zdravstvo. Rastlinski vosek. Ribe sveže, ribji mehurji. Skrilavec in sljuda. Smokve sveže ali suhe. Novi trošarinski predpisi Sočivje in povrtnina, zelena in presna Sočivje in povrtnina, osušena ali na drug način — prosto prirejena tudi zdrobljena. Sočivje, ®relo v zrnju, pa tudi v stročju. Vimo in mošt iz sadja in jagod; druge zavrete pijače iz rastlinskih sokov in plodov. Vsakovrstno sadje sveže ali suho. Vse ostalo semenje. Vretena, cveke in ibrda in zobci za brde itd. Tkanine, trakovi, pozamienterije in dr. izdelki iz preje ali žice dTagih kovin; blešči, Zemlja: glina, ilovica, kaolin, lapor, Samot in dinama malta. Zemlja iz ostale rudninske snovi sirove, žgane, zmlete ali plavljene. Zetovim. Želve, morski raki, školjke. Trgovci, ki prodajajo te predmete, so dolžni tudi od časa, od kar se pobira skupni davek, plačevati od prometa teh predmetov 1-'odstotni splošni davek, seveda v kolikor jiih ne uvažajo, ker v tem primeru plačajo olb uvozu hlkratu s carino tudi skupni davek. Splošni davek se nanaša torej samo na blago domače* proizvodnje. Oni trgovci, ki v gornjem seznamu označeno blago domače proizvodnje prodajajo, Dogovor naše države s postopanju za ju£ Med našo državo in Francijo je bil sklenjen dogovor o preferenčnem postopanju za našo pšenico. Ta sporazum je bil te dni objavljen v Službenih novinah in se v glavnem glasi: Meseca septembra ali oktobra se bo določil letni kontingent uvoza naše pšenice v Francijo in sicer takoj, ko bo francoski poljedelski minister obveščen o rezultatu francoske žetve. Kontingent bo znašal 10% od celokupne količine, ki jo bo Francija morala uvoziti za kritje domačega konzuma. Nakup se bo vršil po običajnih pogojih in trgovskih običajih s posredovanjem kake jugoslovanske organizacije, ki bo v to svrho pooblaščena na ime Privilegiranega delniškega društva za izvoz deželnih pridelkov. Pšenica, ki ae bo dobavljala, mora biti dobre kakovosti in odgovarjati potrebam Konjunktura v Poljski Profesor Lipinski iz Varšave, ravnatelj Poljskega zavoda za konjunkturno raziskovanje, pravi: Če gledamo na razmere zgolj teoretično, je podana v Poljski možnost konjunkturnega zboljšanja. Objektivne ovire za pričetek zboljšanja ležijo v svetovnem gospodarstvu, zlasti v desorganizaciji svetovnega eksportnega trga. Če bi oni denar, ki je v Poljski tezavriran ali ki je odšel v inozemstvo, prišel v Poljsko nazaj in se obrnil v gospodarstvo, bi prišlo do nekakšne redeflacije. Če bi banke ne izvajale tako hudih kreditnih omejitev in če bi ne gledale tako boječe na kolikor mogoče visoko likvidnost, bi se kreditno delovanje znatno razširilo; in ker obstoja v Poljski brez dvoma huda blagovna lakota in velika potreba po investicijah, zlasti po novih (omenimo le, da je produkcija sedaj nižja kot v februarju 1926, najhujšem mesecu onega kriznega leta), bi se moglo pričakovati nalahno poživljenje v prodaji in v produkciji. Preostane še rešitev problema, ali ne bi kazalo znižati razpetosti med bančno obrestno mero Poljske banke in ono zasebnih bank; ta divergenca je zelo velika, ona predstavlja gospodarsko absurdnost in činitelj, ki spravlja gospodarstvo iz ravnovesja. Ali je možno zboljšanje gospodarskega položaja v Poljski neodvisno od svetovno-tržnega položaja? Tako zboljšanje ni samo možno, ampak je celo vseskoz verjetno. Seveda bi bila izmera takšnega izboljšanja finančnega položaja relativno majhna, če bi se izvršila z lastnimi sredstvi, brez dotoka inozemskega kapitala. In vendar bi že takšna samopomoč omogočila zaposlenost velikega dela danes izven obratovanja stoječih produkcijskih naprav in bi dovolila izvedbo vsaj najbolj nujnih novih investicij. Če bi prišlo do tega zboljšanja, bi moral odnehati psihični pritisk svetovne gospodarske krize, zlasti pritisk krize v sosednih državah. Napačno je mnenje, da se nahajajo vse kapitalistične dežele sveta v isti konjunkturni fazi. Univerzalnost sedanje krize skušajo razlagati s tem, da je ona v visoki meri agrarna kriza, ki mora biti internacionalna, ali pa finančna kriza, ki ima prav tako tendenco, da se raztegne na vse dežele. Če se pa vršijo že plačujejo prometni davek še nadalje po starih predpisih, ki so ise izprenvenili samo v toliko, da so za promet s takim blagom dolini voditi knjigo opravljenega prometa v primeru, če njihov celokupni promet, torej promet z blagom, ki podlega skupnemu davku in promet z blagom, ki podlega splošnemu davku, znaša celoletno nad Din 500.000-—. Vendar pa obstoja tudi v tem primeru dolžnost voditi knjigo opravljenega prometa samo glede prometa z blagom, ki pod ilega splošnemu davku. iPo 'knjigi s tem blagom opravljenega prometa, se odpremllja splošni davek četrtletno, kakor se je pred uveljavljenjem skupnega davka splošno odpremljal, dočim ga odpremljajo oni, kojih celokupni promet ni znašal preko Din 500.000 pavšalno, to je vlože prijavo o višini prometa v preteklem letu, katero oceni davčni odbor in potem plačujejo s plačilnim nalogom naložene zneske hkratu z drugimi davki. Ker vrše ponekod davčne uprave kontrolo, ali in v koliko je plačan davek za predmete, ki so ostali pod splošnim prometnim davkom, in se posamezniki obračajo na nas z vprašanji, smo smatrali za potrebno, da informiramo trgovstvo tiki,' v tem pogledu. Francijo o preferenčnem »slovansko pšenico francoskega tržišča. Za dobavljeno pšenico se 'bo plačala cena svetovnih tržišč, a pri uvozu v Francijo se bo na pšenico pobirala minimalna carina brez kakršnegakoli odbitka. Uvoz letnega kontingenta se bo vršil po gotovem ritmu, ki se bo določil v sporazumu s kmetijskim ministrstvom. Francoska vlada bo položila jugoslovanski vladi radi izplačila vsoto, ki odgovarja razliki med ceno na svetovnih tržiščih in ceno, ki jo smatrajo jugoslovanski izvozniki za primemo. Ta vsota se bo določila za vsako leto posebej sporazumno med obema vladama, ne more pa biti nikoli višja od 30% zneska carine. Na drugi strani se je jugoslovanska vlada obvezala, da bo dala gotove olajšave pri uvozu nekaterih francoskih produktov. gotovi procesi prilagoditve in likvidacije, mora iti konjunkturni razvoj v posameznih deželah po različnih potih. Mogli bi torej v gotovem smislu postaviti tezo o insularnem (otočnem) značaju v razvoju svetovnogospodarske konjunkture. INDUSTRIJA KOSA V AVSTRIJI Te dni se je zglasilo pri avstrijskem ministrstvu za promet zastopstvo industrije kosa in mu je razložilo sedanji težki položaj te industrije. Ztiana ruska naročila, ki zadenejo 15 tovarn s 4 'A mil. šil., naj se hitreje razprodajo; kajti avstrijske tovarne morajo plačevati visoke obresti tekočega računa in so zašle zato v izredno težek položaj. Minister je dejal, da zavisi vse vprašanje od trenutka, ko se bo sklenila trgovska pogodba z Rusijo. Avstrija je Rusijo na to že opozorila. * * * VELIKANSKI KRAH V NEMŠKI TEKSTILNI INDUSTRIJI Tekstilni koncern Wagner in Moraš v Citavi (Saška) je postal insolventen in je zaprosil za uvedbo sodnega poravnalnega postopanja. Delniški glavnici v znesku 7 iil. mark stojijo nasproti pasiva z več kot 20 milijoni mark. Obrat koncerna obsega 12 tekstilnih tovarn s ca. 5000 delavci. Sistem direktne prodaje brez vmesne trgovine, ki ga je koncern uvedel, se je sicer obnesel, a tempo razširjenja po Nemčiji je bil prenagljen. V Nemčiji je imel koncern okoli 200 prodajnih podružnic. V Citavi razpolaga tekstilna industrija z 200.000 vreteni in s 3850 statvami. • • * ZUNANJA TRGOVINA JUGOSLAVIJE ODSTOTNO V prvem letošnjem četrtletju je šlo po vrednosti iz Jugoslavije v Italijo 29-92% vsega jugoslov. izvoza; 20-56% je šlo v Avstrijo, 10-86% v Nemčijo, dočim so ostale druge države pod 10 odstotki. Uvozila je pa Jugoslavija 17-84 odstotkov iz Češkoslovaške, 17-51% iz Nemčije, 12-99% iz Italije in 11-61% iz Avstrije. GREMIJ TRGOVCEV V LJUBLJANI sklicuje za v sredo dne 18. maja 1932 ob pol 9. uri zvečer v veliko dvorano Trgovskega dotna, Gregorčičeva ulica 27, svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika ter računskih preglednikov. Pre-osnovanje gremija po novem obrtnem zakonu in odobritev novih pravil. Prenos poslov na novo upravo. Volitev nadzornega odbora in enega člana načelstva. Razprava o izvedbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja. Poročilo o Trgovskem domu ter slučajnosti. Samostojni predlogi se morajo predložiti načelstvu najkasneje 3 dni pred občnim zborom. URADNI TEČAJI ZA DRŽAVNE VREDNOSTNE PAPIRJE Na podlagi člena 12., točka 2., finančnega zakona za leto 1932/33, je finančni minister določil, za naslednje državne in po državi jamčene papirje uradne tečaje: Za 2-5% državno rento, za Vojno škodo v no-tninalu 1000 Din po vKM) Din; za 7% posojilo iz leta 1921. v nominalu 100 Din po 50 Din; za 4% agrarne obveznice v nominalu 100 Din po 50 Din; za 6% državne obveznice iz leta 1930. v nominalu 100 Din po 70 Din; za akcije PAB v nominalu 500 Din po 400 Din. Ta vrednost navedenih papirjev je v veljavi od 10. maja 1932 do preklica in se ima uporabljati v vseli državnih ustanovah in samoupravnih korporacijah v primerih, ko se imajo na podlagi posebnih zakonov, uredb in pravilnikov sprejemati kot kavcija po borznem kurza. * * * AMORTIZACIJA BLAIROVIMA POSOJILA Po določbah glavne pogodbe o državnem zunanjem posojilu v zlatu iz leta 1922. (Blairovo posojilo) in določbah posebne pogodbe o emisiji obveznic prve in druge tranše tega posojila je finančno ministrstvo dostavilo ob času finančnemu agentu v Newyorku iznos za amortizacijo tega posojila, ki se je pričela od 1. maja tega leta z odkupom na newyorški borzi. Po dosedaj prispelih vesteh je finančni agenl v Newyorku odkupil v času od 1. do 7. maja 8odstotnih obveznic prve tranše tega posojila v nominalnem iznosu za 15 tisoč dolarjev odnosno 851.607 Din in 7-odstotnih obveznic druge tranše za 112.000 dolarjev odnosno 6,359.189 Din. Skupno je bilo torej v prvih sedmih dneh odkupljenih in vzetih iz prometa obveznic v nominalnem iznosu nad 7 milijonov dinarjev. Odkup se še nadaljuje. XII. LJUBLJANSKI VELESEJEM Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4.—13. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z loko-mobilami, motorji in električnim tokom. Legitimacije za polovično vožnjo na Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 4.—13. junija t. 1., se dobe pri blagajnah sledečih železniških postaj v Dravski banovini: Zi-danimost, Rakek, Celje, Grobelno, Slov. Bistrica, Pragersko, Maribor, Poljčane, Jesenice, Bled, Kranjska gora, Bistrica—Boh. jezero, Trebnje, Št. Janž—Dolenjsko, Mokronog—Bistrica, Slov. Konjice, Sv. Jurij ob j. ž., Ormož, Gornja Radgona, Polzela— Braslovče, Šoštanj, Velenje, Dravograd— Meža, Ptuj, Prevalje, Krško, Novomesto, Trbovlje, Vuhred—Marenberg, Žalec, Mislinje, Rogaška Slatina, Laško, Logatec, Tržič, Brežice, Murska Sobota, Dol. Lendava, Rajhenburg. — Polovična vožnja velja za potovanje v Ljubljano od 1. do 13. junija, za nazaj pa od 4. do 17. junija. Na odhodni postaji treba dati legitimacijo žigosati. Voznega listka v Ljubljani ne oddajte postajnemu vratarju, ker velja »a brezplačno potovanje nazaj. &4vetu Tudi uvoz čevljev v Francijo bodo kontingentirali; pravijo, da se je kljub dccemberskemu carinskemu zvišanju uvoz v Francijo v prvem letošnjem četrtletju preveč pomnožil, iz Češkoslovaške na primer podvojil. Tudi holandske dividende niso več kot so bile. Kontinentalna Trgovska banka v Amsterdamu bo razdelila 5-odstotno dividendo proti lanskim 7%, Trgovska zveza v Amsterdamu, naj večji holandski koncern sladkorja in kolonialnega blaga, pa 5% proti 15°/o. Mednarodna konvencija aluminija ne obstoji več; neko vodilno podjetje ni hotelo pristopiti in zato sporazum ni dosegel svojega namena. Pričakovati je, da se bo pričel sedaj hud boj za cene. Francoska Tubize, družba umetne svile, je imela v preteklem letu 25 milijonov frankov zgube; vršijo se stremljenja za desetodstotno omejitev produkcije v industriji umetne svile, kar bi bil prvi korak k ustanovitvi francoskega kartela te svile. Hranilne vloge v Avstriji so tudi v aprilu narasle, - čeprav ne tako kot v dragih mesecih; izvršilo se je nekaj se-zijskih dvigov od strani poljedelcev, ki se pozneje zopet izenačijo. Nakazila jugoslovanskih izseljencev v domovino so izkazana za preteklo leto s 573 milijoni Din, dočim so dosegla v drugih letih povprečno 800 'milijonov Din. Državni dohodki Nemčije so nesli v letu od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932 na davkih in carinah 7787 milijonov mark. Predvidenih je bilo 8172 milijonov mark; rezultira torej precejšen deficit. Leto prej so nesli državni dohodki 9026 milijonov mark. Betlehem Steel Corp. izkazuje za prvo letošnje četrtletje 3,686.000 dol. zgube proti 1,777.000 dol. čistega dobička v prvem lanskem četrtletju. Nemška in sovjetska vlada sta podpisali v decembru sklenjeni gospodarski dogovor glede olajšave medsebojne trgovine in ureditve medsebojnega vrednotnega zaračunavanja. 0 gospodarski krizi so govorili tudi jugoslovanski inženerji na zborovanju v Sarajevu. Kot odpomoček proti nji so zahtevali od države izvedbo javnih del, kar je veliko bolje kot zbiranje darov za brezposelne. Sovjeti so dali Turčiji kredit 8 milijonov dolarjev. Kredit je dolgoročen in naj služi za nakup strojev iz Rusije, za kar bi dala Turčija svoje pridelke. Število brezposelnih v Češkoslovaški je padlo v vsem mesecu aprilu za 86.000 oseb ali 13-6% na 548.000 oseb. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil 30. aprila v znesku 6373 milijonov Kč krit v zlatu itd. z 39-1 odstotki. Kredit Nemški Državni banki v znesku 90 milijonov dolarjev, ki zapade 4. junija t. 1., je Banka za mednarodna odplačila podaljšala za nadaljnje tri mesece. Švicarska Narodna banka izkazuje 7. t. m. 2459 milijonov frankov zlata in za 1507 milijonov fr. v obtoku se nahajajočih bankovcev. Obtok bankovcev in dnevne obveznosti so bile 7. t. m. krite v zlatu in zlatih devizah s 96-44 odstotki. Brezposelnost v Nemčiji je padla v prvi polovici aprila za ca. 100.000 oseb, v drugi polovici pa za 197.000 oseb na 5,737.000. Uvozne prepovedi v Ogrski, ki se sedaj pripravljajo, utemeljuje vlada z dejstvom, da so jih uvedle tudi druge države in da se mora Ogrska zateči k istemu sredstvu. Prodajo bombaža je egiptska vlada ustavila; nakupila ga je bila za 15 milijonov egiptskih funtov v depresijski dobi 1929/30, da pomaga farmerjem in trgovcem, in je velik del nakupljene množine prodala v Rusijo, Ogrsko, Japonsko itd. Uvoz v Rusijo je narasel leta 1931 na 1105 milijonov rubljev proti 1059 milijonom v letu 1930, za 4-3%. Ker so pa sve-tovnotržne cene padle, je bilo nakupljenega za 24-8% več blaga. Prav tako je pa pri 1-3% večjem eksportu padel skupiček za 21-7%. Samo t Angliji in v angleških dominio-nih naj se nalaga angleški kapital; tako ae glasi zahteva Zveze angleške industrije. Izjeme naj se dovolijo le za dežele, katerih industrija ne konkurira z angleško. Sladkorno potrebo v tekočem letu hočejo kriti razne dežele po možnosti same, in se zdi, da se pripravlja splošna sladkorna avtarkija (samopreskrba). Zborovanje sreskega gremija trgovcev v Mariboru V nedeljo 8. it. m. popoldne so zborovali trgovci mariborske okolice v ihotelu Orel pod predsedstvom gremijalnega načelnika g. Kostajnšeka. Zborovanju so prisostvovali poleg gremiijaluiih članov, katerih je došlo vkljub neugodnemu vremenu okrog 130, sreska načelnika do*. Ipavic in Maikar, obrt-no-zadružniški inšpektor Založnik, vodja trgovske nadaljevalne šole Lovše in tajnik Zveze trgovskih gremijev Kaiser. Gremij šteje 418 članov, 113 pomočnikov in 52 vajencev. Tako v članstvu kakor v pripadništvu je videti iz prešlega leta prirastek, pri članih celo za 19. Razveseljivo se je v prošlem letu dvignilo tudi gremijal-no premoženje, ker izkazuje gremij sedaj že okroglo Din 95.000'— razpoložljive imo-vine. Občni zbor je določil vpisnino za nove člane različno po kategorijah na Din 2000'— odnosno Din 1000’— in Din 500’—. Enako se je izmerila tudi članarina za najmanjše trgovce na Din 50-—, za trgovce brea pomožnega osebja na Din 80-— in za ostale trgovce na Din 100-—. Giremijalno nadzorstvo se je izpopolnilo, enako sta se tudi v šolski odbor izvolila 2 nova člana. Gremij bo zahteval, da se sedanji 2-urni nedeljski obratovalni čas v trgovinah razširi na 4 ure. Ta gremij se pod vodstvom požrtvovalnega načelnika prav lepo razvija. Lansko leto si je gremij ustanovil posebno gremi-jalmo šolo, v katero prihajajo tudi najoddaljenejši trgovski učenci. Zanimivost pri tej šoli je, da se pouk vrši v poletnih mesecih in ne, kakor pri ostalih nadaljevalnih šolah, v zimskem času. Dunajsko finančno pismo Rudolf Natscheradetz piše: Sedaj bo dobila tudi Avstrija nov bančni zakon. Dosedanji zakon je star osem let pa ga še nikoli niso uporabili, čeprav so postale od tedaj že številne banke kankrotne. Sedaj pravijo, da bo postavljeno državno nadzorstvo nad bankami na širšo podlago, pri čemer se bo država menda ravnala po vzorcu Nemčije. Skušnje, ki so jih napravili v drugih državah z državnim nadzorstvom. niso ravno bodrilne. V Švedski državno nadzorstvo na primer ni moglo preprečiti Kreugerjevega škandala. Če je vodstvo banice dobro in vestno, ga ni treba nadzorovati; če je pa nesposobno in lahkomiselno, pa tudi nadzorstvo ne pomaga do-Gi. V vseh deželah je nastala bančna kriza zato, ker so banke svoja denarna sredstva imobilizirale. Uspešna bančna reforma bi morala dati bankam stroga načela glede likviditete; potem se ne bo moglo zgoditi, da kakšna velika banka, kot je bil n. pr. Kreditni zavod, po vsem svetu najema dolgove, namesto da bi bila sama vir kreditov. Sedaj se iščejo grešniki, ki naj so zakrivili polom Kreditnega zavoda. Med njimi se imenuje tudi Rothschild. A kakor vse kaže, se proti njemu ne bo dalo navesti mnogo dokazilnega materiala; zanj je bilo predsedstvo združeno le z neprijetnostmi in s težkimi premoženjskimi izgubami. Ce ga zadene kakšna krivda, je to le ta, da se je v nasprotstvu s tradicijami svoje rodovine dal pregovoriti, da je stopil na čelo Kreditnega zavoda in da je mirno gledal, kako so izrabljali njegovo ime pri dobivanju novih kreditnih virov, kar bi pod drugim predsedstvom ne bilo mogoče. Veliko je bilo presenečenje gospodarskih in političnih krogov vsled izida volitev za dunajski občinski svet in za deželne zbore. Čez noč se je pojavilo bitlerijanstvo tudi v Avstriji, v času, ko so gospodarstvu notranjepolitični pretresi najmanj potrebni. Gotovina Narodne banke postaja od tedna do tedna pičlejša, dohodki Zveze kažejo zevajoče rane, zunanja trgovina je bila v marcu prvič tudi v fabrikatih pasivna. O inozemskem posojilu je vse utihnilo in naraščanje radikalnih strank bo najetje takšnega posojila še bolj otežkočilo. Vlada neprestano dementira govorice o moratoriju, a se mu bo težko dalo ogniti. Določbe o uvoznih omejitvah so vsled grozečih represalij inozemstva seveda dvorezen meč. Ce bodo uvozne prepovedi prinesle pričakovano razbremenitev trgovske bilance za 100 milijonov šilingov, se pač ne more z gotovostjo trditi. Ali bo novi parlament delazmožen, se mora še počakati; vsekakor SVETOVNOTRŽNE CENE PADAJO V aprilu se je padajoče gibanje cen na svetovnih trgih na celi črti s poostreno močjo nadaljevalo in so bili večkrat doseženi novi globinski tečaji. Razvoj cen najvažnejših svetovnotržnih predmetov se razvidi iz sledeče tabele: Predmet in kraj prodaje llombaž (New York) Volna (Antwerpen) llaker (Hamburg) Petrolej (U. S. A.) Pšenica (Chicago) Sladkor (New York) Kava (New York) Kože (New York) Kavčuk (New York) Mesečni začetni tečaji v običajnih cenah Marec April Maj 7'- 6-30 5'75 26-62 26'— 2387 46-50 4775 44-25 °’86 086 5050 53.50 53.37 2-85 2-68 2*60 7-12 7-12 6-40 5-10 4-76 4-05 3-35 3-03 3-23 Bolj nominelna petrolejska cena je edi- na, ki ni sledila splošnemu navzdolžnemu gibanju. Dvig kavčukove cene je le slučajen, in je kavčuk v teku maja zopet padel. Splošna tendenca kaže torej navzdol. je gotovo, da bodo volivci zaman čakali na zlate čase, ki so jim jih politične stranke obljubovale. Prepričanje, da se nahaja Avstrija na prehodu do nove dobe, je splošno, tako pri trgovcih in industrijcih kot tudi na borzi. Borza ostaja mirna, in se čudijo, da se njen indeks v zadnjih tednih ni prav nič spremenil, ko so bili mednarodni efektni trgi vendar tako slabi. Stabilizacija tečajev se je izvršila pač na precej nizkem nivoju. O trgovini se ne more izreči splošna sodba. Povsod se čujejo pritožbe; vendar se mora reči, da se tuintam še zmeraj nekoliko zasluži in da je v sedanjem manjšem okviru obseg kupčije vendar še precejšen. Seveda psihoza prilagoditve na nove razmere ni za vsakega in le od te prilagoditve se pričakuje uspeh. O veliki prilagoditvi pri Kreditnem zavodu, ki jo Avstrija pričakuje, se zaenkrat še ne vidi dosti in nikjer se ne opazijo nove kupčije, ki naj bi prinesle Kreditnemu zavodu novih možnosti dobička in zaslužka. * M. piše v Tagespost«-i: Zadnji izkaz Avstrijske Narodne banke kaže, da se nižanje deviznega zaklada še zmeraj ni ustavilo in da je padlo kritje pod 22 odstotkov. Banka mora svojo zalogo tujih plačilnih sredstev še bolj braniti kot jo je doslej. Manjše zaloge tujih plačilnih sredstev se nahajajo še zmeraj v zasebnih rokah, in pazijo lastniki kaj čuječe nanje. Hranilnice so morale v zadnjih tednih vrniti precej denarja, kar ima deloma vzrok v manjših zaslužnih možnostih v zadnjem času in morajo varčevalci hočeš nočeš poseči po svojih hranilnih vlogah, deloma pa v tem, da vzamejo poljedelci iz sezijskih potreb nekaj denarja ven, ki ga pa potem zopet naložijo. Nekateri ljudje vsled uvoznih prepovedi pač še precej zaslužijo, a vendar ne toliko kot so pričakovali, ker je obubožanje preveč splošno. Tovarnarji in prodajalci čevljev so doživeli v zadnjem času neprijetno presenečenje, ko je bilo odprtih mnogo novih velikih izložb z blagom tuje provenience (ceškoslov.) pod popolnoma nevtralno marko. To blago je prišlo v Avstrijo že prej in je zato mnogo cenejše kot avstrijsko. A tudi sedaj še se izdeluje v Avstriji blago od iste strani in se prodaja prav tako po nižji ceni. Kdor se je mudil v zadnjih tednih v inozemstvu (torej izven Avstrije), je mogel kupiti čevlje najmanj za 30 do 40 odstotkov ceneje kot v Avstriji. Sedaj bo konkurenca v Avstriji velika. bonu refiai 11. maja 1932. Hovpra Aevanje r>ln DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M............... Bruselj 100 belg.......... Budimpešta 100 pengfi . . Curib 100 fr............... London 1 funt............. Ne«york 100 dol« kabel Newyork 100 dolarjev Pariz 100 fr........... Praga 100 kron........... Stockholm 100 *♦#*. kr Trst 100 lir 2273-72 1336 17 788 45 1097 35 205-68 6685 38 22135 166*23 '8867 Ponudbe Din 8285*08 1346*97 792 39 1102 86 207-28 561364 228 47 167 09 291-07 Stanje naše lesne industrije in trgovine (Nadaljevnje.) Z ozirom na celotno državo so sečnje tako-le razpodeljene: na državne gozdove odpade 40%, občinske 40% in privatne 20%. Od približno 8 milj. m' letno v drž. gozdovih posekanega lesa je bilo prodanega okroglo 5 milj. m3; to je največja množina lesa, ki je sploh bila kdaj izvožena. B. Lesna trgovina. Del lesa konsumirajo rudniki in to predvsem v neobdelanem stanju (letno 300 do 400.000 m3), državne železnice potrebujejo letno 1,300.000 do 1,500.000 železniških pragov in okroglo 40.000 m3 lesa za mostove in delavnice ter 7.000 in3 drv. Precejšnje količine uporablja tudi ministrstvo vojske, javnih del, pošte in telegrafa, toda največjo množino lesa uporablja industrija. Les obdelujejo domače žage in druga industrijska podjetja. V vsej državi je okroglo 3400 žag, izmed katerih ima večina le majhne in primitivne naprave. Majhne žage so najbolj številne v Sloveniji (1975 majhnih žag in 275 modernih podjetij). Struktura gozdne industrije zahteva pretežno število žag. Vseh drugih lesnih podjetij je v državi kakih 400. Ta struktura gozdne industrije se zrcali v izvozu lesa: izvažamo predvsem polizdelke, dočim moramo kriti potrebe po delu končnih produktov z uvozom. Važnost izvoza lesa za našo trgovinsko bilanco je razvidna iz sledeče tabele: Celoten izvoz Izvoz C ozd. produktov Leto milj. inilj. milj. milj. ton Din ton % Din % 1923 3-02 8-04 1*33 44-0 1-77 22*1 1924 3-91 9-53 1-73 44-0 2-29 24-1 1925 4-39 8-90 1-57 35-7 1-58 17-8 1926 4-88 7-81 1-77 36-3 1*22 15-7 1927 4-25 6-40 2-05 48-3 1-39 21-9 1928 4-52 6-44 3-45 54-2 1*81 28-2 1929 . 5*32 7-92 2-47 46-5 2-18 27-6 1930 4-73 6-78 1-93 41-0 1-68 25-0 1931 3-32 4-80 1-29 391 1-04 21-6 Ti podatki nam jasno kažejo pomen izvoza lesnih produktov za zunanjo trgovino Jugoslavije; še jasnejše se nam pokaže ta pomen tedaj, če pomislimo, da gre za agrarno državo, v kateri igra izvoz surovih izdelkov največjo vlogo. Toda, med tem ko je odvisen izvoz agrarnih produktov od vrste letine in posledic gospodarske krize, kar pomeni, da so ti produkti podvrženi stalni fluktuaciji, je pa izvoz lesnih produktov vedno tvoril važen faktor, ki je dopolnjeval votline, ki so nastale v naši trgovinski bilanci vsled slabega izvoza poljedelskih produktov. Prav radi tega se občutijo danes posledice lesne krize prav posebno hudo. Z ozirom na vrsto lesa, je bil izvoz takole razpodeljen (v 1000 tonah): 1927 1928 1929 1930 1931 537-3 605-1 656-4 412-6 275*7 1.469-7 1.399-1 1.166-2 750-0 67-5 67-3 65-1 57'2 204-3 246-7 203-6 147-1 18-7 15-4 14-0 11-0 52-1 57-2 38-4 21-0 27-9 35-2 33-4 27-9 primerjamo izvoz posameznih vrst tedaj se nam pokaže sledeče raz- Drva gradb. les 1.150-0 les, premog 61-1 želez, pragi 269"9 les. ekstrakti 18-9 les. produkti 34-5 ostalo 29-7 Ce lesa, merje: hrast bukev ozirom na vrednost 19 16 z ozirom na težo 9 20 ostalo listnato igličaeto drevje drevje z ozirom na vrednost 5 60 z ozirom na težo 5 60 Citajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! Ce pogledamo številke o izvozu gradbenega lesa tedaj lahko ugotovimo, da zavzema tu največjo važnost igličavo drevje ' v pogledu vrednosti, i v pogledu teže; hrast zavzema kot drag les drugo mesto, kar se vrednosti tiče, a po teži je za polovico manjša. Na tretjem mestu stoji bukev v pogledu vrednosti, po teži pa zavzema drugo mesto v izvozu stavbenega lesa. Z ozirom na posamezne države je izvoz Italija Madžarska Francija Grčija Avstrija Španija Anglija Belgija Nemčija Argehtinija Holandska Alžir Švica Češkoslovaška Turčija Tunis Maroko U. S. A. Egipt ostale države 772-1 49-9% 138-8 8*0% 105-5 6-2% 86-8 5*2% 76*5 4-5% 74-2 4-4% 67-4 4-0% 57*4 3*4% 46-3 2-7% 391 2-3% 30-8 1-8% 27*7 li-eff 27*2 11*0* 22-0 11-6% 19-4 11-6% 19-0 11*6% 17-0 11*6% 12*7 11*8% 19*4. La *± 28-9 A. JL U /O 11-6% 1681-2 mili. Din v 1.1930. Iz teh podatkov izhaja, da se nahajajo naša najvažnejša tržišča za les v srednji Evropi in v državah ob Sredozemskem morju. Bilanca izvoza lesnih produktov je stalno aktivna; uvoz lesnih produktov predstavlja samo 10% izvoza in še ta se omejuje le na končne produkte kakor so n. pr.: gospodinjski predmeti, kolarski predmeti, lesene hiše, deli sobne opreme, masa za izdelovanje papirja in končno klej in smola; vrednost vseh teh uvoženih predmetov znaša skupno Din 160 do 170 milj. Ce prištejemo k tem predmetom še ostale uvožene predmete, pri katerih izdelavi se uporablja les, kakor n. pr. papir, tedaj se te številke povečajo še za kakih 150 milj. dinarjev. Uvoz teh industrijskih predmetov je olajšan vsled relativno nizke carinske zaščite. C. Vplivi krize na jugoslovansko gozdno gospodarstvo. Po povojnih težavah, ki so se javljale predvsem v fluktuacijah za časa inflacije, v pomanjkanju prevoznih sredstev, v negotovosti plačilnih pogojev in v nerednih trgovskih odnošajih, katere težave so dosegle vrhunec v dobi gospodarske depresije v 1. 1925/26, je nastopilo zboljšanje, ki se je končalo v pravem poletu v letu 1927/29. To so leta največje aktivnosti v lesni industriji, kar se je javljalo v znatnem povečanju izvoza, kakor smo to omenili že pod B. Od leta 1929. delamo obširne načrte; na dražbah moremo ugotoviti ugodno razpoloženje kupcev, ki ponujajo za les celo cene, ki prekašajo običajno višino. Povsod opažamo željo, preskrbeti se z lesom v čim večjih množinah; podjetja se povečujejo in modernizirajo. V letu 1930. se pojavijo prve težave, ki se javljajo v zmanjšanju zanimanja za les in po vedno nižjih cenah. Izvoz lesa v letu 1930. je manjši od onega v letu 1929. za kakih 400 milj. Din. Vzroki temu pojavu so prav isti, kakor v ostalih državah. Prav posebna važnost se polaga na zmanjšanje povpraševanj na gotovih naših tržiščih. Agrarna kriza je povzročila zmanjšanje kupne moči velikega števila konsumentov, kar je imelo za posledico zmanjšanje gradbenih del, od česar je za-visen v veliki meri prospeh lesne industrije. Ta pojav opažamo zlasti v Italiji, kot našem najvažnejšem tržišču za les; v Grčiji se zaključijo dela na grajenju hiš za begunce; v Egiptu je cena bombažu padla; ostale države severne Afrike in Male Azije hudo občutijo padec cen kolonialnemu sadju; v Španiji se javljajo denarne težave, kot posledica negotove situacije, ki vlada v državi itd. — skratka od povsod izvirajo težave, ki vedno bolj otežujejo situacijo na svetovnem trgu in ki niso mogle ostati brez odmeva tudi na našem lesnem trgu. Padec angleškega funta je povzročil, da so se te težave v letu 1931. še povečale. Težave pod katerimi ječi ves svet, niso tudi nam prihranjene. Vzrok tem težavam je v prvi vrsti kriza v konsumu in v naglem padcu cen. Prenagel polet v 1. 1927 do 1929 je povzročil razširitev aktivnosti gozdne eksploatacije in mesto, da bi dobiček uporabili za ustanavljanje rezervnih fondov, katerih bi baš sedaj kruto potrebovali, smo te upravljali v svrho nakupa novih gozdov in v svrho izpopolnitve že obstoječih naprav. Povddrjali smo že, da se ni vodilo dovolj računa o diferenciaciji industrijskih podjetij ter da smo ustanavljali predvsem podjetja za fabrikacijo polizdelkov, blago se je kopičilo in tako prispevalo do bolj naglega padca cen, ki je pričel v 1. 1930 in se še nadaljuje, kljub temu. da je dosegel nižji nivo od onega izpred vojne. Pretirano smo hvalili omejitev produkcije, toda pri velikem delu naše lesne industrije ni bila sprejeta ta ideja preveč ugodno in to predvsem pri podjetjih, ki so vezana na dolgoročne pogodbe. Ta podjetja so po pogodbi zavezana do nepretrgane eksploatacije, zmanjšanje njih produkcije bi povzročilo gotove spremembe y budžetu lesne industrije države. Razeli tega važnega dejstva je treba Še pripomniti, da tudi podjetja sama nimajo nika-kega interesa, da bi zaustavila eksploatacijo, v katero so investirala ogromne ka-pitale in to bodisi za otvoritev gozdov, kakor tudi za inštalacije v svrho obdelave lesa. In vse to tem manj, ker so bile gozdne takse že plačane in ker je bila eksploatacija v polni aktivnosti. Ne bilo bi potrebno ničesar drugega kakor obdržati aktivnost v lesni industriji in bolj tesno jo zvezati z zaželjenimi interesi države, gospodarstva in trgovske politike. Baš radi tega so sklenile pristojne oblasti in podjetja sama, da ne bodo zaustavila eksploatacije. Radi zmanjšanega povpraševanja in radi stalnega padca cen, se je blago vedno bolj in bolj kopičilo. l)a bi bilo moči kriti stroške eksploatacije je bil poklican na pomoč bančni kredit, ki je mnogo podjetij spravil v težak položaj. Ministrstvo za šume in rude je sklicalo začetkom 1. 1931 anketo, na kateri se je proučevala težka situacija in kjer so bile predlagane različne mere, med katerimi je bila tudi zahteva po omejitvi produkcije, katero je tudi država uvedla v svojih gozdovih. V ostalih gozdovih se je ta omejitev uvedla avtomatično brez vsake intervencije državnih oblasti; kupci niso več kratkomalo prihajali na dražbe; velike gozdne površine so ostale neprodane. Mnogo gozdnih lastnikov je radi tega prišlo v zelo težko situacijo, kateri niso mogle izbegniti niti država, niti veleposestniki in niti lokalne oblasti. Ta sredstva naj bi pripomogla do ne-obhodno potrebne omejitve produkcije, toda pri tem so drugi vzroki na svoj način zmanjšali učinke te omejitve produkcije. V bosanskih gozdovih je lubadar napravil ogromne škode; ker so se tako začeli gozdovi sušiti, smo bili primorani v svrho, da izbegnemo nadaljni škodi, zateči se k sečnji. Vsled tega je produkcija lesa na novo narastla in to istočasno, ko se je kvaliteta poslabšala, kar je imelo za posledico ponoven padec cen. Situacija se je še poslabšala vsled raznih protekcionističnih mer, katerih so se poslužile naše države uvoznice ter radi vpliva izvoza ruskega lesa na evropska tržišča; naš lesni trg je bil vsled tega precej prizadet. Največ smo pretrpeli vsled protekcionizma, ki je bil uveden v obliki kontingentov, povišanja carinskih postavk, kontrole uvoza, predpisov glede nemenjave itd. in to s strani Francije, Nemčije, Madžarske, Španije, Švice in Grčije. Konkurenca ruskega lesa, ki ponuja les po relativno nizkih cenah, nam je precej škodovala na naših naravnih trgih v Italiji, Grčiji in v državah ob Sredozemskem morju. Po oficijelni italijanski statistiki se je uvoz lesa v preteklem letu tako-le kretal (v tisoč tonah): 1928 1929 1930 1931 Avstrija 523'7 627-4 584-0 410-9 .Jugoslavija 758-7 714-5 637-9 404-0 Rusija — 29’6 42'9 127-3 Iz teh podatkov izhaja, da se je naš izvoz v Italijo precej zmanjšal in to tako na splošno, kakor tudi v primeri z drugimi državami; istočasno pa opažamo da izkazuje uvoz iz Rusije 400% povišanje, oni iz Avstrije pa 50% padec ter iz Jugoslavije 76% padec. Pojav ruskega lesa na tem trgu je imel neprijetne posledice zlasti v pogledu igli-čavega drevja iz Bosne, Slovenije in za-padne Hrvatske. Podjetja so bila navajena na ta trg in ni bilo lahko odreči se mu. Prodajati so zato začela po vedno nižjih in nižjih cenah, le da bi dobili potrebni fond za amortizacijo investiranega kapitala in vzdrževanje eksploatacije. Na mnogih krajih so cene padle na režijske stroške, toda prodaja se je kljub temu nadaljevala samo zato, da bi prodali velike množine nakopičenega blaga, katerega se je cenilo koncem 1. 1931 v sami Bosni na 7 do 800.000 tri1. Posledice vseh teh pojavov se občutijo v več oblikah. Izvoz je padel, kakor je to razvidno iz spodnje tabele. To zmanjšanje je zelo vplivalo na našo trgovinsko bilanco, ki je sicer še vedno aktivna — za kar se je zahvaliti omejitvi uvoza, toda pretijo nam težke nevarnosti, če bo izvoz lesa še nadalje padal, ker je tudi izvoz poljedelskih produktov, kakor smo to že omenili, zelo problematičen. V ostalem pa povzroča to nazadovanje izvoza že samo po sebi izgube državi, prevoznikom, železnicam in parnikom; prav tako so tudi znatno padli dohodki države, ki so izvirali iz eksploatacije v državnih gozdovih; padli so dalje dohodki izvirajoči iz taks, davkov in drugih javnih dajatev. Industrijska podjetja so se nahajala v še slabši situaciji, kar je razvidno iz tega, da so mnoga morala ustaviti obrat. Že v sami Bosni se računa, da od 289 navadnih žag in 150 venecijank, ni več v obratu kot 111 navadnih in 25 venecijank in tudi ta podjetja so omejila svojo kapaciteto za 50%. Največje podjetje v Bosni »Krivaja« v Za-vidoviču počiva že dve leti, »Destilacija« v Tesliču obratuje s komaj 40% kapacitete, »Celuloza« v Duvarju pa sploh ne obratuje več. Podobna situacija je tudi po drugih pokrajinah države, tako v Sloveniji in Hrvatski. (Dalje prihodnjič.) ja t. 1. ponudbe glede dobave 200 zvitkov impregniranih trakov za brzinomere. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 7. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave ognjegas-nega materijala. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) — Dne 23. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.200 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Oddaja del pri napravi ograje okoli garnizijskega zapora se bo vršila potom ofert-ne licitacije dne 27. maja t. 1. pri inženjer-skem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Tritia jiororiLi Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. maja 1932 ponudbe glede dobave 9.523 kub. m hrastovega rezanega lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 19. maja t. 1- ponudbe glede dobave 600 kg fižola, 600 kg kave, 600 kg riža in 24 komadov termometrov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave 5 komadov belih marmornih plošč. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg sladkorja, 2000 kg kave, 4000 kg riža in 40.800 kg moke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. ma- Tržne cene v Celju dne 1. maja 1932. Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste 10 do 12, II. 8 do 10, III. 6 do 8, kravjega mesa 6 do 10, vampov 7 do 8, pljuč 7, jeter 10, ledvic 12, loja 3 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 12 do 14, II. 10 do 12, jeter 12, pljuč 12 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 14 do 16, II. 12 do 14, pljuč, jeter in glave 10, slanine I. 16, II. 14, na debelo 11 do 12, suhe slanine 18 do 22, masti 14, šunke 18, prekajenega mesa I. 20, II. 16, prekajenih parkljev 5, prekajene glave 8, jezika 20 do 22 Din. — Drobnica: 1 kg koštrunovine 10, kozliče-vine 16 Din. — Konjsko meso I. 5, II. 4 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih in debrecinskih 24, hrenovk 26, safalad, posebnih in tlačenk 18, polsuhih kranjskih 25, suhih kranjskih 30, braunšviških 12, salami 60 Din. — Perutnina: 1 piščanec majhen 10, večji 16, kokoš 25 do 30, petelin 30 do 35, raca 40, gos 75, puran 50, domači zajec, manjši 10, večji 12 Din. — Ribe: 1 kg krapa 22 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50, kisle smetane 12 do 16, 1 kg surovega masla 32, čajnega masla 36, masla 28, bohinjskega sira 24, trapistovskega sira 22, ementalskega sira 28, sirčka 12, eno jajce 0-50. — Pijača: 1 liter starega vina 14 do 16, novega 8 do 12, piva 12, žganja 22 do 48. — Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3‘50, črnega 3, žemlja mala 0-50, velika 1 Din. — Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 6, jabolk I. 5, II. 4, III. 3, orehov 8, orehovih je-derc 12, suhih češeplj 8, suhih hrušk 8, 1 limona 0-75 Din. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 76, Santos 52, Rio 40, pražene kave I. 92, II. 68, III. 40, čaja 76 do 140, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, medu 16, kavne primesi 18, riža I. 11, II. 8-50, III. 4, 1 li- ter namiznega olja 12, olivnega olja 19, bučnega olja 14, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 7'50, t kg soli 2‘50 do 2-75, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 28, sladke paprike 30, testenin I. 12 II. 9, mila 13, karbida 7, sveč 7 do 14, kvasa 32, marmelade 9 do 30, sode za pranje 2 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 3-50, št. 0 3-50, št. 2 3’20, št. 4 3T0, št. 6 2-75, enotne ržene moke 3-50, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 3‘25, pšeničnih otrobov 130 do 1 '50, koruzne moke 2‘20, ajdove moke 4-70, kaše 3-50, ješprenja 3-50, ovsenega riža 7 Din. — Žito: 1 q pšenice 250, rži 200, ječmena 190, ovsa 190, prosa 220, koruze 115, fižola 330 do 350, graha 1100, leče 950 Din. — Kurivo: 1 q premoga, črni trboveljski 38, zabukovški 48, rjavi 24, 1 m3 trdih drv 90, 100 kg trdih drv 60, 1 m* mehkih drv 35, 100 kg mehkih drv 20 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 80, polsladkega sena 70, kislega sena 60, slame 50. — Zelenjava: 1 kg glavnate solate 24, 1 krožnik regrata 2, motovilca 1'50, zgodnje drobne solate 3, 1 kg radiča 24, zgodnjega zelja 12, poznega zelja 12, kislega zelja 4, ohrovta 12, karfijole 12, špargljev 30, 1 komad kolerabe 2, kolerabe pod-zemljice 2, 1 krožnik špinače 2, 1 kg graha v stročju 12, čebule 6, česna 6, krompirja 1-50, repe 1, kisle repe 3 Din. nova hausse v cinu Na trgu cina se pojavlja novo gibanje na hausse. Na konferenci v Londonu se je namreč dosegel sporazum med glavnimi producenti Malaja, Nigerija, Bolivija in Nizozemska Indija v toliko, da te dežele od 1. junija dalje produkcijo za dva meseca ali popolnoma ustavijo ali pa da jo za mesece junij, julij in avgust določijo s kvoto 13-3%, kar bi bilo isto. Po poteku dogovorjenih rokov naj znaša produkcija zopet 40 odstotkov standardne kvote in naj ostane na tej višini toliko časa, da pride cena od sedanjih 120 funtov na 200 funtov. Ko bo to doseženo, se bo produkcija zvišala na 50 odstotkov standardne produkcijske kvote. Vsled tega sklepa bo ob upoštevanju outsiderjev produkcija padla najbrž pod 100.000 ton in bo za ca. 25.000 ton nižja kot je sedanja poraba. Računijo torej s tem, da bo prišla cena cina na gotovo višino. Določeno je namreč tudi, da se 50 odstotna produkcijska kvota toliko časa obdrži, da proda kartel cina tretjino svojih zalog ali 700.000 ton. Ce bi padla cena cina pozneje zopet pod 200 funtov, naj se produkcijska kvota avtomatično zopet zniža na 40 odstotkov in naj ostane to tako dolgo, dokler se zopet ne doseže cena 200 funtov, nakar bi se na novo pričelo s 50 odstotno produkcijo. Cin je, kakor vidimo, danes med onimi redkimi rudami, ki se ne udeležuje splošne baisse; pri tem seveda produkcija nič ne vpraša, koliko ljudi zgubi vsled zmanjšanega obratovanja svoj kruh. TRIKOTAŽA L’.1: j Tvornica rokavic in irikoiaže DRAVSKA BANOVINA E i Izdeluje vse vrste triko^rokavic, kot: 5 S ■ Simplex, Dumplex, Sveden-imit. svi- j ■ le itd. od najna- j vadnejše vrste! E Zahtevajte ponudbe In vzorce ! ♦ Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih a poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah TISKARNA MERKUR LJIIBL|ANA, Gregorčičeva ulica 23 Telel. 2552. Za velja naročila zahtevajte proračune I KUVERTA'« L? U B LIANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA L'Brzojavi: Sirispercoloniate jCjublrana ‘Geleton št 2263 Ant. Krisper Coloniale £asfnvfe: Josip Vevlič ‘Veletrgovina koloni-ialne robe. ‘Velepražama kmve. Velepr,-------------- Mlini za dišave. ‘Gocna postrežba. Cfubliana tDunaiska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 Zatona špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolage Iv. Brunčič stavbni in pohištveni pleskar in ličar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 23 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna TELEFON 34-76 trgovci in industrijci / Trgovski list se priporoča za 2nBerfran/e7 Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek -s- Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna «L