Letošnja šolska letina. CDalje.) I. Del. Zum erdkundlichen und geschichtlichen Unterrichte an unserer Anbtalt. V nemškem jeziku spisal gosp. profesor L. pl. Gariboldi. G. pisatelj govori tukaj od tako imenovanega rečnega poduka (Unterricht in den Realien) v ljudski šoli, ter pravi, da se ta poduk že začenja z nazornim naukora, pozneje se pa vpleta med druge šolske nauke in se naslanja na šolske knjige. Potem pa pride g. pis. do vprašanja, kako naj se zumljepisje uči v Ijudski šoli, ter odguvarja na to vprašanje s §. 58 zač. šol. post. 20. avg. 1. 1870., po katerem se ima nauk o zemljepisji začeti z domačim krajem; k temu se počasi dostavlja toliko, da učenec naposled do dobrega ume zemljevid. — Od tod se gre k širji domovini, k avstrijski carevini, katero inora učenec tudi poznati, potem k Evropi, k vesoljni zemlji in poslednjič že le k razmerju zemlje v vcsoljstvu. G. pis. tukaj pravi, da je dvoja misel o tem, kako se začenja zemljepisni nauk. Tissti, katcri pravijo, da se inia zemljepisje začeti z doniačim krajem, se opirajo na to, da se mora vselej uk začeti z posamezniini rečmi, potem se do splošnjih pride. Otrok naj se le to uči, kar more sam zapopasti in nazorno videti, pozna naj popiej okolico rojstnega kraja, ko je enkrat v svojem obližji vidil gorc in reke, mesto in deželo, bo razumel tudi to, kar bo slišal pripovedovati o drugih krajev, sicer bi ne imcl pravega pojma od reči, katerih se iiči. Drugi pa pravijo, da otrok v domačem kraji ne najde vsega tega, kar bi imel vedeti in kar se mu pripoveduje. To, kar otrok v domačcm kraji vidi, ga dostikrat zapelje, da ima napačnc pojme od stvari po svetu. V zemljepisji se marsikaj otrokom ne more poočitovati, rad pa verjame učcniku, ali sliki pred sabo, da je tako, dasiravno se niu ric more vsega dokazati. In tako jc včasih potreba, da se splošne reči stavljajo prcd posamezne, tedaj da se v zemljepisji začnc z vesoljnim svetom, z matciuatičnim ali astronomičnim delom. Potcni g. pisatelj vzame v roko 4- nemško berilo (vicrtes deutsches Lesebuch) in drugo slovensko berilo, ter primeija njijni zeinljepisni nauk s tem, kar je govorjenega od zemljepisnega nauka v §. 58 šol. reda. Tu najde različno postopanje. V 4. nemškem berilu začnc se nauk z luateinatifinini delom. 71.vaja ima obzorje, 72. ima stalnice in premičnicc i- t. d. G. pisatelj tukaj pogreša solnčni in niesečni mrak, tudi inu je od nieseca to premalo, kar je povedanega v 71. berilu. G. pisatelj pravi, da je od premičnic preinalo od rimske poti pa kar nič povedanega. — Pri fizikalnem delu pogreša morje in njfgove dele. Pri političnera delu pa pogreša poglavitna evropejska niesta. V Avstriji pa najde preveč posameznih mest naštetih. (Nemško berilo je namenjeno za vse ccsarstvo, kar stanovalce ene kronovine ue zanimiva, naj se spusti, zanimiva pa toliko bolj stanovalce dotične kronovine.) Tretje berilo 1. 1872 ima dva zemljevida; pervi obsega Evropo, dvugi Avstro-Ogersko. Tukaj pa ne najde soglasja nied zeiuljevidom in berilom, mesta, katere niso v bukvah, so v zemljevidu in nasprotno. (To bi bilo pač prav, da bi se vredilo, in da bi se v soglasji vredovali zemIjevidi in berila.) Še več pa ima g. pisatelj grajati nad 2. slovenskim berilom. Tu najde,. da je zemljepisni nauk razdvojen. ^Spoznava sveta ne spada k zemljepisji, ampak je le vpeljava v naravo." Začenja se II. berilo kakor nemško berilo z obzorjem, pa ne razpravlja posameznih berilnib vaj tnko natančno ali obširno, kakor nemško, in prestopi kmalo na praznike katoliškega koledarja. Tukaj g. pisatelj marsikaj pogreša, n. p. ni naštetih vzrokov, zakaj da se luna spreminja, kako da solnce inerkne. V drugem delu, po naravoznanskem berilu pride še le pravo zemljepisje. — Tu zopet najde, da so berilne vaje v dmgačnem redu, kakor v nemškem berilu, ali kakor to veleva učni red. — Kar se tiče posaraeznih vaj, mu nekaj vstreza, večina mu ni po godu. Palestina mu je odveč, kratka, pa bolj splošna karakteristika tujih delov sveta bi mu bila bolj po godu. G. pisatelj praša na dalje, zakaj da med knjigami, katere so v enem razredu, ni ga soglasja zastran sistemeV Potem mu je premalo berila za znanje ožje domovine (Kranjske). (Beriloje namenjenoza slovenske šole; menda tudi drugod, ne le po Kranjskem, kar g. pisatelj zahteva zu Kranjsko, zahtevati smejo tudi drugi slovenski kraji, in učitelj bi že nedel odbrati tvarino za tisti kraj potrebno.) Dalje g. pisatelju jezik v 2. berilu ni všeč (učiteljem nekega okraja so bili to tiskarm pogreški, a gosp. profesor to razločuje, kar je pomota, kar je poprava). Dnigemu berilu je pridjan tudi zemljevid, na katerem ni najti krajev, ki so v bukvah, in nasprotno, pa še pisava na obeh se ne vjema. — Ne^mličnosti poslednjič omcnjene izvirajo naj več od uprave naših šolskih oblastnij, od centralizovanja ; vsaka stvar, vpake bukve morajo na Dmiaji poterjene biti, sicer se ne smejo vpeljati, tako se zgodi, da se bukve n. p. v Ljubljani spisane pošljejo na Dunaj v presojo, tam jili dobi v roko presojevalec, kateri ima druge misli od pisatelja, ali se pa n. p. nekomu da izdelati zemljevid, drugemu bukve, ta dva zopet ne vesta drug za drugega, in tako $e zgodi, kar g. pisatelj omenja, da je na zemIjevidu drugačna pisava, kakor v bnkvah i. t. d., ker se zgodi, da tisti, kuteri je stvar imel izdelati pervi, odstopi, ali kakorgod si že bodi in delo drugi dobi v roke. Kar g. pisatelj govori od zgodovinskega poduka, poterdil niu bodc vsak, saino to je treba pomisliti, da drugo berilo ne more vsega obsegati, kar g pisatelj tirja, potrebovali bi še 3. slovenskega berila. Drugo berilo je v nekaterih krajih, posebno kar se tiče drugega razdelka ,,Spoznava sveta in narave" za otroke pri 10. letih pretežko. Ko bi bila II. in III. berilo lepo v soglasji izdelano, potem bi morda bilo vstreženo g. pis. zastran zeinljepisja in zgodovine. Pred vsem pa bi se mogli ti nauki tudi po 4razrednih šolah slovenskim otrokom, kateri so v veliki večini, slovenski razlagati. Koliko bo slovenski otrok, ako tudi nekaj neraščine lorai, od vseh teh reči razumel? Da bi pa bili učitelji ztnožni, to lepo in pravilno slovenski razlagati, bi se raogli sarai to poprej učiti. Drugo so vse lepe besede, a ue poraaga nič, kar človek sam nima, pa dati ne more. — Ko slišim vse te lcpe reči Slovencem razlagati v nemškem jeziku, se mi to ravno tako vid., kakor da bi nii kdo kazal lepe zaklade, a od tega pa mi ne hotel nič privoščiti. Sicer je pa zastran beril pisal tudi ,,Uč. Tov." 1. 1868 v sestavku ,,Zgodovina v ljudskih šolah". (Takrat še ni bilo vpeljano sedanje i. Lesebuch, katero je veliko pretežko v pisavi in slogu za učence na taki stopnji, kakor so navadno v 4. razredu ljudskih šol.) — Čestitali bi pisatelju, ter ga v zvezde kovali, kdor bo spisal berilo, da bi vsem vstrezalo. Šolsko poročilo narodne šole v Ljutomeru o šolskem letu 1872-1873 nam kaže lep napredek te šole pod vodstvom nadučitelja g. Ivana Lapajneta. V poročilu nahajamo dva zanimiva spisa: BLjutomer in njegova okolica. Krajepisna črtica," ino ,,Prijateljska beseda starišem". Oboje spisal J. Lapajne. Na šoli podučujejo 4 učitelji in podučitelji in ena učiteljica, gčna. Ema Toman-ova. Učni jezik na narodni šoli je slovenski; v 1. realki slovenski in nemški. Nemščina pa je bila v 3 viših razredih narodne šole učni predmet. Kraetijstvo se je v 3. in4. razredu kot samostalen predraet podučevalo; na šolskem vrtu je zasajenih okolo 4000 jabelčnih in hruševih, 2 in 3 letnih divjakov, nekaj se jih je že pocepilo; se svilorejo so se učenci in učitelji pečali. V ženskih ročnih delih so učenke lepo napredovale, učile so se tudi plesti, vesti itd. Z vsem je šolo obiskovalo 260 učencev in 173 učenk, 1. nižjo realko pa 13 učencev.