Italijansko—turška vojska. Lahi sedaj pridno pošiljajo nove cete v Tripolis. Do 14, oktobra se je izkrcalo že 22.000 italijanskih vojakov. Italijanski kralj sara vefikrat nadzoruie vkrcavanje Set v posameznili italijanskih pristaniščih. Prava vojska se bo začela še-le tedaj, ko bo imela Italija dovolj vojaštva v Tripolisu, da bo lahko zafiela resno prodirati v notranjost dežele. To prodiranje pa bo združeno z velikimi težavami, Italijani morajo biti pripravljeni pri prodiranju v notranjost: 1. Na odpor turske' posadke, 2. na odpor domačinov — Arabcev, in 3. na nezdravo podnebje in slaba pota. Turška posadka v T^ripolitajniji šteje okoli 7000 mož, ki, raztreseni po razli6nih delih dežele, paS ne morejo misliti na resen odpor; to tem manje, ker jim je prestrižena pot do morja in s tem takorekoč edina možnost za dovažaaije živil. Turfiija misli na dovažanje vojnih potrebščin skozi Egipet, kar pa se bo le težko izvrišilo. Domačini-Arabci Italijanom ne bodo delali težr koo, ako smemo namreč verovati porofiilom iz italijanskih virov. Utegne b.iti tudi res, da Arabci Turkov ne gledajo ravno posebno <prijazno in da so jim ljubši Italijani, od katerih pričakuiejo, da prlnesejo v deželo blagostanje. Ali to velja gotovo le glede Arabcev, ki prebivajo v obrežnih mestih, to je za one, na katere je že več ali manj uplivala zapadna omika. Nasprotno pa je treba pomisliti, da se rodovom v notranjosti dežele niti od daleč ne sanja o kaki evropski omiki in da v teh ljudeh pae ne bo težko razplamteti sovraštva do Italijanov, kristjanov in tujoev sploh. Kakor hitro pa zaplapola enkrat zelena zastava proroka Mohameda, potem pa Italijanom gorje! Na tripolitanskem bojišču. V noči od 13. na 14. oktobra je napadlo kakih 200 mož turške pehote ltalijanske predstraže, ki so bile utrjene zahodno od Bomeliome. Italijani so streljali iz pušk in topov. Po enournem boju so se Turki umaknili in pustili enega mrtveca, mnogo streljiva in drugili predmetov. Dva italijanska vojaka sta bila ranjena. — Iz Carigrada je došlo poročilo o napadu turških 6et na Italijane pri mestu Tripolis. Italijani so imeli baje velike izgube. Tur&ke čete so imele le par mrtvih in ranjenili, Turki se zelo gibljejo okrog studenca pri vasi Bumeliano, ker 10 km daleč na okrog ni nobenega drugega studenca. Dne 12. oktobra je prišlo pri tem studencu do večjega boja. 500 Turkov je naskočilo 600 mož broječo laško četo. Laii so morali odnehati in so se potegnili nazaj v prekope. Na italijanski strani je bilo 23 mrtvih in večje število ranjenih, Turki so pa imeli samo tri mrtve in 12 ranjenih. V noči od 9. na 10. t. m. so trije turški oddelki poskusili doseci bumelske studence, da se preskrbe z vodo, pri studencu je bilo pa v dobro skritera položaju 500 mož italijanske mornariške Čete. Ko so se približali Turki na 300 korakov Italijanom, so za5eli isti streljati v dobro merjenili strelih in s tem ustavili Turke, ki so se umaknili v neredu, pustivši tri mrtve, enega ranjenca, streljivo, pu§ke in tornistre. 30 drugih ranjencev so našli Italijani tekom dopoldneva in jih spravili. S pristanišfea sta streljali dve italijanski ladiji z granatami na umikajoče se Turke. Vidi se, da so Italijani slabi strelci. Na daljavo 300 metrov, iz skritega polozaja, s pomočjo granat dveh vojnih ladij, 500 Italijanov, ki so streljali v skupnih strelih, ni ubilo več ko tri Turke, ki morda niso niti slutili, da se nahaja kje v bližini -sovražnik. V nedeljo, dne 15. oktobra se je pri studencu Bumeliano v Tripolisu 15 turških častnikov ter 143 podfeastnikov in vojakov udalo Lahom in položilo orožje. ItaJija mobilizira naprej. Pričakovati je vsak hip, da skliče vlada pod orožje rezerviste letnikov 188& do 1887, skupno 200 tisofe mož_ Listi zahtevajo od vlade, naj zasede Smirno in Solun, ter otoke Mitelene, Lesbos in Rodos, katere naj obdrži kot jamstvo, dokler ne bo sklenjen mir. Italija pa baje tudi mobilizuje vojaStvo v Sev, Italiji, kar je naperjeno proti Avstriji, Ta mobilizacija se vrši v veftjem obsegu, kot se misli. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so klicani pod orožje vojni kori Turin, Milan, Verona, Aleksandrija in Genua. Ker se teh vojnih korov ne bo poslalo v Tripolis, je vpraSanje: Čeinu zbira Italija na severu, to je v bližini avstrijske meje, vojaStvo? — Mobilizacija in odpošiljanje vojaštva stane Italijo dosedaj 500 milijonov lir. Mirovna p o g a j a n j a. Odnehati npče ne Turfiija ne Italija. Pa tudi velevlaati se ne zavzemajo z vso resnostjo za dosego miru. Cim dalje pa vojska traja, tem večja postaja nevarnost na Balkanu, tem bolj gfozi državni prevrai v Turfiiji in končno tudi svetovna vojska. Z a p 1 e n j e n e i t a 1 i j a n s k e 1 a d j e. V Smirni so zaplenili Tiu-ki 65 italiianskih ladij in eolnov, med njirai 32 z vsebino. VCarigraxtu so zapleniU celo zasebne ladje in motorne čolne. Kolerav T ripolitaniji. lz Tripolisa poroeajo, da dela Italijanom v Tripolitaniji zlasti kolera velike preglavice. Takoj drugi dan po izkrcanju se je pojavilo 28 slučajev kolere, od katerih je imelo 15, slučajev smrtni izid. Lakotav Tripolitaniji. Vsled vsakoletne slabe žetve vlada že štiri leta glad v Tripolitaniji, Poldrugi kilometer od glavnega mesta izginejo naenkrat vrtovi datijev in oljk, in pred gledalcem leži gola puščava. Na tem mestu je stude_ac, kateremu so dali Arabci ime ,,Bir du Amliana" (,,izvir ofieta izobilja"). Ta voda je napeljana tudi v mesto Tripolis z dokaj dobrim vodovodom, ki preskrbuje celo mesto in predmestja, v kolikor ni po hišali kapnic. Pri tem studencu je zrastlo sedaj iz tal novo mesto samih išotorov, s siamo pokritih,. T*u stanujejo Tripolitanci, kateri so ostali brez sredstev, brez dela tef prišli v Tripolis, da bi tako ušli gotovi smrti ocl gladu. In vsaki dan prijiajajo nove trume, a koliko jih Še pride; kajti dalec je še do zirae in še delj do žetve. Vse te ljudi bo morala italijanska vlada preživeti, ako noče, da pomrjejo gladu. Nekateri, ki iraajo še kaj denarja, se izseljujejo, da si poiščejo dela in kruha v tujini.