Poštnina platana v gotovini Cena - Prezzo Lir 0.40 Štev. 165 F Ljubljani, v ponedeljek, 21. julija 1041-XIX Leto VI. Izkijufina pooBlažčenka u oglafieranje Italijanskega lo tujega Izvora} Uniona PubblietU Italiana 8. A-, Milana Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, L|nbf|ana. | Redaziooe, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. g CoBCeatioParia Mcioafra pei la pubblldtš di provenienza Italiana ed eatera: Union« Pnbbliciti Italiana S. A-, Milano. Bollettino No. 410 Un cacciatorpediniere e due sottomarini affondati nel Mediterraneo II Quartier Generale delle Forze 'Armate comunica in data di 20 luglio il seguente bol-letino di guerra n. 410: Durante le ultime due notti sono state bom-bardate nuovamente le basi aeree di Malta. NelFAfrica settentrionale attivita di arti- flierie sni fronte di Tobruk. L’aviazione del-Asse ha continuato a bombardnre baraccamen-ti nemici ed opere fortificate della piazza. Pres-so Marsa Matruch due nostri velivoli hanno attacatto e colpito con siluro un incrociatore inglese da 10 mila tonnellate. II nemico ha compiuto incursioni aeree su Bengasi e su Tripoli. A Tripoli la nostra caccia ha abbattuto in flamme un Blenheim. Nell'Africa Orientale velivoli britannici hanno bombardato Gondar. Un nostro sommergibile operante nell’Atlan-tico non h rientrato. Nel Mediterraneo un nostro sommergibile al comando del tenente di vascello Zanni ha silurato ed affondato un cacciator-pediniere bri- tannico; altra unita dello stesso tipo al comando del tenente di vascello Miglionni ha affondato un sommergibile nemico. Un secondo som- mergibile inglese b stato affondato da nostre torpediniere comandate rispettivamente dal te-nenti di vascello Gammaleri e Martinoli. Vojno poročilo štev. 410 En angleški rušilec in dve podmornici potopljeni Uradno vojno poročilo štev. 410 pravi; V poslednjih dveh nočeh so bila letalUča na Malti znova bombardirana. V Severni Airiki delovanje topnižtva na odseku pri Tobruku. Letalske sile Osi Se nadalje bombardirale angleške barake in utrjene postojanke trdnjave. Pri Marsa Matruhu sta dve naši letali napadli in s torpedom zadeli 10.000 tonsko angleško križarko. Angleška letala so napadla Bengazi la Tripo- Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister na poti v Rim Bolgarski tisk o pomenu in posledicah tega političnega obiska Reka, 21. julija, s. Včeraj ob 14. sta v Reko dopotovala predsednik bolgarske vlade dr. Filov in zunanji minister dr. Popov v spremstvu italijanskega poslanika v Sofiji grofa Magistrati j a. Ob 17. 6ta odpotovala dalje v Rim. Sofija, 21. julija, e. Ves bolgarski tisk posveča prve »trami potovanju bolgarskih državnikov v Rim. Listi poudarjajo, da o pomenu tega obiska ni treba razpravljati. Italija je vedno pomagala odstranjevati nevarnosti, ki so grozile Bolgariji. Italijanske sile so ob sodelovanju z nemškimi strle vojaško moč Jugoslavije in Grčije, Ni dvoma, da bodo v Rimu poglobljeni odno-šaji med Italijo in Bolgarijo v okviru novega evropskega reda. Bolgari so prepričani, da bo veliki italijanski državnik v Rimu prijateljsko sprejel njihove ministre. Duce v svoji daljnovidnosti pravilno vrednoti italijaasko-bolgarsko prijateljstvo, kar je še posebe važno v trenutku, ko se ustvarja nova Evropa. Ni dvoma, da bo ta obisk bolgarskih političnih voditeljev v Rimu tvordl dragocen prispevek za čim tesnejše sodelovanje med obema državama ter tradicionalno prijateljstvo, bi i« veže. Slovesen pogreb letalskega Junaka v Rimu Rim. 21. julija, s. Včeraj dopoldne je bil slovesen pogreb letalskega junaka Ferrarina, čigar ime je nesmrtno zvezano z zgodovinskim poletom Rim—Tokio in ki je slavno padel pri izpolnjevanju najvišje dolžnosti do domovine. V soboto so ves dan romale množice ljudstva v vojaško bolnišnico na Ceilu, kjer je bila postavljena krsla. Truplu so se prišli poklonit tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, dostojanstveniki stranke ter zastopniki raznih organizacij. Pred pogrebom so postavili krsto, zavito v tribarvnico, na oder v bolnišnični kapeli. Ob krsti je stala častna straža letalcev. Po črni maši so ob navzočnosti oblasti in raznih uglednih osebnosti odnesli letalski častniki krsto na pogrebni voz. Na krsti sta bila venca kneza Piemontskega in Duceja. Pogrebni sprevod je šel do Trga sv. Janeza, kjer je državni podtajnik za letalstvo izkazal pokojnemu junaku fašistov-ski pozdrav. Le onoranze funebri all eroe Ferrarin Roma, 21 luglio. AU’eroico asso dell’Aria, (ransvolntore superbo dei cieli, il cui nora« k immortalmente legato aH’ormai storico volo Roma-Tokio, eaduto gloriosamente neH’adempimento del piil alto dovere verso la Patria e le sue fortune, sono state rese Ktamane le estreme onorame fu--nebri. La bara di Arturo Ferrarin era stata tras-portata ieri alPoapedale militare del Cielo. Durante tutta la giornata la salma dell’eroico č stata meta di un ininterrotto pellegrinaggio di autoriti, gerarchie, rappresentanze e popolo. Stamane la bara era stata deposta, avvolta dal tricolore, su apposito catalalco nella cappella dell’ospedale stesso, severamente drappeggiata a lutto. Intorno »1 feretro erano avieri in armi. Oltre ai congiunti, »umerose le autorjt& e personalitk cnnvenute. Dopo ** celebrazione di una messa funebre e l’assolu-*>®ne al cumulo la bara fe stata portata a braccia ”a otto ufficia.ll superiori dell’arma azzurra sul Sulla bara spiccavano le corone inviate dal rrinCjpe piemonte, dal Duce e dalla Vedova. Useito j, carro da, CeHo gi fermato il corteo. AttraverSo pjaMa Celimontano e via S. Giovanni jj cor‘eo ha raggiunto piazza S. Giovanni, «°ve ,®8retario all’Aeronautica ha proceduto ali appello^ fascista delPeroe dell’Aria. Quindi il corteo ufticiaie si č sciolto. Maršal1 von Ust pri vrhovnem poveljniku v Atenah Atene, 21. julija, s. Nemški maršal von List je včeraj obis-kal vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil v Grčiji, da bi vrnil obisk Ekscelenci vrhovnemu poveljniku generalu Carlu Gelosu. General Ge-loso je z maršalom ostal v dolbem in prisrčnem pogovoru. lis. V Tripolisu so naša lovska letala sestrelila en »Blenheim«, ki se je vnel. V Vzhodni Airiki so angleška letala bombardirala Gondar. Neka naša podmornica, Id je operirala na Atlantiku, se ni vrnila. Na Sredozemskem morju je naša podmornica pod poveljstvom mornariškega poročnika Zannija torpedirala in potopila angleški rušilec. Druga edinka istega tipa pod poveljstvom mornariškega poročnika Migliorinija fe potopila angleško podmornico. Nadaljnja angleška podmornica je bila potopljena od naših torpedovk, ki jima poveljujeta mornariška poročnika Gammaleri in Martinoli. V noči na 18. julij so naša letala bombardirala letalska oporišča na Malti. Na Cipru so naša letala zadela letališče pr! N i e o s i i. Severna Afrika: Sovražnik je na bojišču pri Tobruku po hudi topniški pripravi napadel dve naši sprednji postojanki. Napad je bil odbit. Oddelki letal osi so bombardirali utrjene dele trdnjave Tobruk, železniške naprave pri Marsa Matruhu in sovražne barake na zahodu od tega kraja. Včeraj popoldne so angleška letala skušala napasti Tripolis. Naša protiletalska obramba je takoj posegla in je sestrelila v plamenih eno letalo. Med napadom na Bengazi, ki je omenjen v prejšnjem vojnem, poročilu, je bilo sestreljeno sovražno bombno letalo vrste >WeIIington«, ki so ga zadeli streli protiletalskih topov in je moralo pristati na našem ozemlju. Posadka šestih mož je bila zajeta. Vzhodna Afrika: Topniško delovanje na bojišču pri Uolšelitu. Ricevimenti presso il Duce Roma, 21 luglio. II Duce ha ricevuto il barone Villani ministro d’Ungheria a Roma che avendo ultimata la sua carriera diplomatica gli ha fatto una visita di congedo. II barone Villani che ha tenuto la carica di ministro d’Un-gheria a Roma durante otto anni 6 stato tratte-nuto dal Duce a cordiale colloquio. II barone Villani č stato uno dei piu assidui eollabora-tori della politica di ammicizia fra 1’Ungheria e 1’Italia. Sprejemi pri Duceru Rim, 21. julija, s. Duce je sprejel barona Vil-lanija, madžarskega poslanika v Rimu, ki se poslavlja od Rima in od diplomatske službe. Baron Villani je bil madžarski poslanik v Rimu 8 let in je bil eden najbolj stanovitnih soustvarjalcev prijateljske politike med Madžarsko in Italijo. Duce ga je obdržal precej časa v prijateljskem pogovoru. Vojna na Vzhodu stopa v drugi mesec Vojne operacije na vsem bojišču se neprenehoma razvijajo po načrtu — Divjaško uničevanje in požiganje na izpraznjenem ozemlju Nezaslišane zmage nemških letalcev na Vzhodu Berlin, 21. julija, s. Nemški poročevalski urad javlja, da je neki nemški letalski oddelek pod poveljstvom majorja Trautlosta 18. julija dosegel svojo 500. zmago na vzhodnem bojišču. Oddelek se je že 30. junija posebno odlikoval, ko je sestrelil ta dan nad nekim mostom na Dvini v enem letalskem spopadu 65 sovjetskih letal. Od začetka vojne je ta letalski oddelek sestrelil že čez 800 nasprotnih letal. Romunski list »Ordinea« poroča, da se je večina sovjetskih uradov že preselila iz Moskve. Ostali so samo takoimenovani politični uradi. Vsa diplomatska zastopstva se tudi pripravljajo na odhod, zlasti v angleškem m ameriškem poslaništvu, ter neprenehoma ■Migajo razne kočljiv« listine. Hitlerjev glavni stan, 21. julija s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo: lz Besarabije napredujoče nemško-rumunske sile so po zlomu sovražnega odpora na vzhodnem bregu Dnjestra preAle v preganjanje. Na področju pri Smolensku potekajo operacije nadalje po načrtu. Na iinski ironti so bili doseženi nadaljnji uspehu Na mnogoštevilnih mestih vzhodne fronte so se ponesrečili obupni poskusi izpadov obkoljenih sovjetskih čet. Sovražnik je utrpel pri tem zopet hude krvave izgube. Budimpešta, 21. julija, s. Iz pristojnega vira poročajo, da madžarske čete v sodelovanju z nemškimi nadaljujejo z napredovanjem, ne da bi srečavale resen odpor. Ogledniško delovanje je zelo živo in povsod so zabeležili spopade madžarskih patrol s sovjetskimi zadnjimi stražami. Helsinki, 21. julija, s. Na vsein bojišču, zlasti ob bregovih Ladoškega jezera, se nadaljuje počasno, toda zanesljivo napredovanje finsko-nemšfcib čet. V zadnjih 24 urah je prišlo do številnih letalskih napadov na razna finska središča. 2 rte v ni bilo in Škoda je neznatna. Berlin, 21. julija s. DNB poroča, da so nemška bojna letala predvčerajnjim bombardirala železniško progo Leningrad-Moskva. Promet je bil na več točkah docela pretrgan in številni vlaki zadeti ter uničeni. Železnica je bila bombardirana tudi vzhodno od Smolenska. Zažganih je bilo pet vlakov, drugi pa so morali skočiti s tira in to samo na progi Novograd-Volinjsk-Korošten, šestnajst po številu. Nemški bombniki so predvčerajšnjim v zalivu pred Rigo napadli sovjetske rušilce ter jih osem hudo poškodovali. Berlin, 21. julija, e. Nemški poročevalski urad razlaga ob začetku drugega meseca vojne na Vzhodu položaj na bojiščih. Pravi, da je ta položaj označen po nepretrganih akcijah, ki se razvijajo za petami nasprotnika in to na vseh delih bojišča. Sovjetske čete, ki jih nemške sile tarejo ostran Stalinove Črte, se skušajo z obupnimi napadi osvobodili usodnega stiska nemških oklepnih enot, pa se jim seveda to ne posreči. Nemško letalstvo podpira te akcije z neprestanimi napadi na zaledje in zadeva cestna in železniška križišča z dolgimi vrstami oskrbovalnih vlakov in avtomobilov. Uspehi, doseženi zadnje dni na finski fronti, so se še razširili, tako da je treba računati z močnim pritiskom zavezniških čet tudi na tem predelu. Besarabsko bojišče, 21. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da se romunsko-nemške čete po zadnjih sijajnih operacijah, ki so osvobodile velik del Besarabije in njeno prestolnico, niso ustavile pri prvih ciljih, temveč nada- ljujejo s prodiranjem, da bi docela zaposlile vso sovjetsko vojno silo. Ofenziva je na vsem besarabskem bojišču v polnem razvoju. Na nekaterih točkah kaže značaj strategičnega manevra, drugod pa je bitka zelo huda in uspeh za nemško-romunske čete težaven. Prvi uspeh te ofenzive je bil, da so po hudih bojih z močnimi sovjet, četami, ki so se bojevale zelo zagrizeno, nemške in romunske čete uspele doseči Stalinovo črto ter da so tudi na južnem delu pretrgale strnjenost obrambnega sestava. V njenem grozotnem sklopu jekla, cementa in železa, neprestano pod ognjem topov vseh velikosti in neprestanem žrtvovanju ljudi, določenih za smrt po višji zapovedi, so si z akcijo, ki še poteka, priborile v črti novo odprtino. Nemški in romunski oddelki so zadeli na še bolj obupen in če bolj zagrizen odpor kakor poprej. &eriin, 21. julija s. Član neke nemške propagandne kompanije, ki je v zadnjih 24 urah letel vzdolž južne finske obale, poroča, da so tam celi ogromni gozdovi v plamenih. Tudi severno od Ladoškega jezera, kjer Sovjeti izgubljajo ozemlje, divjajo strahotni požari. Mesta in vasi so vse porušene do tal. Ankara, 21. julija, r. Posebni poročevalec turške uradne agencije Anatolia javlja, da so Nemci že pred vrati Leningrada. Zagrizeni in krvavi boji so v okolici Midla. Sovjetske čete v Estoniji so sedaj obkoljene. Razdejanja v baltiških državah 60 ogromna. Reval je že 48 ur v plamenih. Ogromni dimni stebri se vijejo v višino in so vidni na več kilometrov daleč. Riga pa je nedotaknjena. Pri Narvi so trajali boji za prodor skozi Stalinovo črto tri dni brez prestanka. Ta črta je sestavljena iz številnih modernih utrdb, ki so podobne Magino-tovi liniji, toda mnog^ bolj utrjene kot so mislili. Posebni poročevalec nato opisuje kraje, ki so jih zajedli Nemci, in pravi, da so dobesedno posejani s tanki in letali. Neskončne so vrste ujetnikov in duh gnijočih trupel je strahoten ter kuži vso po-kraj ino. Berlin, 21. julija, r. Po mnenju berlinskih krogov se zdaj končuje novo razdobje v vojni z Rusijo. Stalin je najbrž zapovedal svojim poveljnikom, naj nemške sile zadržujejo, da bi se ustvarila praznina za fronto, ki bi omogočila novo obrambno črto na Dvini ter vzdolž Donave na jugu. Tam naj bi se zbrale ruske rezerve, v ozemlju pred to črto pa naj bi umikajoča se vojska in četniki uničili prav vse. Glavna mesta, zlasti Moskvo, naj bi branili do skrajnosti. Tak načrt menda predlaga po zamisli generala Wavella Sovjetom angleško vojaško odposlanstvo v Moskvi. V skrajnem primeru naj bi se Sovjeti umaknili tja do Azije ter tam skušali preprečiti, da bi Nemci ne prekoračili Urala in no mogli udariti na petrolejske vrelce ob Kaspiškem jezeru. V te petrolejske predele so baje že dospeli posebni angleški oddelki, ki naj bi jih ob morebitni nevarnosti popolnoma uničili. Hrvaški vrhovni poveljnik v Berlinu Berlin, 21. julija s. V Berlin je včeraj dopotoval podpredsednik hrvaške vlade, doglavnik in vrhovni vojskovodja ter obrambni minister maršal Kvaternik, ki bo nekaj dni gost nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Na letališču ga je kot zastopnik z’inanjega ministra sprejel podtajnik Woermann. S Hrvaškega Minister Budak o politiki sporazuma s Srbi Zagreb, 21. julija, s. Minister za ljudsko vzgojo, Budak, je imel včeraj v Čakovcu govor, v katerem je spet poveličeval delo, ki ga je opravil poglavnik za osvoboditev Hrvaške. Zlasti je poudarjal nesmiselnost sporazuma med Srbi in Hrvati, za katerega se je prizadeval dr. Vladko Maček, sporazum, »ki je vselej, kadar koli ga je v preteklosti kdo skušal doseči, prinesel Hrvatom le škodo in prevaro«. »Ustaška mladež«, edina mladinska organizacija na Hrvatskem. Poglavnik je izdal zakonsKo odredbo o delovanjn organizacije »Ustaška mladež«. Po tej uredbi bo odsedaj vsa hrvatska moška in ženska mladina organizirana samo v tej organizaciji, ker morajo vse dosedanje mladinske organizacije prenehati delovati. »Ustaška mladež« se deli na 1. ustaško uzdanico, v kateri bo mladina od 7. do 11 leta, 2. ustaške junake od 11. do 15. leta, 3. Ustaško Starčevičevo mladino od 15. do 18. leta in 4. Vseučiliščnike in vseučilišč-nice. Moška in ženska mladina sta organizirani ločeno. Kot upravni poveljnik urada za organizacijo in vzgojo mladine je postavljen za poglav-nega pobočnika prof. Ivo Oršanič, za njegovega namestnika pa poverjenik Zdenko Blažekovič. Vesti 21. julija I* Moskve so sporočili uradno, da je Stalin bil imenovan Za sovjetskega vojnega ministra, dosedanji vojni minister maršal Timošenko pa za njegovega namestnika. Stalin ostane še naprej predsednik sovjetske vlade. V Rimu in Berlinu označujejo to dejstvo kot uvedbo vojaške diktature v Rusiji, očitno je, da so stvari začele teči tako, kakor ne bi smele. Zato hoče Stalin dobiti v roke vse vojaško poveljstvo in zaradi tega je tudi zapovedal znova uvesti politične komisarje pri vseh vojaških edinicah. Angleška uradna agencija Reuter je angleški javnosti za nedeljsko darilo sporočila, da je minister za vojno preskrbo sklenil najnovejši angleški tank imenovati »Churchill«. Značilna za ta tank je velika teža, debel oklep, hkratu pa izredna okretnost. Kakor pravijo angleška poročila, je ta tank po svojem oklepu pravi krokodil med tanki. Same lastnosti, ki kaj izborno označujejo Churchilla in njegovo politiko. Švedski list »Stockholms Tidningen« poroča, da je Letonska izgubila pod sovjetsko oblastjo 200.000 ljudi, to je 10% vsega prebivalstva. Ti stotisoči so bili preseljeni kdo ve kam. Londonski radio je sporočil, da so Koln, Aachen in Miinster bili hudo poškodovani po angleškem letalskem bombardiranju, pravi nemški poročevalski urad in dostavlja temu sporočilu, da so napadalčevi cilji kakor vedno bile bolnišnice, stanovanjske hiše, cerkve, delavska taborišča, šole itd. Angleški napadi niso zadeli nobenega vojaškeg^ cilja, čeprav to angleška propaganda nlr vsa usta oznanja, da bi vsaj z besedami izenačila škodo po letalskih napadih na Anglijo. Egiptovski list »El Masri« piše, da re poslanska zbornica zavrnila zahtevo vlade za splošno mobilizacijo egiptovske vojske. Vlada je zbornici predložila zakonski načrt za uvedbo obvezne vojaške službe. V Belgradu je včeraj izšla prva številka lista »Donau Zeitung« dnevnika, namenjenega nemški zasedbeni vojski v Srbiji. Maršal Goring je v svojem glavnem stanu sprejel nemške padalce, ki so se izkazali v bojih na Kreti in ki so bili odlikovani z redom železnega križa. Maršal je -vojake lepo pohvalil. V španskem Maroku so včeraj povsod z veli- kimi slovesnostmi praznovali petletnico vstaje generala Franca. Lepo darilo Eksc. Vis. Komisarja Cvetku Golarju Ljubljana, 21. julija. Lepa frančiškanska dvorana je v petek zvečer sprejela odlično občinstvo. Bila je srednje dobro zasedena. Se vedno krepki, vzravnani, viharjem kljubujoči Cvetko Golar, gorenjska grCa, je imel svoj literarni večer. Njegov večer je počastil kot zastopnik Eksc. Visokega Komisarja g. profesor Umberto Urbani, ki se prav vneto zanima za Golarjeve pesmi in njegovo prozo, odsev gorenjskih tajinslvenih gozdov in poli, odraz lepih ljutomerskih vinskih goric. G. Vaclav Deržaj je v kratkih uvodnih besedah pozdravil navzoče, prav prisrčno g. profesorja Urbanija, omenjajoč, da je Eksc. Visoki Komisar po njem naklonil Cvetku Golarju primerno in lepo darilo. Po uvodnih besedah so sledile točke skrbno izbranega programa, na katerem so bila le dela na (nove jše Golarjeve dobe, ki kažejo, da ima Cvetko še vedno mnogo pri-rodne ustvarjalne pesniške sile v sebi. Iz njegovih del veje dih in poezija gorenjskih gozdov okoli Škofje Loke in Sorškega polja, njegove pesmi so polne življenjskega soka, ki se preliva po čudovito lepih ljutomerskih goricah, kjer je našel Cvetko po dolgih borbah in težavah zavetja in uteho. Večer je bil res prav lep in globoko literaren. Po Deržajevih uvodnih besedah je ga; Branka Vrhovnik-Rasbergerjeva začela poda jati s toplimi in čustvenimi izrazi prvi Golarjevi pesmi, ki sta bili na programu »O kresu« in »Gorenjska romanca«, zadnja polna gorenjske hudomušnosti in šegavosti. Nato je g. Vaclav Deržaj, ki je znan kot res miren in rutiniran bralec, podal lepo, vso Golarjevo ljubezen do grude in vinograda izražujočo > Stari vinogradnik«. Tudi naslednje pesmi, ki jih je brala ga. Vrhovnik-Hasbergerjeva, članica Narodnega gledališča v Mariboru, kakor »Pelin roža«, »Jeruzalemske gorice« in »V prostost z menoj« so podale vso Golarjevo ljubezen do prirode brez vsakih navlak in primesi. Lepo je nato bral g. Deržaj odlomek ii Golarjeve proze »Mož z leseno nogo«, ki obravnava star zločin, ko mlada deklica spozna v možu z leseno nogo onega morilca, ki ji je v nežni mladosti umoril mater. Tudi naslednje štiri pesmi »Jutranje zdravje«, »Mati zemlja«, »Pismo Maji« in »Gozd pozimi«, ki jih je brala ga. Rasbergerjeva z vsem notranjim čustvom, so pokazale vso Golarjevo pri-rodno ljubezen do vsega okolja in lepega sveta. G. Deržaj je nato večer, ki je bil res lep in prisrčen, končal še s štirimi Golarjevimi novimi pesmimi »Pomladni viharji«, »Pelin roža«. »Grob na polju« in »Morska pesem«. Poslušalci so pesnika Cvetka Golarja na koncu, kakor tudi že med večerom, obsuli s toplim aplavzom in mu čestitali k njegovemu uspehu. Sam jo bil globoko ginjen in vzhičen. Od sobote do ponedeljka... Vsi so prišli na svoj račun, če so le Imeli čas Ljubljana, 21. julija. Sobotno deževje ie, kakor smo pričakovali, zares prenehalo. Nedeljsko jutro je bilo megleno in šele okrog enajstih je sonce pokukalo izza meglene tenčice. Megla je postajala čedalje redkejša in se je končno porazgubila. Posijalo je spet prijazno sonoe. Nikjer ni bilo niti najmanjšega oblačka. Jutranji hlad, kolikor ga je pač bilo, je kmalu minil in sonce je grelo vedno bolj. Dopoldanska promenada pod_ Tivolijem in drugih promenadnih ulicah je bila živahna. Če si hotel zvedeti, kaj je v teh časih sodobno, ni bilo treba v kakšen modni salon, pač pa si jo lahko mahnil kar na promenado in moda se ti je predstavila v vsej svoji razkošnosti. Posebno so se postavile Spet mlade damice. Od steklenih peta, ki so se lesketale v soncu, pa do zadnjih vrst pričesk, ki so sedaj v modi, vse to si mogel videti. Komur je bilo včeraj voč do zraka, narave, sonca, vode, kopanja, jo je io kar dopoldne ubral ven iz mesta. Družbice prijateljev in tovarišev so se sestale na dogovorjenem kraju, po večini s kolesi, in nato odrinile, vsaka v svojo smer. Zelo živahno je bilo včeraj okrog vodnih bregov. Posebno veliko je bilo kopalcev ob bregovih Save od Tomačevega proti severu do Ježice, a nič manj proti zahodu do Jarš. Zabave je bilo na pretek. Kopalci, ki so imeli doslej vsako leto svoje prostore »na oni strani«, so se na tej strani že vživeli, in pravijo, da tod ni nič manj prijetno, kakor na starih krajih. Veliko je bilo kopalcev tudi na Ljubljanici. Ljudje so se kar nekam zaljubili v Iško. Vsako nedeljo je več kopalcev v izlivu Iške v Ljubljanico. Tudi včeraj jih je bilo tamkaj kakor mravelj. Ljudje, ki so doma na zahodni strani mesta, jo pa najrajfee urežejo proti Bokalcam — na Jez. Voda tukaj ni bogve kako globoka in tudi veliko je ni, a Je Z Goriške in Krasa Goriški nadškof na birmovanju. V prvih dneh avgusta bo goriški nadškof msgr. Margottl obiskal Corono in bo tedaj tam tudi birmovanje. Pri t' jpriliki bo nek tamkajšnji domačin tudi pel novo mašo. Verno kmečko ljudstvo, ki prebiva v teh krajih, se Že zdaj vneto pripravlja na svoča-dosti. Id bodo tu na dan birme in nove maše. Prijava pšenice v Gradiški. Zupan iz Gradiške je razglasil, da so zdaj na občini že na razpolago obrazci za prijavo pšenice, ki jih je po obstoječih predpisih treba izpolniti in oddati v desetih dneh po mlatvi. Deset oprostitev v Trstu. V letošnjem februarju in marcu so bili obsojeni pred sodiščem v Trstu Henrik Goldschmidt, Ivan Rozman, Bruno Jezeršek, Decio Rossi, Paul Gold-frucht, Tolentino Miiller, Luigi Gianfre, Carlo Macerata, Gabriela Fritscher in Silvio Gategna na visoko denarno globo, poleg tega pa so jim zaplenili za kakšnih deset milijonov lir blaga, ker so predrago prodajali kakao. Proti_ tej razsodbi je bil vložen priziv in je zdaj drugostopno sodišče vse oprostilo, ker je spoznalo, da ovadba ni bila utemeljena in na omenjeni trgovci niso zakrivili nobenega kaznjivega dejanja. kljub temu tam zelo prijetno, i^epa igrišča so si kopalci priredili in so se prijetno zabavali do mraka. Komur pa ni bilo včeraj do konanja, in teh je tudi dovolj, bo pa šli na izlete. Največ jih je šlo seveda spet na dolenjsko stran v bližnjo okolico Ljubljane. Vse polfio je bilo izletnikov na Kureščku in vsi avtobusi so jih bili polni. Tudi na Turjak so jo mnogi mahnili. Prav tako je bil lepo obiskan Iški Vintgar. Mnogi izletniki so se pa potegnili še dalj proti Dolenjski. Vlaki so bili dobro zasedeni, a še bolj polni so bili zvečer, ko so se vračali proti Ljubljani. Včerajšnjo nedeljo je lahko prišel vsak na svoj račun, vsaj kar se vremena tiče. Nad njim se nima nihče pritoževati. V mestu pa je bilo popoldne zelo pusto. Ulice so bile skoraj prazne, vroče. Proti večeru so ceste spet oživele in večerna promenada je bila vsaj tako živahna kakor dopoldanska. Kinopredstave so bile lepo zasedene, posebno Ob večernih predstavah. Posebno veliko zanimanje je za film, ki ga vrte v Unionu. Vse predstave so vedno domalega razprodane. Pred polno zasedeno »hiio« so včeraj v operi igrali tudi »Fausta«. Predstava je bila prav dobra. Bila pa je tudi zadnja v tej sezoni, in zato so se pevci še posebno potrudili. Vsi igralci so letos nudili več, kakor doslej in so počitnice, ki so jih včeraj nastopili, pošteno zaslužili. • Ljubljana, 21. julija. Po včerajšnjem vročem dnevu se je nebo v noči na ponedeljek prevleklo s težkimi oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Dežja ponoči sicer še ni bilo, pač pa jo začelo po malem rositi v jutranjih urah. Okrog sedmih so začele padati prve debele deževne kaplje in so postajale vedno gostejše. Ob pol osmih se je vlilo. Pljusek je bil hud. Dež je sicer nekako »utripal«, toda niti za trenutek ni prenehal. Kakor vse kaže, dež danes sploh ne bo nehal. Prav dobro bo del njivam in poljem, kajti zemlja je bila že suha, žejna mokrote, čeprav je že v soboto deževalo, vendar Je bilo to vse premalo za zemljo, ki jo je bilo izsušilo vroče sonce. Sobotni dež je bil kakor kaplja v morje. Današnji dež pa kaže, da bo ie nekaj zalegel. Kmetje so se ga gotovo razveselili, čeprav ne tudi mi, ki trgamo drage podplate po mestnih ulicah. Z Gorenjskega V Gorjah pri Bledu so pokopali znano gostilničarko in posestnico Ivano Čeme. Dočakala je 77. leto starosti. Domžale. Strela je udarila v poslopje Vincencija Habijana v Dobu in mu ga uničila. Zgorelo je leno in poljedelsko orodje. Bohinjska Bistrica. Popravila v velikem železniškem predoru, ki veže Bohinjsko Bistrico s Podbrdom, se bližajo h koncu. V kratkem bo tod že redni železniški promet — za enkrat sicer samo do Jesenic, ker je še karavanški predor močno poškodovan in bodo dela trajala še dva meseca ali celo voč. Bled. Na progi Jesenice—Radovljica je zopet vpostavljen redni železniški promet. Most pri Žirovnici je Že popravljen. — Pri kopanju v jezeru je utonil 19 letni Ferdinand Švajger iz Celovca. Škofja Loka. Pri nas so začeli raaširjati vodovod. Most pri klobučarnioi bo v kratkem izročen prometu. Glavni trg je asfaltiran, kar daje temu predelu mesta lepše lice. Zvočni kino se je preselil v nove prostore na Glavnem trgu. V Ljubljani je umrl g. Franc MeguSar, hivSi postajenačelnik v Kamniku. Pogreb pokojnika bo v torek popoldne iz kapele sv. Andreja na Zalah k Sv. Križu. Pokojnik je bil rodom iz Sele nad Škofjo Loko. N. p. v m.l Hrvatska: Po dveh singllh in Italija 2:1 doubleu vodijo Hrvati Teniško tekmovanje v katerem nastopajo Italija, Nemčija, Madžarska in Hrvaška se_ je v petek nadaljevalo z meddržavnim dvobojem med Hrvaško in Italijo. V petek sta bila odigrana dva singla. Tekme se vrše v Zagrebu na športnih prostorih ATK na Šal ati, Igra v singlih sta nastopila najboljša igralca obeli reprezentanc in sicer Romanoni za Italijo in Punčec za Hrvaško. Oba igralca sta bila v zelo dobri formi. Prvi set je dobil Romanoni brez večje težave. Drugega je dobil Punčec z 6 : 0. Od tretjega seta dalje so bile moči izravnane. Oba igralca sta igrala elegantno z dolgimi žogami. V tem srečanju je dobil Romanoni tri sete, dočim je dobil Punčec ostala dva. Rezultat: Romanoni : Punčec 6 s 3, 0:6, 6:2, 3:6 In 6 : i. Kot drugi par v singlih »ta nastopila Hrvat Mitič in Italijan Cucelli. Oba igralca sta pokazala različno tehniko. Gost je imel slab dan pokvaril najenostavnejše žoge. Mitič je m igral sigurno in je njegova zmaga prepričevalna. Rezultat: Mitič : Cecelli 6:1, 4:6, 6:3 in 6:2. Igra v doubleu V soboto popoldne je bil odigran double, ki je prinesel Hrvatom dragoceno točko. Za Italijo sta nastopila Cucelli in De Bello, za Hrvate pa sta igrala Punčeo in Pallada^ Hrvata sta ponovno dokazala, da sta nn domačem igrišču nepremagljiva. Igra ni bila na bogve kakšni višini in je gledalce razočarala. Podrobni izid doubla : Punčec—Palada : CucelllJ— De Bello 6 :10, 6 s 3, 6 s 2. Popoldanski spored sta izpolnila v slnglu partiji mladi Branovič in pa De Bello, pri kateri je zmagal prepričevalno mladi Branovič, z rezultatom 6:8, 6:3 in tretji set spet s 6 :3. Kako sta so končala še ostala singla, ki sta bila odigrana v nedeljo pa bomo poročali v ju- trajšnji Številki. Kakor jo pričakovati se bodo singli končali tako kakor v petek in da bodo Hrvatje dvoboj odločili v svojo korist, s čemer bodo dobili tudi prve točke. Letošnji teniški dvoboji med zgoraj omenjenimi državami veljajo že za končno oceno pri izročitvi tako imenovanega »Rimskega pokala«, ki ga je podarila italijanska teniška zveza. Stanje tekmovanja, kolikor ga že dozdaj odigranega pa je takšnole: Italija 3 srečanja, 2 zmagi, 1 poraz; Madžarska 3 srečanja, 2 zmagi, 1 poraz; Nemčija 3 srečanja, 2 poraza, 1 zmaga; Hrvaška 1 srečanje, 1 poraz. Dozdaj je stanje točk naslednje: Italija 4, Madžarska 4, Nemčija 2, Hrvaška 0. Zdravstvena avtomobilska kolona v St. Jur^u Št. Jurij, 21. julija. Dne 18. julija je bila v Št. Juriju Sanitarna avtokolona notranjega ministrstva pod vodstvom dr. Duceja. Izvršenih je bilo 1043 pregledov. Prebivalstvo je bilo zelo zadovoljno in je hvaležno italijanski vladi, ki je ljudstvu omogočila brezplačne zdravniške preglede. Vsi si želijo še večkrat v svoji sredi pozdraviti visoke goste. Med opoldanskim odmorom so gostje obiskali naš podzemski čar In naš ponos Župana Per-meta jamo. »Piccolo «prinaša iz Berlina poročiloj v katerem pravi, da so se tam razširili glasovi, po katerih so ukrajinski vstaši ujeli gLasovitega Juda Bela Kuna. Kakor je znano — nadaljuje to poročilo — je bil Bela Kun leta 1919 tisti diktator, zaradi katerega je Madžarska krvavela. Potem je zbežal v Rusijo, kjer mu je sovjetska vlada zaupala upravo nad neko ukrajinsko pokrajino. *x*l Munih« i Za tiste, ki ljubijo glasbo L Iz knjig« »Spomini in utrinki* —i————————————‘J Najel sem ga po posluhu. Prihajal Je dvakrat na teden in preigraval ves svoj spored; v poslednjih časih pa je ie ljubezni do mene po dvakrat zagodel »Miserere« iz Trovatora, s katerim ee je najbolj izkazal. Stal je tam sredi ulica in med igranjem upiral pogled v moja okna. Vselej, kadar je končal, ee je odkril in kratko dejal: »Addio, Signorl« (Zbogom, gospod!«). Dobro je znano, da dobijo lajne kakor gosli a leti polnejši in toplejši glas. Stari umetnik je imel odlično glasbilo, ne tiste hrupne vrste, kakršna so današnja, ki posnemajo ceto godbo s flavtami, zvončki in bobni, marveč otožno, sta-roveško lajno, ki je najbolj prešerni poskočnici vdihnila sanjsko skrivnostnost, najbolj bahati koračnici pa nezgrešljiv prlzvenk odpovedi. Kadar se je lotil mehko donečih komadov svojega sporeda. v katerih si je melodija, zadušena in omahujoča kakor glas starega pouličnega pevca, utirala pot po zarjavelih Višjih piščalkah, tedaj so bili slišati tresljaji v basu kakor pritajeni vzdihi. Včasih je glas utrujene lajne čisto zamrl in takrat je starec vdano vrtel ročico za nekaj taktov pavze, ki so bili bolj ganljivi v zgovornem molku ko katera koli glasba. Res je, da je bilo glasbilo samo po sebi prav prikupno in nežno, vendar pa je prav potovo tudi starčeva osebnost bilo tisto, kar me je prevzelo z žalostjo, kadar sem prisluškoval njegovi glasbi. S svOjo umetnostjo je nastopal v revni četrti zadaj za Jardin des Plantes, in često, kadar sem tamkaj samotno pohajkoval, som 86 ustavil in se pridružil redkim razcapanim mestnim pobalinom, Ki so ga Obkolili in poslušali. Seznanila sva se nekega meglenega in mračnega jesenskega dne. Sedel sem na klopi pod venečimi drevesi, ki so se zaman trudila, da bi temačnemu mestnemu trgu dala pridih skromnega poletja, zdaj pa so morala v nemoči gledati, kako se jim listje usipa. Pesem iz zadnjega dejanja Traviate: »Adrlio del passato bel sogni rl-detiti!« (»Zbogom, radostne sanje preteklostiI«), ki se je pravkar oglašala iz stare nadušljlve lajne v bližnji umazani Četrti, je bila kakor otožna spremljava mojim tegobnim mislim. Ko je bila pesem pri kraju, sem se zdramil. Starček je že odigral vos svoj spored in ko je z obupnim pogledom ošinil svoje poslušalstvo, Je vdano potlačil opico pod plašč in se odpravljal naprej. Lajne sem imel vedno rad, imam pa tudi dovolj občutljivo uho, da lahko ločim dobro glasbo od slabe. Zato sem šel k njemu, se mu zahvalil in ga vprašal, Če bi utegnil še malo igrati, seveda ?e mu roka že ne omahuje. Zdelo se mi Je, da ga ljudska hvala še ni bila pokvarila, zakaj pogledal mo je tako žalostno in nejeverno, da me je kar zabolelo. 3 skoraj plašnim obotavljanjem me je vprašal, če želim slišati kako posebno pesem. Dejal sem mu, naj kar sam izbere. Potem ko je privil neke skrivnostne vijake pod lajno In se Je iz notranjosti glasbila oglasil zadušen stok, je začel počasi in nekako svečano vrteti ročico, me ljubeznivo pogledal In rekel: >Questo e per gli amicl!« (»To je za prijatelje I«). Bila je pesem, ki je še nisem bil slišal iz njegove lajne, i poznal setn prav dobro aladki Novice iz Države napev in napol glasno sem si iz spomina nizal besede te morda najlepše napolitanske ljudske pesmi: »Fenestra che luciva«. Med igranjem me je gledal s plašno radovednostjo in ko je končal, je odkril svojo sivo glavo. Odzdravil sem mu in tako sva se seznanila. Ni bilo težko spoznati, da je preživel hude čase: njegova obleka je bila bedna in bledica uboštva je pokrivala njegove uvele poteze, v katerih sem mogel brali zgodbo dolgega nesrečnega življenja. Bil je doma z gora blizu Monte Cassina, tako mi je razodel, a od kod se je opica vzela, nisem nikdar mogel prav zvedeti. Tako sva se zdaj pa zdaj srečavala, kadar sem pohajkoval po revnih Četrtih. Če sem le utegnil, sem se malo ustavil In prisluškoval enemu ali dvema napevoma; videl sem, kako je to starcu godilo. Ker sem zmeraj Imel v žepu košček sladkorja, če bi se slučajno seznanil s kakim kužkom, sva se tudi z opico kaj kmalu spoprijateljila. Razmerje med malo opico in njenim gospodarjem je bilo nenavadno prisrčno, kljub temu da nikdar ni mogla izpolniti njegovih nad — niti ene spretne umetnije se ni mogla navadili, mi Je pojasnil starček Zato je že dolgo opustil sleherni poskus, da bi jo vzgojil, in tako je sključena Čepela na lajni pa se za nič menila. Gledala je žalostno, kakor večina živaii, ln njene misli so bile daleč proč. A sem pa tja se je zdramila iz sanj in kadar so se pobalini gnetli okro^ nje pa jo skušali potegniti za rep, ki je molel izpod njene, z zlatom obšite garibaldijske jopice, se ji je v očeh zasvetil sumljiv, skoraj zloben ogenj. Z menoj je bila vedno prijazna; zaupno je polagala svOjo žuljavO roko v mojo ln z nekako odsotnim pogledom spremljala ma jhne darove, ki^ sem jih ji mogel nuditi. Sladkarije je imela strašno rada, žgani mandeljni pa eo bild po njeni sodbi najslajše dobrote tega sveta. Potem ko je s*arček nekoč prepoznal svojega glasbenega prijatelja na balkonu Hdtela de l’Ave- Zasebnl avtomobili bodo smeli vogiti le, če bodo uporabljali bencinske nadomestke gumijastih cevi in bencina iz inozemstva in zaradi absolutne potrebe, da se ves razpoložljivi bencin uporablja izključno le za Vojijko in v takšne namene, ki služijo skupnosti, je minister za korporacije odredil, da se morajo s 1. oktobrom t. 1. vse pravice do bonov za nabavo bencina za zasebne avtomobile in motorna kolesa razveljaviti. Od tega dne dalje bodo smali voziti le tisti zasebni avtomobili, ki jih Ženejo kakšni bencinski nadomestki, v veljavi pa ostanejo še nadelje omejitve glede vožnje ponoči in ob praznikih. Zastopniki pekov pri kmetijskem ministrstvu. Kmetijski minister je v navzočnosti generalnega ravnatelja za prehrano sprejel skupno s predsednikom Fašistične trgovske zveze narodni svet fašistične zveze pekov, ki je v imenu 45.000 italijanskih pekov raaložil ministru želje in vprašanja, ki se nanašajo na ta stan. Pri tej priliki Je predsednik z neikaterlmi Člani omenjenega sveta razpravljal o tem, kako bi se-dalo peči še boljši kruh ter doseči Se racionalnejša in pravičnejša razdelitev kruSne moka. Proučili eo tudi še nekatera druga vprašanja, ki so v zvezi s tem. Minister se je pozdravil s člani pekovskega sveta ter izjavil, da bo kmetijsko ministrstvo posvetilo tudi v bodoče vso skrb temu važnemu vprašanju ter upoštevalo, kolikor se bo le dalo, želje, ki so mu jih zastopniki pekov izrazili. Obenem pa je pekovski stan pozval, naj v bodoče pokaže še večjo discipliniranost, ki je pri tolikšnem Številu pekov 6e prav posebno potrebna. Razdeljevanje usnja in isdelovanje čevljev. Minister za korporacije je znova opozoril zastopnike oblasti po raznih italijanskih pokrajinah na potrebe po poostritvi nadzorstva nad dobavo in razdeljevanjem govejih ln konjskih kož ‘jr nad izdelavo in prodajo čevljev. Posamezni prefekti imajo pooblastilo, da smejo tiste, ki bi se proti tem predpisom pregrešili, tudi sami strogo kaznovati in jim v najtežjih primerih kršitve predpi sov tudi odvzeti obrt in aapreti prodajalno oziroma delavnico. Spomenik kardinalu Gaspariju. Vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Petru Gaspariju, ki je bil opora papežu Piju XI. pri sklepanju lateranske pogodbe in ki ga je Kralj Odlikoval z redom sv. Annunaiate ter je bil pozneje Imenovan tudi za člana Akademije, so sklenili postaviti v baziliki sv. Lovrenca v Lucini spomenik, ki naj poznejšim rodovom priča o veličini tega moža. Spomenik bo izdelal kipar Enrico Tadolini, ki je že naredil načrt in se zdaj pripravlja, da izdela model za spomenik kardinala Gasparija v naravni velikosti. Spomenik bo iz marmorja in bo stal prav tako na marmornatem podstavku v različnih barvah. Film »Bismarck, železni kancler«, bodo predvajali letos v Italiji. Na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med konzorcijem filmske družbe »Tobis« ter zastopniki italijanskega filma, bodo predvajali v letonji sezoni v Italiji film »Bismarck, železni kancler«. Film je bil narejen v režiji Wolfj;anga Llebeneinerja ter v interpretaciji Paula Hartmanna, Friedricha Kayslerja, Wer-nerja Hinza in Lil Dagover, ki igrajo vloge Bismarcka, Viljema I., prestolonaslednika Friderika in cesarice Evgenije. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 17, previden s svetimi zakramenti, v 79. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal gospod Rudolf Karlinger strojevodja drl. žel. v pok. Na njegovi zadnji poti ga boma spremili v ponedeljek, dne 21. julija 1941 ob pol petih popoldne z Zal, kapelica sv, Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so blagega pokojnika poznali, priporočamo v molitev ln blag spomin. Ljubljana, dne 19. julija 1941. Karlingerjevi in Pleničarjev! nir, Je prišel večkrat ln Igral pod mojim oknom. Pozneje sva se pogodila, da bo prihajal redno dvakrat na teden in mi zaigral — to se za študenta zdravilstva zdelo nekoliko Čudno, a starčeve zahteve so vendar bile tako ekromne, poleg tega pa veste, kako močno sem vet*”° 'jubll glasbo. Saj Je bilo to zame edino rB*v*^L.*0 ~ trdo sem namreč delal v Hdtelu de 1 Avenlr, za. kaj hotel sem napraviti Izpit spomladi. Tako je prešla jesen in napočili so' hudi Časi. Bogatini so preskušali nove zimske od eke, reveži pa »o drgetali v mrazu. V 1®P.er«kavice odetim rokam Be ni dalo, da bi >* jj' . ' žuhovino obšitih žepov potegnile kovance in za prigodna poulična bitja je bila b®r kruh čedalje bolj obupna. Pod trdo zaprtimi okni po dvoriščih so plunkarji, dudači in goslači neopaženi igrali najbolj milo proseče pesmi svojih sporedov, kakor »La bella Napolif »n >banta Lucia«. Medtem ko so otrdeli prsti SCipali strune na kitari, je majhna deklica, vsa tresoča se od mraza, tolkla bo bobenčku. Zaman je stari poulični pevec zapel s hripavim zanosom pesem »La Gloire« m »La Patrie«, zaman je moj prijatelj igral svojo pesom >Per gli aniici< zmeraj bolj gosto so se snežinke usipale na skromno odkrite glave in vedno bolj redko so bakreni novci padali v nastavljene klobuke. Tu pa tam sem srečal svojega prijatelja ln vselej sva drug drugemu privoščila kako prijazno besedo, kakor sva delala poprej. Zdaj je bil zavit v abruški plašč in opazil sem, da Čimbolj je mraz pritiskal, tembolj je hitel navijati svoje pesmi; in okrog decembra je bil »Miserere« že prav poskočen odlomek. Opica Je nosila pravo obleko in suho, drobno telesoe je bilo povrh zavito še v dolg piašč. kakršnega nosijo Angleži. Kljub temu pa jo je strašno zeblo ln ne da bi se kaj menila za oliko se je vedno bolj pogosto splazila i lajne in izginila pod starčevim plaSčem, Navodila za zaščito poljskih in gozdnih pridelkov pred požarom A. Splošna navodila. Z* zagotovitev prehrane.je treba obvarovati poljedelke plodove, zlasti žitna polja, zaradi splošne gospodarske vrednosti pa gozdove pred uničenjem po požaru. Požare lahko zanetijo sabotažna dela ali sovražna letala in sicer s posebnimi zažigalnimi napravami (zažigalne ploščice in podobno). Da se vnaprej preprečijo oziroma uduše že nastali požari, je treba ločiti dvojno obdobje: pri poljih čas, ko žito dozoreva, in čas, ko se snranjuje v kozolcih ali stogih zaradi sušenja, preden se omlati; pri gozdovih pa je vpo-števati drevje v rasti ter že posekani in pripravljeni les, preden se izvozi iz gozda. Da se prepreči nastapek ognja, oziroma da pogasimo že nastali požar na poljih in v gozdovih, je treba vsekakor organizirati posebno službo in sicer: a) opazovalno službo, b) gasilsko službo. , ,, K opazovanju in javljanju, ako bi se poskušal zanetiti ogenj, in k gašenju že nastalih fioljskih in gozdnih požarov, so poklicani: 1. astnikl in uživalci poljedelskih in gozdnih kultur; 2. za njih nadzorovanje določeno osebie (poljski, gozdni in lovski čuvaji); 3. organi občin, ki so že po zakonu o mestnih občinah dolžne skrbeti za javno in imovinsko varnost svojih občanov. . Pri gozdnih požarih je dolžnost javljanja raztegnjeni na vsakogar, ki ognja ne more sam pogasiti, dolžnost gašenja pa na prebivalstvo občine, v kateri gori, in v danem primeru na prebivalstvo sosednih občin. B. Organizacija opazovalne in gasilske službe. Organizacijo zaščitne službe zlasti slede poljskih pridelkov mora voditi v vsaki občini osebno župan, ki mu je v pomoč poseben odbor. Kako je vršiti opazovanje glede rastočih ali že požetih žit razno vrste ter gašenje na njih povzročenih požarov, je treba določiti na sestanku, ki ga skličejo župani občin. Tega sestanka se morajo obvezno udeležiti vsaj trije člani občinskega odbora, 2 do 3 zemljiščni posestniki iz vsake vasi, dva zastopnika dotične gasilske čete in zastopniki morda v občinskem okolišu obstoječih podružnic (društev) Kmetijske družbe. > . Pri ureditvi zadevne Blužbe je treba paziti na to, da se gasilske čete ne bodo preveč odtegovale svojim splošnim dolžnostim, da pa bp sicer služba organizirana v vseh podrobnostih. Sem spada med drugim priprava potrebnega orodja (lopate, krampi), ki naj ga prispevajo podružnice Kmetijske družbe, gasilske čete, občine in interesenti; vnaprej mora biti določen in popisan krog oseb, zavezanih k službi, in vrstni red, po katerem bodo službo opravljale. Kar se tiče organizacije javljanja in gašenja požarov, je ta služba določena v &§ 42, 45 in 47 zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929, Uradni list št. 162-35 iz 1. 1930. Te določbe se glasijo: § 42. Kdor zapazi v gozdu ali ob" gozdnem robu v razdalji 50 m nepogašen in zapuščen ogenj, ga mora pogasiti. Mimogredoči, ki bi zapazili spotoma, da •'*"-*g&zd gori, morajo kolikor je mogoče, pogasiti • i»J?9žar sami; če to ni mogoče, morajo o njem "akoj obvestiti medAotne prebivalce, ti pa najbližje vaške ali občinske organe ali najbližje šumarsko osebje, najbližje civilno ali vojaško oblastvo ali posestnike gozda. § 43. Šumarsko osebje, občinski ali vaški starešine, orožniške postaje ali lastnik gozda morajo pozvati, čim so zvedeli za gozdni požar ali so ga zapazili, vse prebivalce^ iz najbližjih krajev, sposobne za gašenje požara, naj pridejo gasit. Vsi prebivalci, sposobni za gašenje požara, morajo takoj ustreči njih pozivu, odhiteti s potrebnim gasilnim orodjem na kraj požara in tam storiti vse, kar je treba, da se požar čim-prej pogasi. _ . . Podjetniki, ki delajo v gozdu, morajo dati na razpolago svoje delavce. Šumarsko osebje, občinski in vaški starešine, orožniško osebje morajo z omenjenimi ljudmi takoj oditi na kraj požara. Gasilna dela vodi najvišji izmed šumar-skega osebja, ki se najde tamkaj; če pa ne bi bilo nikogar izmed šumarskega osebja, vodi ta dela občinski ali vaški starešina, v čigar okolišu je nastal požar. § 44. Onega, ki je prevzel vodstvo poslov za gašenje gozdnega požara, morajo vsi brez izjeme slušati in izvrševati njegove odredbe. Ostali občinski in vaški starešine in šu marsko ali orožniško osebje morajo vzdrževati red in paziti, da se izvrši vse, kar odredi oni, ki vodi gašenje požara. Ko je požar pogašen, se pusti na pogorišču potrebno število ljudi, ki pazijo en ali dva dni, po potrebi pa tudi dlje, da ne nastane požar iznova. 5 45. Ce se je požar toliko razplamtel, da ga prebivalci občine, v katere okolišu je, ne morejo pogasiti sami, jim morajo priti pomagat tudi ostale sosednje občine. Na poziv občega upravnega oblastva prve stopnje morajo dati vojaška oblastva na razpolago potrebno število vojakov, da gase požar in vzdržujejo red. Če traja gašenje požara več dni, se morajo delavci, ki gase požar, po možnosti izmenjavati. Ostati morajo vsi na pogorišču, dokler se požar ne pogasi. Služba opazovanja in gašenja mora biti tako urejena, da se vrši opazovanje polj neprestano, enako po možnosti opazovanje gOzdov, in da se v primeru izbruha požara more nemudoma izvesti gasilna akcija. Službo, ki se uredi v smislu te okrožnice, je smatrati kot tlako (S 109. zakona o občinah, 5 14. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja) in ie torej brezplačna. Policijski organi sodelujejo pri celi akciji v smislu zanje veljavnih predpisov. C. Kazenske določbe. Glede nejavljenja in glede nesodelovanja >ri gašenju gozdnih požarov vsebuje I 164. zagona o gozdih naslednja določila: Z globo do 500 dinarjev ali z zaporom do 10 dni se kaznuje; 1. kdor kuri vgozdu ali v razdalji do 50 m od gozda brez dovolitve pristojnega gozdnega organa, sežiga panje ali klade, kuna oglje, apno itd.; 2. kdor kuri v gozdu izven odrejenga kraja; 3. kdor najde v gozdu zapuščen ogenj, pa ga ne pogasi ali ne obvesti o tem prvih med-potnih prebivalcev, kdor te prijave ne priobči pristojnemu oblastvu ali lastniku gozda; 4. kdor pusti nepogašen ogenj v gozdu; 5. kogar se pokliče, naj pride gasit požar v gozdu, pa ne pride in izostanka ne opraviči ali neče požara gasiti ali se ne pokorava nared-bam onega organa, ki vodi gašenje požara. Kazenske odredbe v pogledu zaščite žitnih polj pa bodo izdane naknadno, ako bi se to izkazalo za potrebno, in v kolikor že niso obsežene v splošnih kazenskih predpisih. Za izvedbo zaščite poljedelskih proizvodov (žit) v smislu te okrožnice so odgovorni v prvi vrsti župani občin, ki naj okrajnim komisarjem poročajo o izvršenih pripravah v 8 dneh po prejemu te okrožnice, okrajni načelniki pa naj ipdajo nato čimprej skupno poročilo Visokemu komisariatu. Glede zaščite gozdov pa so odgovorni v prvi vrsti okrajni načelniki s svojimi šumarskimi referenti. Ti naj organizirajo nemudoma potrebno službo na terenu, eventualno po predhodnem razgovoru, ki se ga naj udeleže: 2 do 3 gozdni posestniki iz vsake vnsi,_ zapriseženo ozir. postavljeno gozdno-čuvajsko osebje, zastopniki gasilskih čet in zastopniki občin. O organizaciji gozdno-zaščitne službe v smislu te okrožnice naj okrajni komisiji poročajo v 14 dneh po prejemu te okrožnice. Ta okrožnica se dostavi vsem podrejenim uradom in interesiranim ustanovam obenem s tehničnim navodilom o izvajanju zaščitnil) ukrepov. Visoki Komisar: Emilio Grazioll. I Ljubljana Koledar Ponedeljek, 21. jnlijn: Prakseda, devica; Viktor, mučenec; Daniel, prerok, Julija, devica in mučenica. Torek, 22. julija; Marija Magdalena, spo-kornica; Lavrencij Brindiški, spozna valeč. Obvestila Strokovna Sola za otroSke sestre-negovalke v Ljubljani, Lipičeva ul. 2, sprejema do 15. avgusta 1941 prošnje za šolanje, ki morajo biti opremljene z originalnimi dokumenti rojstva, domovinsfva in predizobrazbe. Strokovna izobrazba traja 12 mesecev ter se bo šola začela predvidoma 15. septembra 1041. — Podrobne informacije da je vodstvo šole pri uvodoma označenem naslovu. Drevi ob pol 9. se bo vršil na dvorišču magistralnega poslopja koncert, katerega bo izvajal slavni italijanski čelist Arturo Bonucci. V primeru slabega vremena pa je koncert prav tako ob pol 9 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Čelist bo igral dela Sammarlinija, Boccherinija, Haydna, Dvofaka, Respighija, Alfana, Guerrinija in Caselle. Na klavirju bo spremljala umetnika pianistka Maria Luisa Faini. Magistralno dvorišče je spremenjeno v koncertno dvorano im bo tudi krasno razsvetljeno. Na magistralnem dvorišču bo koncert le ob ugodnem vremenu Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. L’alluminio neirartfiitettura L' alluminio, con tutte le sue leghe offre alt’ architetto moderno tutto quello che si puo desiderare. L‘al-luminio, metallo giovane, tipica-mente italiano ed autarchico per eccelienza, per le sue doti di bel-lezza e nitore segna una tappa precisa e inconfondibile nel progressivo rinnovamento dell‘ar-chitettura e dell'aredamento. Ilsuo peso specifico minimo, la sua faci-lita di lavorazione, la sua resistenza alla corros one, la sua inaltera-bilita, la possibilita di ottenere una gamma estesissima di coloritura con 1‘ossidazione anodica, ne fanno il metallo piti decorativo, piii moderno, piu pratico, piu elegante, IH TUTTE LE INDUSTRIE PER TUTTI GLI IMPIEGHI Aluminij v arhitekturi Aluminij nudi z vsemi svojimi spojinami modernemu arhitektu vse, kar si je le mogoče želeti. Aluminij, mlada kovina, tipično italijanski avtarkičen brez primere, zaznamuje s svojo lepoto in sijajem strogo določeno razdobje v postopnem razvoju stavbarstva in opreme. Radi svoje najmanjše specifične teže, radi lahkote, s katero ga je mo* gače obdelavati, radi svoje odpornosti proti razjedanju, radi svo;e nespremenljivosti, radi tega, ker je iz njega mogoče dobiti z anodično " oksidacijo skoro brezkončno lest- f vico barvnih odtenkov, je ta kovina najbolj okrasna, najmodernejša, naj-pripravnejša, najelegantnejša. V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSEUPORADE METALLO DELJD0H5N^*G0S0DTj0C^CT¥fMAl E'COHPLETAMENTIITAUAMPOPOLNOMA ITALIJANSKA Igor Zagrenjen: Čelešnik Menih pa je sopel in napenjal zadnje moči v Previsu. Po vsem životu se je tresel, noge so se mu šibile, da je to videl spodaj Ihta cisto razločno, in ^ke so mu svojevoljno drhtele. Zdaj, zdaj se bo odločilo — to je Ihta dobro v#d*l. četrt ure je že visel Menih v previsu. . K*j zdaj počne, Ihta ni videl, toda kar na-J* zaslišal sprva oprezne, potem pa vedno P^Sumnej&e udarce kladiva in Čedalje višji zvenk klina. Končno je hlestnila vponka in Menih je izza hrbta potegnil k njej vrvi. Nagnit se je ob napeti vrvi vznak, i nogama oprt v steno in zahropels »Hudič je bij 8iten U se nekaj tesnobnih trenutkov je minilo, ko je tvegal, da ga previs zažene ven, toda z mačjo gibčnostjo J« ukanil potuhnjeno pečino. Nekajkrat se je preprijei tn razkrehnil, da je dosegel zasilen stop, zabingljal z nogama v zraku, porlpsnll z Životom navzgor ob skali, plezalnikl so se spredaj podrgnili ob Strline, ge 8vr»t prijem na robu previsa — in potegnil se je na zagruičen, skoraj raven pomol. Dolgo sta se oddihavala, ko je prilezel Ihta do njega. » Novih sto metrov sta Imela kmalu za seboj. Skala je bila lepa, oprimki in »topi izdatni ter zanesljivi. . Vrhovni grebeni Celesnika so jima prihajali zmerom bliže. Skoraj da sta bila že v isti višini z najnižjim. Ruševje tam gor jima je prijazno migalo v vetru. Počasi, pa vztrajno se jima je silil občutek, da bosta zmagala. Vedno lepše 6e je plezalo, vrnila se jima je samozavest, ki ju v drugih stenah nikdar ni minevala. • Sedela sta na razdrapanem temenu nekeea kratikega, pa ozkega stebrička, kadila in gledala odrgnjene roke. Cez sonce se je kar na lepem kdo ve od kod potegnil redek, bel oblaik. V mrčini Je žgalo še buje. S pečevja pa je pekla prigrevlca, da so žebtela lica. Levo in desno — nemogoče bi bilo kreniti kam v stran s te smeri, v gladko — in pod nogami, ki sta 2 njimi zvonila čez rob, jo padala stena v silovitih pločadah naravnost navzdol. Velika polica spodaj je bila od tod videti čisto ravna, čez snežišče pod njo ie je počasi pomikala tropica mirnih, čmlm pikam podobnih gamsov, ki so se hladili-Votli udarci sekire so se od časa do časa komaj razločno nosili od nekod globoko spodaj iz gozda k njima na višino. Zdaj pa zdaj je kdo od njiju nerodno obrnil glavo in pogledal kvišku, da ga je zabolel tilnik. Nekak slovesen občutek, kakor če bi stopila v ladjo mogočne, prazne cerkve, ju je obhajal, ko sta gledala nad soboj po tem silnem skalovju, ki je drzno sililo naravnost gor k plavemu nebu in se od tam, iz sinjine »pet spuščalo nazaj k njima. Kako je bilo to mogočno 1 Zdaj zdaj sa bosta morala pomeriti s lo sivo steno. Tako drobna in nebogljena sta se začutila pred silo tega veličastja, ki je bilo napol z zemlje, napol z neba. Po gladki zajedi sta se v trdni, lepi skali pre-tiMala navzgor na majhen pomol. Gladkemu previsu naravnost nad seboj sta se izognila. Menih je zavil levo pod previsom v prazno. Silovita izpostavljenost v navpični steni ga Je hromila. Kakor preplašen ptič je čopel ob skali in se neznansko počasi premikal naprej ven. Ozka poč se Je vlekla poševno navzgor proti levi. Z desnim kolenom se jo zagozdil vanjo, z levo nogo si je pomagal zunaj in se s trudom prerival naprej, kvišku. Na koncu jo zlezel na prostorno, pa kratko poličko. Ihta je bil hitro za njim, Od tod sta po širši poči gozdila »trmo desno nazaj gor, nad previs, ki sta se mu bila dvajset metrov niže Izognila. Ogromna streha mogočnih vrhovnih previsov jima je bila tod, ko sta počivala v majčkeni, zapro-deni kotanji, ie čisto blizu. * Sonoe se je nižalo. gozdovi »podili so postajali zaspani, z doma v Globeli »e je Že vil modrikast dim. Se ena skrb je ostala Ihti — kaj bo s tem mogočnim, neznanskim, skoraj sto metrov visokim previsom. To pa je vedel Menih. Ni zastonj leta in leta ogledoval v snegu In v kopnem njegovih začlemb. »Pusti me naprej!* je dejal Ihti, ko »ta stala pod njim. In že je zlezel okrog strmega stebrička. Od sile naglo je za rob polzela vrv. ihta je moral brž za njim. Mogočna streha Je bila od tal do vrlia globoko prerezana s kamini in počrni. Menih je lezel hitro po globoki, vlažni zajedi navzgor k nekakšni rumeni, ostri škrbinioi, od tam pa v teman, som pa tja z algami prevlečen kamin. Naglo je prihajal više. Včasih se je zaril globoko v steno, do dna poči, pa spet prlgozdil prav ven, čisto do roba previsa, da je Ihta zagledal njegove plezalnike visoko nad seboj, daleč tam zunaj. Cmo in divje se je odražala njegova prikazen na svetlem nebu med dvema grozečima stenama. Vrh ni mogel biti več daleč. In res! Ko je Menih spet enkrat segel po roglju nad seboj, se mu je čisto nepričakovano odprl svet. Okobalil je grebenček in s svojim hrapavim glasom zarjul kakor bi bil ponorel. Oeleštilkova stena Je bila pod njima. Ravno in varno zemljo sta začutila pod nogama. Ganjena kakor otroka in drug; drugemu hva- ležna sta si podala roke. Štirinajst ur sta bila li gor , ’* ’ ’ ’ mračnega sovražnika spremenila v ljubega, vedro' skupaj v stenf gore, ki se je ta trenutek zanju iz mračnega sovri ga prijatelja za vselej. Sonce je zahajalo, snežišča v skalnatih gubah so že rdela. Mrzei večerni veter ju je segnai z vrha. Naglo sta se spuščala po znani stezi, ki so jo bili utrli lovci, v dolino. Na včliki polici s»- no-iskala drugi nahrbtnik in se odpravila naprej dol. V Koncu ju je srečal stairi pastir Tim«. »Sta pa že res fanta od fare!« je dejai Petrom sva vaju skoraj ves ljubi dan gledala. Kar mraz me je spreletavali* S prvim mrakom sta padla v Globeli n« klop. Pojdita no v hišol Saj nista berača, da bi zunaj čakala, če vama bo kdo kaj vrgel v klobuk k jima je skozi okno zavpil Peter. Krepko so si segli v roke. »Tamle je pa zelenka!« je dejal in pokazal na mizo. »Zdaj pa le potegnita, če sta za žganega tudi taka možaka kakor za skalo!« »En sam kozarček nocoj! Preveč sva zbita!« sta odvrnila skoraj oba hkratu. Po večerji sta kar precej omahnila na beli postelji, kakor nedeljska gospoda, ki ne hodi dalj kakor do Globeli. Gosposko ležišče sta sl zaslužila poštono. Tako sta pribila, ko sta se razpravljala. In pri priči »ta trdo zaspal*. §e sanje so se i ju ogibale. Konec. Novo nemško orožje - sodobni »oven« V boju s sovjetskim oklepnim vlakom se je neverjetno dobro izkazal Posebni dopisnik lista »Giornale d’Italia«, Gi-no Tomaiuoli, popisuje v enem svojih zadnjih poročil, kako je nove vrste vojni stroj, nekak moderni »oven«, kakor ga imenuje, uničil na vzhodnem bojišču sovjetski oklepni vlak. Piše med drugim nekako takole: Način in izvedba napada je bila prepuščena, kakor je to vselej navada v nemški vojski, poveljniku oddelka, ki je od svoje strani, potem ko je dal splošna navodila, prepustil spet nižjim poveljnikom posameznih manjših skupin, celo čet, naj ravnajo kakor se njim zdi pametno in k?kor bodo pač videli, da se boji razvijajo in okoliščine spreminjajo. Ko je čelo prednjega oklepnega oddelka naletelo ob vhodu v T... na zaporo, se je pripetilo, da si je nek narednik vodnik, poveljnik enega od tankov in petih mož prebil pot do prve bojne črte, brž premotril, kaj je prav za prav ustavilo prodiranje divizije, se vrnil nazaj z že izdelanim načrtom ter dal povelje svoji peščici ljudi, naj krenejo dalje. En dan v »peklu« Bil je pravi pekel, kakor se lahko razbere iz pripovedovanja vojnega poročevalca Van Bever-na in zatrjevana dopisnika Otta, ki sta bila sama en dan v tem peklu. Z desnega boka je na kolono vsipala nevidna baterija najsrditejši ogenj ruskega protitankovskega topništva in težkih strojnic. Pri svojem prodiranju je narednik vodnik mogel razločiti, odkod se vsipa ta silovit in natančno namerjen ogenj: Bil je tam blindirani vlak, naložen s 25 sovjetskimi oklepnimi vozili največjega tipa, ki so imeli topove nenavadno velikega kalibra. Drugi tanki tujega vzorca, ki so bili nekaj posebnega zaradi svojevrstnega stolpa, iz katerega so ob straneh neprenehoma bruhale ogenj štiri strojnice, so bili izredno smrtonosni vsakomur, kdor se je skušal približati vlaku in postaji. Obe lokomotivi vlaka, spredaj in zadaj, sta bili pod paro. Veak trenutek se je vlak lahko odtegnil vnaprej vidni nemški reakciji. Treba je bilo delati hitro, onesposobiti vlak za premikanje in ga' potem uničiti. Storil je to tisti višji narednik, ki je dal povelje svoji peščici vojakov in ji nakazal smer, v katero mora njeno novo mehanično vozilo iti v naskok. Nova vojna pošast Mi smo videli to presenetljivo novo vojno pošast in jo zato lahko podrobno opišemo. To je pošast, ki skriva v sebi strahotno uničujočo silo, čeprav si ne smatramo pooblaščene, o njej govoriti. Povemo lahko samo to, da gre v tem primeru za neke vrste modernega »ovna«, za neko silno trdno napravo, ki takoj čim ;adene, nezadržno utre pot oddelku, v čigar službi je. Često pa je kljub vsemu ta »oven« ranljiv im se na odprtem polju ne more boriti dalje kot le nekaj trenutkov. Potem se mora spet »skriti v brlog«, prestavljati in se mora stalno posluževati zvijače, če se hoče potem nenadno zopet prikazati na dan, da znova zada svoje scnrtne udarce. »Oven« začne butati Prvi udarec, namenjen v sredo, je zadel eno obeh lokomotiv, jo odnesel, da se je razletela v zraku. Rdeči so začeli spoznavati moč neškega orožja. Naslednji udarec je odnesel v zrak vagon za prevažanje streliva. Kakor da se ni nič zgodilo so sovjeti še naprej streljali na kolono. Cevi strojnic so spet pokukale iz stolpov na tankih, da bi še skušale zadržati nemški pritisk. »Oven« je orožje, ki more zadati le malo število udarcev, zapovrstjo, potem pa ga je treba zopet nabasati. To je delo, ki se mora opraviti kje v varnem zavetju z mrzlično naglico in velikanskim naporom petih neustrašenih topničarjev, kolikor jih pripada enemu takšnemu sodobnemu »ovnu«. Vsi naslednji udarci so zadeli tarčo. Prvi med njimi je v hipu razdejal dva oklepna vozova. Tretji rdeči »oklepnik« je zletel v zrak nekaj sekund nato. Potem je prišla vrsta na drugi vagon s strelivom in slednjič so bili še ostali tanki prisiljeni k molku. Kljub vsemu temu, da je bil ta oklepni vlak razbit od zadetkov ter zavit v ogenj in dim, je še vedno ostal trdnjava, v kateri so številni topovi branili Nemcem neovirano prodirati dalje. Vedno je »oven« tisti, ki zadeva Dvoboj med oklepnim vlakom in »ovnom« je trajal dolgo in je bil vedno »oven« tisti, ki se mu je posrečilo zadeti nasprotnika, ne da bi ga ta opazil. Tudi nosilec druge lokomotive je zletel v zrak. Ostali vozovi — bilo jih je dvanajst vsega skupaj — so bili slednjič prav tako zadeti. Vlak zdaj ves gori, toda iz tankov, ki so preostali, še vedno bruha srdit ogenj, ki pa ne zadeva več točno. Nič več ni škodljiv. En sam bližajoči se napad ga prisili k molku. Oklepna kolona se je kmalu nato pojavila ob postaji na končno le prosti cesti.« Islandija in sedanja evropska vojna Vojni časi so ji znižali dolgove, vzeli pa so ji svobodo 0 Islandiji, ki so jo zadnjič tako nenadno in nasilno zavzele ameriške čete — kar je ponoven dokaz, aa se Amerika hoče na vsak način dejansko zaplesti v sedanjo evropsko vojno in tako tudi sama tvegati — prinaša >La Stampac krajši članek, v katerem piše: Islandija je dolga 490, Široka pa 857 km in komaj 120.000 prebivalcev. Po obvestilih, ki e dobila iz Stockholma >Neue Ziircher Zei-šteje zdaj angleški okupacijski zbor že '50 tisoč mož. Zdaj ee je tu izkrcala tudi nna ameriška divizija. Tako se je prebivalstvo na Islandiji skoraj podvojilo. Po izbruhu vojne je bila Islandija spom(.rli leta 1910 odtrgana od Danske. Prenehala j^ trgovska izmenjava z Nemčijo in evropsko celino sploh. Islandija je doživela težke ža<-e, potem pa so se začeli dobri časi. London je monopoliziral ves izvoz poljskih pridelkov, zlasti pa izvoz živine in rib. Prej so Angleži plačevali tono slanikov po 7 funt-šterlingov, zdaj pa jih plačujejo po 30. Leta 1940 je Islandija izvozila za 133 milijonov kron raznega blaga, uvozila pa za ‘>2 milijo- Gerconsi ingegneri uffici tecnici introdotti, come corrispondenti da sviluppare lavoro in pompe, impianti, aeque-dotti, trivellazioni, tu-baziopi. Scrivere con re-ferenze dettagliate alla Iščemo inženirje vpeljane v tehniško službo, kot dopisnike za razvoj dela g črpalkami pri instalacijah, vodovodih, sondažah cevovodih. — Pisati s podrobno navedbo priporočil na: S. A. Audolf * Bartola, Corso R. Parco 29, Torino nov Islandska krona pripada, oziroma bolje rečeno, je pripadala bloku šterlinga. En šterling velja 22 kron. Zdaj, ko so tja prispeli Amerikan-ci, bo Islandija verjetno vstopila v dolarski blok. Za en dolar je treba zdaj plačati 6.50 kron. Da je Islandija naredila dobro kupčijo v sedanji evropski vojni, dokazujejo njene bilance. Leta 1940 je1 bila njena bilanca aktivna za približno 2 milijona kron. Vlada je zmanjšala dolg v Londonu od 5.5 na 4.5 milijona kron in je •(vrnila 6% milijonskega posojila družbi »Erieson«. Njen dolg, ki ga ima v drugih državah, znaša zdaj samo še okrog 100 milijonov kron. Njene tri banke (pri čemer je všteta tudi emisijska banka), so imele prej v tujini- 12 milijonov dolga, zdaj pa imajo že približno 60 milijonov kron kredita. Življenjski stroški so se na Islandiji zvišali za 50%, toda Islandci so optimisti in upajo, da bo za valom šterlinga prišel zdaj dolarski val. V nadomestilo za to pa je Islandija prodajala ali vsaj drugim zaupala svojo svobodo. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« •• * I '"■HHh:'■•i-- ■rx 1» oa*- ■ &*..<.« < mim m&šmssSm. * -M -■ i •. ■ o se blesteli v žgočem soncu goli meči številnih vojščakov, ki so bili zvrščeni na prostornem dvorišču, nasproti mramornatega stopnišča, ki je vodilo v notranjost gradn. Ob vznožju stopnišča je na krasnem belcu sedel mlad vojščak v popolni bojni opremi. Konj je nestrpno tolkel s kopiti ob tlak, kakor da bi ze komaj čakal, da zdrvi preko vzdižnega mostu v daljne dežele. Nenadoma pa se je med hrzanje konj pomešalo mrmranje vojčakov. Oči vseh so se uprle proti vrhu stopnišča, kjer se je prikazal starec, čigar obraz je še vedno kazal znake mladostnega poguma in plemenitosti. Starčkov pogled je počasi! šel od vojščaka do vojščaka, kakor da bi se hotel od vsakega posebej še enkrat posloviti. Nazadnje pa je obstal na mladeniču, ki je stal tik pod njim. Počasi je dvignil roko, s kretnjo, ki je izražala obenem zapoved in prošnjo. Grobna tišina je zavladala na dvorišču in v tej tišini so starčkove besede zvenele bolj toplo in bolj slovesno. »Vojščaki moji in ti, Hugo, moj sini Bqžji klic je dospel z daljnega Vzhoda do vas in pozval vaša pogumna srca in vaše junaške roke, da osvobodite Gospodov grob iz rok poganov. Za to podjetje je treba neustrašnih mož, ki se ne boje prodreti v neznane kraje, ki se ne tresejo pred meči poganov, ki se znajo boriti do končne zmage. Vi ste se brez oklevanja odzvali božje- mu klicu. Dobro vas poznam, moji junaki in vem, da vam v pogumu in junaštvu ni para. Nešteto drugih junakov se bo z vami borilo pod znamenjem križa. Ali boste zaostali za njimi ? Ali boste dopustili, da bodo drugi pred vami zasadili križarski prapor na obzidje osvojenega svetega mesta?« Kakor bučanje groma ob poletni nevihti, se je nenadoma dvignil krik vojščakov, zablestili so meči ita križarski prapor je zaplapolal nad njihovimi glavami. Starčkov obraz je zažarel in njegove roke so se dvignile proti nebu, kakor da bi se hotel zahvaliti Bogu in Ga prositi, da bi čuval in blagoslovil te junake, ki so pripravljeni žrtvovati zanj svojo mladost in življenje. »Ta krik je moje srce pričakovalo od vas, moji zvesti. Odrinite torej brez strahu. Na težavni poti in v krvavih borbah vas bo spremljal moj duh. A ti, sin moj, pomni, da Ivrejski vitez ni nikoli poznal strahopetnosti in sramote in da meč, katerega si podedoval po svojih prednikih, še nikoli ni služil sili, ampak vedno le pravici. Bog naj vas blagoslovi vse in vas srečno privede nazaj v domovino.« Še enkrat so zidovi gradu odmevali od vzklikov vojščakov, nato pa so jih konji v strnjenih vrstah odnesli negotovi usodi nasproti. V lahnem diru je Hugo Ivrejski vodil svoje vojščake po prašni cesti proti ligurski obali. Nenadoma je eden izmed vojnikov vzpodbodel konja in se približal poveljniku. »Ali se nameravate kje ustaviti, preden dospemo flo pristanišča?« je vprašal. »Mislim, da bo to nujno potrebno, Andrej. Konji so trudni in noč se že bliža. Ali nisi tudi ti istega mnenja?« »Brez dvoma. Ljudje in konji so potrebni počitka. Treba je tudi, da se nekoliko osnažimo, preden dospemo v Genovo. Ozrite se po svojih ljudeh. Ali ne izgledajo kakor Huni, ki prihajajo pustošit italijanska mesta.« Hugo se je ozrl po ljudeh in se nasmehnil. »Pri moji veri!« je vzkliknil, če bi takšni prišli pod grad mojega očeta, bi gotovo nemudoma ukazal dvigniti most in poslal branitelje na okope. Res, pošteno se bodo morali skrtačiti, prijatelj!« Pol ure pozneje, je Hugo razjahal s svojimi zvestimi pred neko gostilno. Gospodar prenočišča se je malo prestrašil, ker je menil da ima opravka s tropo klativitezov, katerih je tisti čas mrgolelo vsepovsod. Andrej je moral uporabiti vso svojo zgovornost, da ga je pomiril in šele pogled na zlatnike ga je pripravil do tega, da je spravil vse svoje pomagače na noge in postregel, kakor se spodobi1, utrujeni in lačni četici. Po večerji, ki je vsem prav dobro teknila, so se podali k počitku. Saj so ga tudi bili potrebni in naslednje jutro so morali že navsezgodaj nadaljevati pot. . , Komaj se je začelo daniti, že jih je Andrej budil iz sladkega sna. »Kvišku zaspanci! Le brž k studencu in glejt«, ®a se pošteno osnažite, da se vas ne bodo genovski trgovci ustrašili, ko pridemo danes v mesto.« Fantje si niso pustili dvakrat reči in kmalu je hiša odmevala od njihovih krikov in smeha. Gostilničar se je moral precej urno zasukati, da je mogel vsem postreči. Sonce se je komaj prikazalo nad obzorjem, ko je četica že stala zbrana na cesti. Oklepi in meči so se svetili v žarkih vzhajajočega sonca. Zdirjali so proti Genovi, v veliko veselje gostilničarja, ki se kljub vsem zatrdilom ni hotel uveriti, da ima opravka s poštenimi vojščaki. Kmalu so zagledali pred seboj Genovo v vsej njeni slikovitosti. Hiše, raztresene po vsem pobočju; tu pa tam so tvorile večje skupine, med njimi pa so se razprostirali večji predeli neobdelanega sveta. Ob obrežju pa je mesto kazalo bolj enotno lice. Zdelo se je, kakor da že s svojo zunanjostjo priteguje ljudi k morju, da bi se zaupali njegovim valovom in po njih dosegli neznane dežele, poldne skrivnostnih čarov. V daljavi pa je temna modrina morja prehajala v svetlejšo barvo in se tam daleč na obzorju družila z bleščečo modrino nebesnega svoda. Za Ljudsko tiskarno * LJubljaoti Jože Kramarič — Izdajatelji inž. Jože Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina J« 6 lit, aa Inozemstvo 10 Lit — Uredniitvos Kopitarjeva ulica 6/111 — (J prav at Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Te le Ion štev. 40-01 do <005 — Rodrainieas Novo mesto.