NOVICE Studijska knjige a Mirana Jarca HOVO uvea*0 ► ► P LETO III. - št. 7 V KOČEVJU, DNE 15. FEBRUARJA 1958 Cena 10 din ZBORA VOLIVCEV V POLJANSKI DOLINI 9. februarja sta bila zbora volivcev v Predgradu in Vimolu. Volivci so potrdili kandidate za poslance in sicer: Josipa Vidmarja za Z verni V petek, 7. februarja, je bila v Kočevju občinska konferenca pri splošnem izobraževanju prebi- Zveze komunistov občine Kočevje. Poleg izvoljenih delegatov iz vseh valstva. Društva bi morala več nu- . ’kmetiiske »k mi članov občinskega komiteja ter vabljenih, hhh h,m rr zbor proizvajalcev kmetijske skupi- OBCINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV OBČINE KOČEVJE Enotnost vodi k uspehu osnovnih organizacij ZK, so so konference udeležili tudi sekretar Janez Vipotnik, član OK Janez teja ZKS Ribnica tov. Picek. Politično poročilo je v Imenu začasnega vedstva občinskega komiteja (v tem vodstvu sto Boris Mi-koš, Julij Planinc, Stane Repar in Tone Šercer) .podal tovariš MLkoš, organizacijsko poročilo pa Tane Šercer. Na območju občine Kočevje je 44 osnovnih organizacij ZK z 880 člani. Poleg tega‘so tudi trije aktivi ZK in sicer pri Kmetijsko gozdarskem posestvu, Prostovoljnem gasilskem društvu Kočevje, svoj aktiv pa imajo tudi prosvetni delavci-komunisti. V zadnjih dveh letih so bile tri organizacije ukinjene, na novo pa so bile ustanovljene pri Gospodarski poslovni zvezi, Mestnem ved: vodu, podjetju Eleiktro, dve terenski organizaciji v mestu diiti tudi odvečnim krajem. V Po- ne in Toneta Hafnerja za isti zbor sekretar Okrajnega komiteja ZKS ljanski dolini sploh nimajo društva, u Pirnat in sekretar Občinskega komi- ki bi pripravljalo kulturne nastope L _An,.„ članstva razdeljeni na dve organizaciji. Lani so organizacije ZK kočevske občine sprejele v svoje vrste 58 novih članov, od tega 44 mladincev in 16 žena. Od skupnega števila članstva je 392 delavcev, 18 kme-Itov, 314 uslužbencev in 156 ostalih. Med člani ZK pa je 248 žena in 122 mladincev. To so samo nekateri pedatki iz pripravljalo kulturne nastope in nudilo ljudem prepotrebno Izobrazbo v obliki tečajev in predavanj. Zlasti pereč je ta primer za Koprivnik, kjer številni delavci in ostali sploh nimajo drugega razvedrila od onega, ki jim ga nudi gostilna. Poudarjeno je tudi bilo, da ni pravih odnosov med društvi in p:d-jetji, ki bi lahko nudili prosvetnemu in kulturnemu delu več materialne in moralne pomoči. Delegati iz oddaljenih 'krajev so se pritožili, Na zboru volivcev v Predgradu je tudi govoril domačin podpolkovnik JLA Aleks Weis, ki je orisal dosedanje delo skupščin in pomen letošnjih volitev. j, B. V RIBNICI BODO GRADILI V Ribnici nameravajo graditi novo stavbo ža podružnico Zavoda za socialno zavarovanje. Kakor smo zvedeli, bodo začeli z gradnjo kmalu. Ortnek ima lepe možnosti za razvoj turizma večje organizacijskega poročila, politično <33 ljudje radi berejo, posebno v ztm-poročilo pa v izvlečkih objavljamo skem nl pa nohene na 3. in 4. strani naše številke, za- knjižnice, razen v Kočevju. .. * Mnogo so razpravljali o nalogah in vlogi, ki jo morajo imeti osnovne organizacije Zveze komunistov in sindikalne podružnice pri delu in problemih v podjetjih. Navedli so to bomo v tem sestavku na kratko opisali živahno in plodno diskusijo, ki je sledila poročiloma. Pomanjkljivo je delo Svobod in prosvetnih -društev, ker je skoraj vsa njihova dejavnost v dramatikih OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V SODRAŽICI V vrste sodraških komunistov - več mladine pa sta hiti zaradi velikega števila sekcijah, premalo ali pa skoraj nič 1£0£ organizacija ZK soodgovorni za Predvolilne priprave v Ribnici Zberi volivcev drugega sklica so v volilni imenik posamezniki, ki ni-v ribniški občini v glavnem dobro so več prebivali na področju obči-uspeli. Volivci so bili s predlaganimi ne, ali pa so že umrli, obratno pa kandidati zadovoljni in so potrdili nekateri niso -bili vpisani v volilni njihovo kandidatura. imenik in so 'bile zato težave -na Ustanovljen je bil volilni štab, dan volitev. Kot smo že omenili, se k bo poskrbel, da bodo nične priprave In redu potekale. stanje, ki je nastalo v podjetju. Delegati so še govorili o nepravilnih odnosih med nekaterimi člani ZK, o problemih v podjetjih, pomanjkanju,- stanovanj, naraščanju cen, razsipništvu itd. Tehtna in pomembna je -bila diskusija sekretarja OK ZKS tovarl- Na nedeljski občinski -konferenci Zveze komunistov v Sodražici se je zbralo 64 delegatov in članov, kot gost pa je sodelovala tudi članica OK ZK Ljubljana. Poročilo o dfiu komunistov sodraške občine je izčrpno pedal sekretar obč. komiteja ZK tov. Slavko Kovačič. Na obrnoč- agilen. Nekateri delegati iz Loškega petoka pa so predlagali, naj bi ta mladinski aktiv sodeloval tudi s tamkajšnjim KUD, da bi talko dosegli še večje uspehe na področju kultumo-prosvetnega dela. Večje- število delegaltov je razpravljalo o vprašanju aktivnosti religije. Pravi komunist je še pred tv, ir a ■ , . . • Sa Vipotnika. Obrazložil je 'gospo- razpravi, seje kakor rdeča nit vl-ek- same volitve v 3 ^ E?™. to vprašanje, kako najti način za Revizija volilnih imenikov je V dneh pred volitvami bo v Rib- j,u občine Sodražica je 11 osnovnih _ . organizacij ZK, s skupno 129 člani, sprejetjem v organizacijo razčistil z Lani je bilo na novo sprejetih pet verskimi predsodki. Religija je po-članov, ravno toliko pa izključenih, sebmo aktivna v nekaterih predelih V poročilu, kakor tudi 'kasneje v Loškega potoka. Na konferenci je bilo poudarjeno, _ __ ,r____„ , ______ paj bi bil osnovni problem prizade- ob skupnem naporu vključevanje novih članov v Zvezo vanj za razširitev že obstoječih go vseh državljanov edino lahko rešimo ter tako pripravimo vsem de- caigamizira občinski komite Ljudske Hlie PJS°Je- Ko le govoril o teža-mlladine Ribnica. Tako se zdaj ne bo več pripetilo, kot je bilo ob priliki zadnjih občinskih volitev, da so bili vpisani O »NOVICAH« NA KONFERENCIZK Na občinski konferenci Zveze komunistov občine Kočevje so delegati precej govorili o našem listu »Novice«. Ne da bi kdo sploh načel vprašanje, ali naj »Novice« še izhajajo ali ne, so vsi, ki so diskutirali o delu in nalogah ZK, poudarili, da je treba »Novice« samo podpreti in razširiti. V občini so »Novice« najbolj razširjen in bran list in pride na vsakih 6 prebivalcev en izvod, medtem ko pride dnevnega tiska v Poljanski in Kolpski dolini po en izvod na 170 prebivalcev. Navedli bomo samo nekaj izvlečkov iz diskusije delegatov in gostov na konferenci: JANEZ VIPOTNIK, sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana: ■ »...Belj kot prej sem iz vsebine današnje diskusije prepričan, da so Novice za ta del okraja res potrebne. Občine bivšega okraja Kočevje naj list moralno in materialno podprejo in naj sodelujejo v odboru, ki list vodi...« BORIS MIKOŠ, v. d. sekretar občinskega komiteja ZKS Kočevje (rekel v poročilu): »V naši občini Imamo 2197 naročnikov Novic ... Glede na razširjenost in priljubljenost našega tednika Novice, ki se je znašel v težkem gospodarskem položaju in ker Občinskemu komiteju vse doslej ni uspelo zagotoviti temu listu ustreznega ideološkega vodstva, smatramo, da je prav, da se o listu dam« resno pogovorimo.« JOŽE SMOLEJ, predsednik DPD »Svoboda« Kočevje: »Mnenja sem, da Novice ostanejo, ...da se razširi krog naročnikov in listu da še trdnejšo osnovo.« DUŠAN SLANA, upravnik po-šte v Kočevju: »Mnenja sem, da bi list še nadalje obstajal, ker je v bivšem okraju najbolj razširjen in priljubljen...« MARIJA VOLF, učiteljica iz Fare: »če bi ljudem v Kolpski dolini vzeli Novice, bi jim vzeli ge to, kar imajo!...« JOŽE KURE, delavec iz Kočevja: »Namesto za luksuzne avtomobile in ostalo razsipništvo, naj hi potrebna sredstva raje dali Novicam, otl česar bi imeli vsi korist in ne samo posamezniki.. .« V prihodnjih dneh bodo v ribniški občini tri večja predvolilna zborovanja, na katerih bedo govorili poslanski kandidati in sicer v Ribnici, Dolenji vasi in v Jurjeviči ali vah, ki so nastale v delu dosedanjega občinskega komiteja ZK Kočevje, je poudaril, da lahko samo enotna in čvrsta organizacija komunistov, skupno z ostalimi političnimi organizacijami, rešuje ne- komunistov, predvsem pa iz vrst mladine. Osnovne organizacije so premalo sterile za sprejem novih članov, zato bo treba v tbodoče polov-*; večjo pažnjo na nenehno rast in pomladitev vrst komunistov. Največja politična organizacija SZDL bi morala imeti večjo vlogo, kot jo je imela doslej. Da pa bo to mogoče, bo treba najprej povečati spodarskih obratov. V nekaterih predelih občane nastaja problem, kam z odvečno delovno silo. Pri za-poslevnnju nove delovne sile in povečanju proizvodnje je bil v podjetju »Smreka« dosežen lep uspeh; trenutno je tam zaposlenih 145 ljudi. Delegati iz Loškega potoka so se zavzeli, naj 'bi bila v Loškem potoku osemletka. Ravnateljica nižje gimnazije v Sodražici Majda Bitenc je obrazložila, da sedaj še ni pogojev za osemletko v Loškem potoku, ker je premalo učencev za vi 5 je razrede. Zato naj bi v zadetku delovala šestletka, ki bi kasneje, če se bo povečalo število učencev, pre-rastla v sedem- oziroma osemletko. (Nadaljevanje na 2. strani) pa v Sušju. Pričakujemo, da se bo- in tolmači pot, ki vodi k socialistic do volivci v lepem števila udele- ni izgradnji, žili teh zborovanj. Stai!e,Er'0,bleme *n, "inožjeam ^kaže število članov. Dosedanjih 33 odst. članov od vseh volivcev pač ne pred- Podpredsednik OLO Janez Pirnat je poleg drugega rekel, da ima kočevska občina vse pogoje za velik razvoj na vseh področjih dejavnosti. Ob koncu pa so delegati izvchli nov 31-članski občinski komite ZK kujemo v ribniški občim lepo vo- gata za VII. kongres ZKS, ki bo to pomlad v Ljubljani. Mc Pred kratkim so se zbrali v Ribnici na posvetovanje vsi predstavniki množičnih organizacij in se pogovorili o -načinu dela in vlogi, ki je zaupana organizacijam pred volitvami. lilho udeležbo. stavlja prave slike političnega izživljanja ljudi, od katerih je v zadnji vojni velik del sodeloval na strani osvobodilne vojne. Tudi nekatere druge politične organizacije, predvsem velja to za Loški potok, so se s svojim delom premalo uveljavile. Poročali so, da je mladinska organizacija premalo aktivna. Lep zgled za delo mladine maramo omeniti mladinski aktiv v podjetju »Smreka« Loški -potok, ki je zelo Mladina Ribnice se pripravlja Veličastno in z navdušenjem je sprejel VI. kongres LM Jugoslavije in vsa naša mladina sklep, da bomo gradili in izročili prometu do 29. novembra letos prv,o etapo ceste »Bratstva in enotnosti« med Zagrebom in Ljubljano. Preko 50.000 mladih ljudi iz raznih krajev, različnih navad in šeg, delavcev, kmetov, srednješolske in študentske mladine bo skupno gradilo pomemben objekt, utrjevalo svojo voljo, bratstvo in enotnost, skupno delilo napore in prijetno razvedrilo. V tej množični delavni akciji bo sodelovalo iz občine Ribnica 30 naših mladincev in mladink. Prva skupina 15—20 'brigadirjev bo odšla na delo že 28. februarja. To bodo predvsem mladinci, kj so zaposleni v kmetijstvu in nekaj delavcev. Občinski komite LMS prosi starše in gospodarske organizacije, da podprejo skupne napore vse jugoslovanske mladine. Mladinci obvezniki predvojaške vzgoje bodo po akciji prosti pouka, brigadirji -bodo dobili obleko in obutev, v prostem času bodo lahko obiskovali avto-moto tečaje, brigadna pesem in harmonika bosta plemenitila duha in v prostem času veselila mlade brigadirje, šestumo delo, izdatna hrana in kopanje v Krklj Savi ter Sotli bodo prinašali mlademu človeku nova doživetja, ld so svojstvena brigadnemu življenju. Naš Ribničan bo tolmačil Makedoncu, kako se izdelujejo obodi, on pa mu bo hvalil, kako okusno je njegovo južno sadje, kako goji riž in bombaž ter rigola vinograd. Drug Osrednji problem trenutne mednarodne aktivnosti še vedno predstavlja stališče poedinih dežel do mednarodne konference predsednikov vlad, na kateri naj bi rešili po-edina sporna vprašanja, ki razdvajajo današnji svet. Medtem ko smatrajo Rusi, da mora do take konference priti čimprej in na najvišji ravni, vztrajajo Amerikanci na stališču, da se morajo prej sestati zunanji ministri in pripraviti konferenco predsednikov vlad tako, da.bo na vsak način uspešna. Predsednik indijske republike Prasad se je v svojem govoru pred parlamentom odločno zavzel za sklicanje konference predsednikov vlad. Ameriški tisk priporoča za za- Razgovcrl o priključitvi arabske dežele Jemena Združeni arabski republiki, ki sta jo 1. februarja osnovali s svojo združitvijo Sirija in Egipt, zelo dobro napredujejo in vse kaže, da bo do te združitve kmalu prišlo. Zveza med lemi tremi arabskimi deželami kaže na to, da je arabska enotnost še vedno nacionalna težnja vseh Arabcev. Libanon je izjavil, da kljub vsemu želi očuvati državno samostojnost. Vedeti je treba, da Libanon med vsemi arabskimi deželami največ zasluži od trgovine in da želi zato vsaj še nekaj časa ostati ckno v svet -zaenkrat še neenotnega Arabskega polotoka. Zahodnonemški časopis »Die Welt« od drugega bosta spoznavala nava- in nadaljevanje programa erganiza- četek razprave na predsedniški kon- de in način dela, obenem pa kramljala, kako uspešno ali neuspešno gospodari njihova kmetijska zadruga. Večji del aktivov LMS v Ribnici je že seznanjen z zaključki kongresa LMJ v Beogradu. Predvolilno aktiva LMS Ribnica s »Skapmoviml teh predlogov so predvsem demo- i' zborovanje vseh mladih volivcev ob- zvijačami«, ki jih -bodo uprizorili v kratski senatorji. Jvg , ‘S,e obe p"01™51!1 rije. Dva mladinca LIP Ribnica se bosta pred volitvami udeležila zborovanja mladih delavcev lesne industrije v Kamniku. Vse skupaj bedo izpopolnili člani dramske skupine ferenci predvsem razgovor za Zbolj- „ Z,' ". ' V* f J Je Sanje medsebojne tr|ovine, skl J- tejartl, da Sovjetska zv«=a tev svečane nenaoadalne Wodbe dejistvq, da sta ove nemški inViztotitey6nekaterih vorašani iz državl’ se lahko zd™ž‘ta le na priwSEiS? kUpffjih se- P« konfederacije in da je Sedaj vežejo na ta problem. Nosilci vjetitoi zveza pripravljena razprav-j j- y Ijati o združitvi Nemčije, vendar le čine 9. marca v Ribnici mora že tem mesecu na Ribniškem odru. ugotoviti izpolnitev obveze za delov- Mladinci, mladinke, dokažimo, da no akcijo, obenem pa vzpodbuditi se zavedamo pomembnosti dobe, v vsakega mladinca, da bo čimveč kateri živimo, in 'bodimo zgled vsem prispeval za predvolilno dejavnost ostalim množičnim organizacijam. 70 članov na zboru v Črnem potoku povesta pravici do proizvodnje in Atene je obiskal angleški zunanji nakupa jedrskega in raketnega minister Lloyd, da bi se s predstav- orožja, kakor tudi do gradnje ra-niki grške vlade posvetoval o rešit- ketnih oporišč; obe Nemčiji bi mo-vi ciperskega vprašanja. Na teh rali izstopiti iz vseh mednarodnih razgoverih sodeluje tudi angleški vojaških organizacij, s sporazumom guverner z otoka Cipra. Po hudih pa bi bilo treba omejiti nemško vo- Občni Zbor Socialistične zveze v Črnem petoku je že za nami. Udeležba je bila dobra, saj se je občnega zfbora udeležilo 70 članov. Funkcionarji upravnega odbora so podali poročilo o delu organizacije v preteklem letu in o uspehih, ki so jih dosegli na gospodarskem in političnem področju. Zelo se je povečalo število članov. Na zboru so razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih obeh vasi, ureditvi pašnikov itd. Na kraju so NAPOVED VREMENA Sredi zime nas je obiskalo toplo vreme. Vremenoslovci nam napovedujejo, da sneg in obdobje mraza še prideta. Preobrat vremena bo verjetno okoli 19., mogoče celo okoli 26. februarja. Pred preobratom vremena -bodo obline padavine z dežjem in kasneje snegom. Do takrat bo pretežno suho vreme. člani iz svoje srede izbrali kandidate za novi upravni in nadzorni odbor SZDL. Volitve bodo 16. februarja. Med kandidati so zastopane itudi žene in mladina. Izvolili so tudi volilni cd/bor. protlangleških demonstracijah, ki so jih priredili TurM na otoku Cipru, je angleška zamisel o delitvi otoka doživela hud udarec. Sedaj Angleži poskušajo doseči pristanek Grkov, da bi na otoku v okviru sil Atlantskega pakta razmestili turške čete. Razumljivo je, da Grki o tem ne želijo ničesar slišati. Občinski praznik Ribnice Občinski praznik v Ribnici bo sicer šele 26. marca, vendar se občinski odbor Zveze borcev Ribnica že sedaj pripravlja na (ta pomeb-ni praznik Ribniške doline. Za to potolkle veliko število sovražnih italijanskih vojakov!, 'bodo odkrili spominska ploščo. Da bi proslava občinskega praz- jaško moč na potrebe nemške obrambe. Hruščev je podprl poljski predlog, da se dežele srednje Evrope ne obonežujejo z atomskimi orožji. ZDA so odobrile Poljski nove kredite za 97 milijonov dolarjev, predvsem za nabavo pšenice ter rudarskih dn drugih strojev. Poljaki bodo vrnili od izposojenega zneska v dolarjih le 25 milijonov, ostalo pa v svoji valuti. V mesecu februarju bo Poljske obiskal tovariš Vukmanovid z namenom, da se v razgovorih med našo In poljsko gospodarsko delegacijo priložnost organizirajo vrsto pro- ustanovili poseben pripravljalni od-slav pred in po prazniku. Na dan bor. Vso pomoč je obljubil tudi praznika bodo na Miheličevi hiši Glavni odbor Zveze borcev Slove-v Ribnici odkrili spominsko ploščo nije. pokojnemu narodnemu heroju Jo- Podrobnosti o proslavah v poča-žetu Šešku. V Miheličevi hiši se je stitev občinskega praznika v Rib-šeško večkrat mudil in sicer pred niči, ki letos sovpada na 15. oblet-vojna in med vojno. V Jelenovem nico velike partizanske zmage v žlebu, na kraju, kjer so junaške Jelenovem žlebu, 'bomo poročali en-partizanske brigade 26. marca 1943 krat prihodnjič. nika v Ribnici čim lepše uspela, so doseže sporazum za povečanje trgo- vine med obema deželama, kakor to določa jugaslovansko-poljska deklaracija, ki smo jo podpisali lani septembra, ko je Gomulka obiskal Jugoslavijo. Od leta 1955 se je trgovina med obema deželama povečala od 8 milijonov dolarjev na 54 milijonov. Ob obisku tovariša Vukma-noviča nameravajo ustanoviti stalni odbor za gospodarsko sodelovanje. Volivci kočevske občine - v nedeljo vsi na volitve v odbore SZDL! ZuHanjepaCUicni (kommtat.....— Naše gostinstvo v luči novih zakonov Z BOMBAMI NAD ŽENE Pretekli teden so se Francozi že tretjič zaporedoma v zadnjem meseicu izkazali. Pred približno mesecem dni so na odprtem morju 100 km od alžirske obale ustavili jugoslovansko ladjo Slovenija, jo s silo odpeljali v alžirsko luko in iztovorili del tovora, ki ga je ladja prevažala. Deset dni zatem so na odprtem morju ustavili poljsko ladjo Visla, jo vso pregledali ln še pretili poljskim mornarjem. Sedaj pa je francosko vojaško poveljstvo v Alžlm začasno opustilo metode morskih roparjev in se poslužilo znanih metod fašističnega letalstva in popolnoma v stilu najhujših nemških bombardiranj Beograda in Rotterdama bombardiralo majhno tuniško vas Saki-jet Sidi Jusuf. Vas, ki leži ob tuniško-alžirski meji je postala sredi dneva tarča močne eskadril«- francoskih bombnikov, ki so v nekaj minutah porušile več kot pol vasi do tal ter ubili 82 otrok in žena, preko 100 pa ranili. Člani francoske vlade označujejo ta divjaški napad na neoborožene ljudi kot nujen ukrep, da se zavarujejo življenja francoskih vojakov v Al-žiru. Spor med Tunisom in Francijo je na ta način postal še hujši. Kot odgovor na nepojmljivo dejanje Francije so Tunižani takoj zahtevali umik vseh francoskih čet iz Tunisa, kjer so te na posameznih nu-stih im) sporazumu med obema deželama še ostale. Tuniška vlada je dovolila, da se razdeli orožje prebivalstvu in da se formira narodna garda. Enote te garde so skupno s prebivalstvom obdale z barikadami vse francoske garnizone v Tunisu in te barikade zasedle. Francoske čete svojih postojank ne morejo zapustiti, ne da bi prišlo pri tem do krvavega obračuna in tako do novih zapletov med Francijo in Tunisom. Tuniška vlada je odločno protestirala pri Združenih narodih zaradi bombardiranja civilnega prebivalstva. Štirje francoski novinarji in dvanajst predstavnikov dežel, ki imajo v Tunisu svoja zastopstva, se je na licu mesta prepričalo, da ni šlo pri bombardiranju za nikakršne vojaške objekte, ampak samo in izključno za eno skromnih tuniških vasi. Tudi v Franciji so se nekateri vidni politični delavci uprli takemu načinu reševar n ja alžirskega problema, med temi sta komunist Duclos In radikal Mendes-Franee, bivši predsednik vlade. Zelo mučen vtis je bombardiranje napravilo tudi v krogih Združenih narodov, v Združenih državah pa se je javno mnenje, ki sicer skuša braniti francosko vlado, le obrnilo proti takim metodam vojskovanja. Uradni ameriški krogi pa se neprijetno počutijo, saj je bilo 17 letal od 25, Iti so v napadu sodelovala, ameriškega izvora. To dejstvo vsekakor slabo koristi ameriškim prizadevanjem, da bi vzpostavili čim boljše odnose s sevtsmo-afriškimi deželami. Francija uporablja v reševanju alžirskega problema vedno bolj grobe metode, krši mednarodne zakone in sporazume in se obnaša, kakor da ji nihče nič ne more. Tako ravna predvsem zato, ker njeni zavezniki ne nastopijo proti takemu ravnanju. Francosko-amerl-ški spor zaradi napada na Egipt je že poravnan. Nadaljevanje take politike napram sevemo-afriškim deželam pa lahko privede le do tega, da se bodo te dežele, kot je to storil Egipt, obrnile od Zahoda stran in šle samostojno pot. To je v današnjih pogojih tudi edino pametna pot. B. Mlkoš Sindikalna podružnica gostinskih delavcev Kočevje priredila na pobudo Gostinske zbornice delovno konferenco, na kateri so obravnavali problem gostinstva v zvezi z novimi zakoni. Kot glavna točka obravnave je bilo vprašanje gostinstva v letu 1958 glede na nove uredbe o delov- OBCNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE KOČEVJE Mladini več tehnične vzgoje Predvidevajo, da občine v letu Vprašanje je, ali bodo gostinski 1958 ne bodo mogle pavšalizirati go- obrati pod takimi pogoji sploh še Občnega zbora Društva prijate- šole ter gospodarskim organizaci-stinskih gospodarskih organizacij za imeli lahko glasbo in kako bodo nu- jjev mladine Kočevje, ki je bil 11. jam. zvezni prometni davek, stanovanjski dili gostom razvedrilo. februarja, se je udeležilo okoli 40 Razprava je bila zelo plodna in prispevek in proračunski prispevek Poglejmo še cene, ki iz dneva v članov. Občni zbor je lepo uspel; iz je nakazala pomembne stvari'za de-od plač. dan rastejo. Kako naj obdržimo ce- poročila in razprave je bilo razvid- k> v letošnjem letu. Vprašanje teh- Glede na to bodo gostinski obrati ne na višini, kot so bile v letu 1957, no kakšen pomen ima to društvo za nične vzgoje mladine je bilo eno težko krili svoje stroške in bo na- če proizvajalci svoje prodajne cene mladino in kaj vse je storilo v pre- prvih načetih vprašanj. To je zahte-stalo vprašanje rentabilnosti gosttn- nenehno dvigajo. Primorani smo 'teklem letu. va časa in novi zakon o šolski re- nih odnosih in o delitvi celotnega skih obratov v letu 1958. Ker s tem, dvigniti cene hrani in pijači. Letos dohodka gospodarskih organizacij. x~ ’ “ " -- - - Gostinstvo, kot vejo gospodarske panoge, ne moremo izenačiti z industrijo in obrtjo zaradi specifičnosti poslovanja. Prvo je vprašanje če bomo. pavšalizirali samo obresti podb visoke cene seveda znižale ko-"m*'1'18 isredstva, zemljarino in j jamski promet živil in pijač, s tem pa nastane problem rentabilnosti gostinskih obratov. občinski prometni davek, nam ne bo dosti pomagano, ker so osnovna sredstva v gostinstvu po vrednosti xr0nv__ui„ . ... . . forma postavlja tu precejšnje za- su° P™stem f ^e^e.e£^SjSSawwSneehSi v/° a Me iz Kočevja in bližnje okolice 2 priredile obiske v kočevskih podjet- osnovnih ciljev društva. DPM se je Tako !bl ^ m]adlna vsaj delno veljavo tudi lani že močno uveljavilo. Doseglo je Lmanlla z različnimi mldtci in hi prispevek 10 odst., dvojna avtorska taksa In sicer: avtorski agenciji in zaščiti malih avtorskih pravic ter občinska taksa za vsako Izvajanje. urejenih po teh določilih, bodo predlagane v kaznovanje, v nekaterih primerih pa bo odvzeta gostiščem pravica do obratovanja. št. Zo™za"čas~a ker'se v ^stMtih večinoma nizka, obveznosti do zem- V tem letu stopi v veljavo ^ f seznanila z različnimi poklici in bi SeS i sZSJ ljarine pa skoraj nimamo. imela manj težav pri izbiri svojih nik. V 8-urnem delavniku ni vedno enak efekt dela. Včasih se v rednem delovnem času intenzivno dela. Včasih pa je efekt dela v teh urah manjši, kar je odvisno od obiska gostov, denarja in od praznikov. Vprašanje prostega dne je težko določiti, ker bi s tem morali povišati delovno silo. Iste tež koče so glede plačila nočnih ur, ker se morajo te plačati z 12,5 o«3st. poviškom. Glavni problem pa so nadure, ker jih zakon o delovnih odnosih omejuje, vendar pa nastajajo v vsakodnevnih primerih. Glede na obratovalni čas gostišč, ki so odprta od 6. do 23. ure, večji obrati pa od 6. do 1. ure, nastane v gostiščih 1 redna nadura, v večjih obratih pa 3 redne nadure dnevno. V teh nadurah pa niso zajete one ure, ki se porabijo za dnevni obračun in za čiščenje. nega zavarovanja, proračunski pri- nim inventarjem, da bodo služili go- oraaruz •1 . P . prodre med kmečko in delavsko spevek znaša 15 odst. od bruto iz- finskemu namenu. Gostinske orga- stavo del otrok iz nižje gimnazije, jnladi[tlo Ta organizacjja ima za plačil do 20.000 din, stanovanjski nizacije, ki obratov ne bodo imele P™«M°jeike% t tino° je^krbelo^ mladino izredno privlačne oblike de- otroška igrišča, kjer bo treba letos območja.8 šole^ ^ zbem stotem zato, ker ne bi bi-Z »hogoče Sovjetske zveze ali dežel Imenovanega socialističnega aibora uničiti. Taka zamisel je na-ačna. Ker je danes ideja soclall-, že tako močna tol popularna, da ,ii/nnoga socialistična načela prl-jlena vključevati v svoje politične j k STanie skoraj vse politične Stran' I ^organizacije tKublček v Bra-t cuC angleški laburisti, nemški so-i 111 demokrati, Italijanski krščan-»teokrati, avstrijska ljudska fyyT^ka in druge) in tona ta druž-I tu *7 ureditev pristaše po vsem sve-, be' ^er 80 organiziranje socialistič-I bij^^be Progiaslle za svoj cilj I **ti partije, kj po svoji zumanjo-I tiiln , socialistične, tor ker vidijo v klklh rox,itvl 8veta milijoni koloni-*k*t "ludstev svojo boljšo prihod-' 8 * te in game zato je postal socializem svetovni družbeni sistem. Pod takimi pogoji pa nima nobenega smisla več vztrajati na stališču, da je le skupina dežel pooblaščena, da brani ali da se bori za socializem. To so dolžne storiti vse one sile v svetu, ki so z Ilcem obrnjene k socialistični družbeni ureditvi. Ko se danes ogromen del sveta sklicuje na pravico do človeških življenjskih pogojev, zavrača kapitalistično pot razvoja ter išče in ustvarja nove ln naprednejše družbene odnose. To je ena od resnih stvarnosti sodobnega sveta in nima nobenega smisla, da bi jo poenostavljali na skupnem Imenovalcu dveh nasprotujočih sl polov vzhoda tn zahoda. MIR si VES SVET ŽELI Pot k socialistični ureditvi dežel in sveta torej ne vodi preko nasilnega uničenja kapitalistične družbene ureditve in s tem uničenja tudi vseh onih socialističnih sil, ki se nahajajo v Item delu sveta, niti preko nasilnega uvajanja Socialističnega družbenega reda, ampak samo in edino preko aktivnega sožitja med narodi, preko krepitve socialističnih sil, kjerkoli v svetu so že, in preko odkrite tekme dveh gospa,danskih sistemov, kateri od obeh bo dal boljše pogoje za življenje in ustvarjanje človeštva, ki sl je skozi vso svojo zgodovino vedno želelo napredek. Danes, ko so postala or-ožja tako uničevalna in ko je človek že tretjič zaporedoma v štirih mesecih poslal v vesolje umetno telo, rezultat svojega dela tor uma, je to edina pametna in realna politika, Mir ni samo nekaj, kar si danes ves svet iskreno želi, ampak tudi močno kortotl hitrejši preobrazbi sveta. V miru se namreč krepi gospodarska moč mladih neodvisnih držav, ki bi le težko mogle prenesti velika vojaška bremena. V miru tudi ni mogoče uganjati kolonialnih vojn tor je težko zatirati napredna gibanja. Mir prinaša še eno veliko preglavico kapitalističnemu svetu: nevarnost gospodarske krize. Visoko razvite dežele skušajo zato z dvostranskimi pogodbami z gospodarsko pomočjo podpirati razvoj zaostalih področij, dvigniti teh kupno moč In s tem neposredno povečati svojo proizvodnjo in zaposlitev. ČLANI NOVEGA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS KOČEVJE Karel Mlkullč, Zadružna zveza; Dušanka Švigelj, gospodinja, Kočevje; Karel Grm, Rudnik Kočevje; Jože Ivančič, Mold]; Boris Mlkoš, »Zidar«; Jože Lavrenčič, KZ Predgrad; Andrej Pirnat, Koč.; Stane Repar, Kočevje; Julij Planine, KGP, Kočevje; Tone Šercer, LIO Kočevje; Marija Andoljšek, »Zidar« Kočevje; Cvetka Žnidaršič, Otroški vrtec, Kočevje; Ivan šjiorar, Stall log; Torkar Leopold, Snežnik Borovec; Jože Kovač, Osilnica; Feliks Vidmar, KGP Kočevje; Vesel Pavel, Elektro Kočevje; Lojze Rauh, Kočevje; Ignac Karničnlk, Kemična Kočevje; Nagode Ignac, KGP Kočevje; Golob Ludvik, učitelj, Kočevje; Aleksander Vrlinlč, Rudnik; Repar Anton, Rudnik; Resinovič Božo, LIO, Kočevje; Jerman Danica, Ključavničarstvo; Premrl Karel, Mestni vodovod; Pogorele Pavel, LIO; Jakopin Dolfe, Tekst liana; Sender Janez, Vodovod; Rauh Marija, Fara; Glavač Avgust, »Avto«. ČLANI REVIZIJSKE KOMISIJE Jože Boldan - Silni, Knapič Marija, Gorše Frane, Podržaj Jože, Sobar Peter, Opačič Milan, Švajger Tilka. DELEGATA ZA VII. KONGRES ZKJ Grm Karel, Repar Stane. DELEGATI ZA OKRAJNO KONFERENCO ZKS LJUBLJANA Karničnlk Nace, Mlkoš Boris, Šercer Tone, Planinc Julij, Repar Anton, Resinovič Božo, Švigelj Dušanka, Vesel Pavle, Jakopin Dolfe, Orel Rudi, Kovač Jože, Lavrenčič Jože, Gorše Janez, Alojz Komel - Radovan, Miše Konrad, Žnidaršič Cvetka. Neodvisna politika zahteva tudi materialne žrtve Tov. Mlkoš je navedel nekaj citatov iz Leninovih del, iz katerih je vidno, kako je Lenin gledal na delavsko in družbeno upravljanje In postavil trditev, da naloga partije torej mi v tem, da bi trajno vladala tol upravljala, ampak v tem, da vodi in uči delovne ljudi v praksi njihovega neposrednega upravljanja. Iz tega pa sledi, da morajo demokracijo uresničiti množice, ne pa njihovi zastopniki za množice. Iz te temeljne ugotovitve izhajajo za nas komuniste brez dvoma jasne naloge. V okviru izvrševanja teh nalog upeljano delavsko upravljanje je pokazalo ne samo gmotne kortotl v večji ln bogatejši nacionalni proizvodnji, ampak je uvedlo tudi kvalitetno nove odnose In dokazalo, da je bila uporaba revolucionarne Ideologije delavskega razreda v praksi pravilno zastavljena. Prvi kongres delavskih svetov v zgodovini sveta — lani v Beogradu — je to pokazal v najbolj Izrazitem smislu. Četrtina vseh delegatov je na govorilnicah kongresa tehtno razpravljala o problemih delavskega upravljanja in gospodarstva. Med temi je bilo zelo mnogo delavcev. Uvedba komunalnega sistema s številnimi organi družbenega upravljanja je naslednji korak k temu, da se zmanjša vloga države, da se prepreči razraščanje birokratizma In da prebivalci prevzamejo vedno več dolžnosti v vodenju države. Mislimo, da so v tej fazi našega notranjega razvoja dolžnosti nas komunistov jasne. Od prvega dne naše borbe sledimo cilju — ureditvi socialistične družbe. Ko smo po oboroženi zmagi ustvarili osnovne materialne pogoje za uvajanje novih, to je socialističnih odnosov, smo sedaj prešli v znatno težjo ln dolgotrajnejšo fazo naše borbe, ko je treba usposobiti vse naše ljudstvo, da upravlja. To pa od nas zahteva neprestani boj za kulturni, politični ln splošni dvig naših delovnih ljudi. Vedeti moramo, da rezultati ne bodo hitri, ker gre za ljudi ne za tovarne. O tej perspektivi in naši celotni politični koncepciji smo tudi med seboj premalo razpravljali in temu je treba prvenstveno pripisati pojave utrujanja pri komunistih, ki se zaradi premajhne politične razgledanosti pri nekaterih tovariših večkrat konča tako, da postanejo nedisciplinirani, apatični til jih stvar ne zanima več. Potem ko je obravnaval vlogo in pomen zakona o delitvi dohodka, premijski pravilnik in njegov pomen za izvršitev gospodarskih nalog v okviru petietnega gospodarskega načrta, je tov. Mlkoš prešel na obravnavo gospodarskih uspehov tol načrtov v naši občini. 1670 milijonov din proizvodnje Iz takšne zunanje politike pa izhaja troje glavnih ugotovitev. Prva ugotovitev je ta, da je takšno zunanjo politiko kot je naša mogoče voditi le ob velikih notranjih uspehih in to prvenstveno gospodarskih, saj vsi vemo, da je zlasti zunanja politika najbolj živ odraz gospodarskih odnosov in gospodarske odvisnosti. Ako pa nam uspehi doma omogočajo takšno zunanjo politiko, da z njo žanjemo priznanje povsod po svetu, potem gotovo naši notranji uspehi tudi v širšem mednarodnem merilu niso tako majhni, da ne bi mogli govoriti o njih z večjim ponosom in zadovoljstvom. Druga ugotovitev je ta, da zahteva neodvisna zunanja politika tudi materialne žrtve alt kratko: taka politika vsakogar nekaj stane. Primer Indije, ki odklanja nujno potrebno gospodarsko pomoč zato, ker jo vežejo na politične pogoje, to zelo lepo dokazuje. V tem pogledu tudi ml nimamo izjemnega položaja. Tudi tretja ugotovitev je rezultat naše mednarodne aktivnosti. Ta je v tem, da smo dolžni zatreti vsak pojav šovinističnega obravnavanja stvari ln enakomerno razvijati vsa gospodarska področja v državi. Kajti če v občini stalno poudarjamo nujnost gospodarske pomoči krajem ob Kolpi, v okraju in republiki nujnost pomoči zaostali Kočevski, v dvoranah Združenih narodov nujnost pomoči nerazvitim področjem sveta, potem je že samo z moralnega stališča prav, da vzamemo enako merilo tudi za pomoč nerazvitim krajem v državi, pa kjerkoli so že. Kakor vplivajo na padec proizvodnje v ZDA in drugih državah velika nerazvita področja v svetu, prav tako zavirajo hitrejšo rast naše Industrije in proizvodnje v Sloveniji nerazvita področja v državi z nteko kupno močjo. Vsestranski dvig teh predelov naše države bo omogočil nov gospodarski in industrijski polet Slovenije ln to na podlagi zakonov, ki že dolgo vladajo v svetu tol neizprosno urejajo odnose med proizvodnjo in potrošnjo. Prav zaradi tega je napredek zaostalih področij naš življenjski interes ln nujnost, ako želimo gospodarsko napredovati, to pa se pravi, zaposliti nove ljudi in bolje živeti. Z DRŽAVLJANI PRETRESATI VPRAŠANJA O teh treh ugotovitvah smo komunisti malo razmišljali in smo dovoljevali, da je prihajalo celo do neresnega tol tudi nestrokovnega obravnavanja tega vprašanja. Tako je mnogokrat prevladalo prepričanje, kakor da je naša zunanja politiku v redu, domača vprašanja pa da nam ne gredo od rok. Novi občinski komite bo to napako moral popraviti in ta vprašanja temeljito pretresti z državljani ln člani naše organizacije. Ta vprašanja pa so na splošno mnogo pomembnejša kot mislimo. Vrednost proizvod je je v industrijskih obratih v naši občini — to so Rudnik, Tekstllana, Lesno industrijski obrat in Kemična tovarna — znašala leta 1953 1100 milijonov, v letu 1957 pa že 1670 milijonov din. Proizvodnja je torej v industriji naše občine narasla v štirih letih za 48 odst., perspektivni razvoj pa predvideva, da bo 1. 1060 znašala industrijska proizvodnja po vrednosti že blizu 6 milijard ali štirikrat več kakor sedaj dn to pod pogojem, da bo Kemična tovarna v tem letu že obratovala s polno predvideno zmogljivostjo. Za komunalno gospodarstvo je Industrijska proizvodnja zelo važna. V preteklih štirih letih smo v naši obči ni samo v industrijo investirali 1175 milijonov dinarjev. Te investicije pa bo letos še povečal Rudnik rjavega premoga s sredstvi za gradnjo nove separacije za okrog 300 milijonov din. USPEHI PODJETIJ Gradbeništvo zastopata v naši občini močna gradbena skupina s 50 delavci pri podjetju KGP in SGP »Zidar«, katerega vrednost proizvodnje je znašala leta 1953 307 milijonov dinarjev, lansko leto pa kljub težavam v tem podjetju 580 mllij. din ali za 88 odst. več. Perspektivni načrt podjetja predvideva, da bo letna vrednost proizvodov porasla na 850 milijonov din ali za 84 odslt. napram letu 1957. Podjetje sl je v šestih letih oskrbelo osnovna sredstva v viStoy 189 mllij. din in izvršilo za okrog 3 milijarde din gradbenih del. Zaradi slabega delavskega upravljanja, hitrega razvoja ter drugih tudi subjektivnih vzrokov je ta kolektiv zašel v finančne težave ln je pod prisilno upravo. Mnenja smo, da so komunisti v tem lKKljetju bili premalo odločni pri reševanju težav znotraj podjetja. Sedaj se komunisti in kolektiv močno trudijo, da bi podjetje člmprej spravili v normalni tek. Podjetje »Avto« Kočevje je v štirih preteklih letih za dva in polkrat povečalo svoj promet. Do leta 1960 bodo v tem pdjetju povečali vrednost proizvodnje za 100 milijonov din tor to predvsem na račun lastne proizvodnje kamionskih prikolic, ki so jih v podjetju sami skonstruirali in jih bodo serijsko izdelovali. Podjetje je Investiralo v zadnjih štirih letih 280 milijonov din. Komunisti v tem podjetju aktivno sodelujejo pri reševanju notranjih problemov podjetja. V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU VELIK NAPREDEK V naši občini je 72 odst. celokupne površine pod upravo dveh državnih posestev. Kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju ima 41.000 ha površine. Vrednost proizvodnje v kmetijstvu je v zadnjih štirih letih narasla za 35 odst. in to kljub temu, da so cene ostale v glavnem nespremenjene. Perspektivni načrt tega podjetja predvideva povečanje proizvodnje za nadaljnjih 25 odst. t. j. na 600 milijonov din letno. Glavna gospodarska smer obeh velikih kmetijskih posestev je živinoreja. Tu so doseženi lepi uspehi, saj imajo posestva okrog 1500 krav s povprečno motenostjo 3000 litrov mleka na leto. V lanskem letu sta posestvi oddali na trg potrošnikom preko 4 milijone litrov mleka ali vsakemu Slovencu po 3 libre. Investicije v kmetijski panogi znašajo v totem razdobju 428 milijonov dinarjev, KGP pa je pričelo graditi moderno mlekarno, kt bo stala 120 milijonov din. OMEJENA SEČNJA Vrednost proizvodov v gozdarstvu je znašala leta 1953 659 milijonov din in se je do leta 1957 povečala za 33 odst. Do leta 1960 pa se bo-zaradi omejene sečnje povečala vrednost proizvodov v -gozdarstvu le za 2 odst. Komunisti kmetijskogozdarakega posestva se sicer od časa do časa sestanejo tol pogovorijo o gospodarskih problemih v podjetju, vendar bi njihovo sodelovanje moralo glede na obsežne naloge tega podjetja dohiti obliko aktiva s sistematičnim načinom dela. (Nadaljevanje na 4. strani) Pereči komunalni problemi ker Občinskemu komiteju vse do- vili v okviru ZK ln SZDL tovarl- in je zato danes sorazmerno veli- jo za socialistično skupmotrt in na- slej ni uspelo zagotoviti ustrezno ške večere, na katerih bi diskutira- ko borcev, vdov in otrdk, Id jim je predek družbe. Reševanje predvsem ideološko vodstvo temu listu, srna- li o najrazličnejših vprašanjih. Mor- treba pomagati, bo Zveza borcev tu- socialnih vprašanj in zapadanje v (Nadaljevanje s 3. strani) venske vasi do Kočevja bo verjetno krajno, da je prav, da se o listu da- da bi bilo primemo, da dnevni redi dl v bodoče morala mnogo storiti, nekakšno vrsto »sociale« pa nujno Z razvojem industrije in ostalih še to jesen zaključena. Za dela na neg reano pogovorimo. za te razgovore v začetku ne hi bili da izboljša gmotni položaj vseh teh zapostavlja politično obeležje te or- gcspodarskih panog pa prt nas zelo ureditvi vodovodne mreže smo po- Celotna dosedanja praksa ideolo- vnaprej določeni. Tj razgovori bo- svojih članov. ganizacije. Vsako pretirano poudar- naglo raste potreba po stanovanjih rabili 57 milijonov, sedaj pa so v iz- sko-potitičnega dela je pokazala, da do morali biti javni in dostopni Popolnoma napačno pa bi bilo, če janje zaslug med NOB vodi v tem in drugih komunalnih delih. Zato d el a vi načrti za gradnjo vodovoda je na SpiQSna mnogo več zanimanja vsem, ki bi jih to zanimalo. Novi bi pri tem pozabili, da je Zveza primeru k izolaciji foorcev od mno- ita vprašanja predmet številnih v okolici Fare, Vasi, Vrha in Go- yjL praktična ekonomska vprašanja Občinski komite bo moral na pri- borcev predvsem politična organiza- žic ter slabi idejne .pozicije boi-cev razprav na sestankih Zveze komu- tenca. ter za zunanjo in notranjo politično kladen način urediti politično ideo- nistov, Socialistične zveze, na zbo- 40 VASI BREZ LUCI problematiko, manj pa za načelna loško delo z novo sprejetimi člani, rib volivcev, vaških odborih itd. Ker ay ^ v letlh elek. vprašanja socialističnega razvoja, 'katerim dosedaj glede ideološkega so to problemi, ki živo zadenejo trlfi(£al. celo yrsto ' y (Banja ker ta vpr^anja člani sorazmerno napredka nismo posvečali praktično vsakega našega delavca, jcpia , - ]oko Nova sela, Brigo Borovec, Ko- slaibo poznajo. Prav zaradi tega no >enR paznjt. ----- -----------iot„ i«63 do da- 6 ’ Kljub vsem številnim pomanjklji- tija borcev, ki so se in se še bori- med njimi. Družbeno in delavsko upravljanje vemo, da smo od leta 1953 do da los zgradili v Kočevju 133 stanovanj za 382 milijonov din. Največ je gradil Občinski ljudski odbor (63) KGP (33), Rudnik (18) ln ostala podjetja (19). V gradnji je 46 stanovanj, ki bodo še letos vseljiva Letos bo iz občinskega Stanovanjskega sklada na razpolago blizu 80 milijonov din za gradnjo stanovanj, podjetje Rudnik pa bo s kreditom in lastnimi sredstvi gradilo še 32 stanovanj. Na vsak način pa bo treba poiskati tudi druge oblike sodelovanja, da bi pospešili stanovanjsko izgradnjo. Ena takih oblik je ustanavljanje Stanovanjskih zadrug. Lesno industrijski obrat je tako zadrugo že ustanovil. Ima 22 članov in začetni kapital 6 milijonov din. Kolektivi bodo nujno morali del ustvarjenega dohodka nameniti gradnji stanovanj, ker je sa- Delegati in gosti na konferenci V referatu je govora o delu Svo- in dohodkov ter trgovine. Medtem vostim v našem delu, nekatere"smo bod, programski politiki delavsko- ko je še v letu 1955 delalo le 5 sve- tudi našteli v tem poročilu, smo le prosvetnih društev ter njihovih te- tov, je pozneje začelo z delom 13 dosegli lepe uspehe v borbi za dvig žavah in uspehih. Komite v poro- svetov in toliko jih je še dane*. socialistične zavesti delovnih ljudi, čillu opozarja na slab odnos kolekti- Sveti na splošno dobro delajo. Ta-Ti uspehi postanejo še posebno vid- Vov do Svobod in drugih prosvetnih ko se je na primer Svet za gospo-ni, če pregledamo vse oblike rrrno- društev (z izjemo Rudnika) in opo- darsitvo v zadnjih dveh letih 21-krat žične vzgoje državljanov v ljudskih zarja, da je naloga društev in raz- sestal in rešil vrsto važnih nalog a univerzah, delavsko-prosvetnih dru- mh organizacij predvsem ta, da področja splošno ljudskega premo-štvih, šolstvu itd. dvignejo kulturno raven naših lju- ženja, probleme podjetij, kmetijskih di, njihovo Strokovno in politično zadrug itd. Svet za komunale je v KAMPANJSKI SPREJEM znanje, vse to pa s ciljem, da se dveh letih obravnaval in -rešil 174 MLADINE vsak naš državljan usposobi za komunalnih zadev, svet za zdrav- upravljavca v komuni in v podjetju, stvo pa preko 200 socialnih in Poročilo obravnava nato šolske prav zaradi tega lahko uspehe vseh zdravstvenih zadev. Svet za varstvo razmere in opozarja na nedelavnost jjggjjj društev in organizacij prven- družine je na svojih 12 sejah ob-akti/va komunistov -— prosvet- stve.no presojamo s tega vidika, ka- ravnaval in rešil 190 primerov v nih delavcev m daje priznanje sin- ko nagi ljudje sodelujejo v delav- zvezi z družino, otroci, materami in dikatu učitelj'ev in profesorjev za skem jn družbenem upravljanju ter drugo. njihovo delo ter Društvu gradbenih v delu ljudskega odbora. To pa je Iz nekaj gornjih skopih primoroy inženirjev m tehnikov^za stalnojxri- j-udj merilo za uspešno delo komu- sledi, da so sveti pri ObLO zaživeti. da rešujejo probleme in da ljudske- kov, ki so precej prispevali k dvi- ^ gvojih 20 sejah gospodarstvo rostnem stažu in udeležbi žena spre- občine Im podjetij, vprašanje financ meni. Na vaseh bolje kot v mestu Glavno breme političnega dela je Povsod, kjer so bili občni zbor* nosila poleg drugih društev in orga- dobro pripravljeni, so vzbudili vP' rejanje tečajev za polkvalificirane atov mimMi šega mesta. Sedaj je obnovljen vo- še vedno okrog 40 vasi to zaselkov g pravilnim idejtoc-,političnim de- knjige v kočevski knjižnici, ki delu- čianov ^ tega 14 gma m 7 mja- razširja na najrazličnejše komisi}1 dovod v Salki vasi in Cvišlarjih, vo- v naši občini brez luči. V prihodnjih lom pa bi tudi nedvomno veliko pri- je v zadovoljstvo vseh, pravi poroči- sedai pa imajo sveti 117 pri delavskem sveltu. V teh organih do pa so dobili Hudi na Mlaki, v letih bo treba zato zbrati pri Ob- spevali k razvijanju človeških to lo, da je treba posebno skrb po- 61anov’ m med temi je 41 žena to upravljanja sodeluje čez 280 članov Stari cerkvi, Slovenski vasi, Bregu čtoskem ljudskem odboru potrebna iskrenih tovariških odnosov med ko- svetiti ženski mladini. Do sedaj ni- 2g mladincev. Porast števila žena delavnih kolektivov. Medtem .ko je in dru/gad. Gradnja vodovoda iz Slo- sredstva. munlsti, ki ponekod niso najboljši, smo ravnali itako. V Tekstllami je ln mjadincev je večji od porasta delavsko upravljanje na KGP ih Odsotnost take vzgoje to pomanj- na primer zaposlena v glavnem lovila članov, žene predstavljajo Rudniku dobro napredovala je Pr' . 1 kanje konkretnih nalog vodi v ne- ženska delovna sila, naša Zveza pa gg odst. članov vseh svetov. Prlza- SGP »Zidarju« bolehalo na neuspeš- M nOf G bi IOI TOO SamO ustvari©na sr©dstva katerih organizacijah <1° prepirov, si v času volitev v delavske svete d^anja Zveze komunistov za iz- nesti in nedoslednosti. Delavsko r * * osebnih razprav, žalitev to podobno, med mladinkami ni znala utrditi boljšanjem sestava Občinskega upravljanje v majhnih kolektivih V zadnjih štirih letih je bilo iz ločalo o .perspektivnem razvoju vsa- Tov. Mikoš je zatem govoril o ne- svojega vpliva. Zveza komunistov ljudskega odbora in organov druž- pa se ob minimalni pomoči politih' občinskih sredstev porabljenih za ke posamezne gospodarske panoge katerih notranje-partijsklh vpraša- bi v tej tovarni morala izboljšati benega upravljanja so torej dala le- nih organizacij še vedno ni mogl° razna komunalna dela 609 milijo- v občini ln gospodarjenju na sploh, njih v zvezi z delom komunistov v svoje delo med ženami. pe gadove, čeprav se zlasti v pogle- razviti to uveljaviti. Ob volitvah v nov din Ta vsota je precejšnja, ne Ustvariti bo treba enotnost to tesno naši občini in dal pred oge za na- Mladino na vasi vse preveč pre- du LO ne moremo s stanjem za- nove delavske svete je bila sprejet11 moremo pa reči da so bila sred- sodelovanje med kolektivi to utrdi- Cm to metodo dela osnovnih orga- puščamo vplivu cerkve in gostilne dovoljiti. to uresničena težnja komunistov, da stva vedno najkoristneje uporablje- ti zavest, da je reševanje vseh ko- ntzacij to Občinskega komiteja, ki to dovoljujemo, da so naši vplivi Tl.et;,1 obLO je prvenstveno ob- se sestav delavskih svetov po so- ‘n i Zato bi bilo prav da Občinski munalnih problemov odvisno pred- bo v skladu z našo današnjo druž- zelo šibki. Aktivi mladih zadružni- ravnaval v razdobju zadnjih dveh. clatoi strukturi (kakor tudi po st*' liiutoki odbor v bodoče boli pogosto vsem od marljivega dela in gospo- beno stvarnostjo. kov, ki so precej prispevali k dvi- . kot doslel sklieuie Zbore volivcfev in darjenja v podjetjih in komuni to Te slabosti v delu naših osnovnih gu zadružne miselnosti so se potato omogoča državljanom du sa- ne izven nje. organizacij je predvsem možno od- kazali kot primerna oblika dela 1 n „ ut,,.,voh iv nmimčri praviti s povečanjem osebne aktiv- mladine na vasi. k!LrmnJmJ (leiarn^ti TRGOVSKA MREŽA nostl komunistov to z reševanjem Ker je sprejemanje dijaške mla- Komuname aejavnosi . ^ ki ie na5i ob. konkretnih nalog, to jih je več tot dine v naše vrste skoraj'popolnoma Od 24 obrtnih podjetij v komuni ^trg^a m ^ v nas dovolj Zaradi tega .bo treba raabre- prenehalo, bo nujno treba razmisli- te najmočnejše Ključavničarstvo, v y™1 ^° J „’L, hi meniti poedine tovariše, ki imajo tj o tem, da v višjih razredih gim- katerega je ^ družba v.ožtor znatna £ ^^Tedm gg**r£Z zaposlitve še do 20raz- narije posvetimo večjo ^ sredstva. Vredncst proizvodnje obrt- fl pomanjkanjem dobrih funkc ter' bremenamako. jemanjumtodtoeitoda d^o^predlo- tero ^ko rečemo_ da jc kljub 8te_ zunanjepolitične probleme to sinih podjetij e bila v pretetoem e- skladiSČ ln v ta namen memo porazdeliti na vse člane, kar ge za. natZi^^J Vitom pomanjkljivosti v pretek- predstavljali zelo dobro politi#0 tu skoraj trikrat večja kakor v le- mJema razne investicijske kredite, je tudi pogoj za večje uspehe v de- z njimi delajo v najrazličnejših dru- ]em rimtobju delaJa kat prej agltacijo za predstoječe volitve. Za- tu 1953 v letu 7960 pa se mor < Doblčlti kl jth ta trgovska podjetja 'avskS? 1°c*fI^!Žbene,1^ uPrav sbvlh- . - f , , • Zanimiva pa je ugotovitev, da ima to bodo morale osnovne organizmi' proizvodnja še povečati za 29 odsa udarjajo, pase v mnogih prime- ter aktivnosti komutostov v najraz- 0d zadnje kenferonce do danes je y delo te naSe poiiUčne je Zveze komunistov nuditi kair ni ugalo in (kar bo zahtevalo (rib skcl'aj v celoti razdelijo med čla- ličnejših organizacijah. bilo v naše vrste sicer prejeti organizacije včasih več uspeha na sltvame pomoči terenskim orgahi' od Gbčtoskga ljudskega odbora, tol ne koloktivaj namesto da bi del teh V zvezi s tem, kar smo rekh o mtodtok to toadtocev, toda ti s^e- ^eže,ju Jkakor v mmtu, kj^ se nacijam SZDL pri njihovem deiv posveti posebno sikrb razvoju obrt- , , vlaeali v izbolišanie mate- ideološko-političnem delu, moramo jemi so bili v glavnem kampanjski. t„ 5t-PVn in jih predvsem usmeriti k rešeiva- nlštva. Poleg 106 privatnih obrtni- ^ tol pa zni- nujno zatojtočki, da je treba najti na pnmer tova^em m Rud- nju mSra"nJ viL^'. tov toramo še precej šuSmarjev ^ ^ nViterim potrošniškim primenre obtoce za takšno dela V nikune r^remo oprostiti ker so za To verjeSiotudl vzrok, da nih, a z! življenje to razpoložen^1 kateaton je treba delo amogoč.ti predimetom. Težko se moremo strl- Kočevju so kamumstii dali e nekaj sprejempre w m 30 mlladrh ljudi, ^ sestankl n, zborovanja, to jih ljudi važnih vprašanj, katerih rt51' pavšalnim obdavčenjem, ki je se- £ja|U s tem> da so v zadnjih treh predlogov to prav to bilo, da bi jih so pa potem, ko so od teh trije po- gQc zveza skUouje m podeželju tev ne terja nobenih investicij, a-11' daj z zakonom omogočeno. mesecih preteklega leta nekateri vo- bodoči komite upošteval. I o tem begnrh preko meje, sprejem vseh 1YmQg0 lbol, obislrani kakor pa v pak mnogokrat le malo več pažnj0. Letos prehajamo v komuni na dilni trgovski uslužbenci, med te- predlogu bi enkrat tedensko pnpra- ostalih opustili. mestiu. To se je pokazalo ob volit- resnosti to gospodarskega čuta. nov način gospodarjenja. Uporab- mi pa ne manjka tudi komunistov, vah v občinske ljrjdske odbore, ko „,, , . , ljaili bomo že ustvarjena, a ne pla- povečali svoje osebne dohodke tudi •• ■ se je v mestu udeleževalo predvo- ... V™ , se Je v P°ročUu ° nhana sredstva. Sredstva, ki jih bo- do 80 odst. nad svojo redno tarifno U©lO OigaiilZaCIJ Ifi OlUSlOV lilnlh zborovanj povprečno 20 od- lo^e m zborov v mo dobili letos v razne sklade, bo- postavko. Do takega stanja je lah- . stottov volivcev, na terenu pa . v’. Priporočil, naj jih večto mo koristili pr ihodnje leto. Tak na- ko prišlo le zaradi premajhne delav- Mladinski organizaciji v mestu Torej jc polovica vseh članov ZB v znatno več in ob občnih zborih te- “Oieujejo ln ugotovil, da si voliv čin omogoča čvrstejše gospodarje- nostl ln budnosti potrošniških sve- in na podeželju bo treba nuditi več občini včlanjenih v ZK. Ta organi- organizacij Socialistične ^eUjo, da bi se večkrat srečati _ nje v komuni. Ker skladi ne bodo tov, oblastnih ter političnih orga- pomoči, kar je dolžnost vseh komu- zaclja pomaga članom pri uveljav- 2V&,e v teh dneh, ko se je ponovilo sv°jlml poslanci. Ko je orisal sco:1 majhni, je nujno, da postane zbor nov, predvsem pa zaradi nizke za- nistov. Letos pa so pred to organi- ljanju njihovih zakonitih pravic za j\ja nekatera zborovanja na. n^° situacijo v naši občini, se J proizvajalcev org-an, v katerem se vesti komunistov v tej gospodarski zacijo poleg stalnih organizacijskih pridobivanje kvalifikacije to s tem podeželju pride celo do 50 odst in zavzcl za „ 'J1,tomun:sti mh bo .na podlagi temeljite razprave od- veji. in politično-vzgojnih nalog postav- zboljšanje .gmotnega položaja, skr- več vollvcev ' go razpravljali z ljudmi to da f Ijene še obsežne naloge v zvezi z bi za otroke padi* borcev ter pm- y gocialjstleno zvezo ie včlanie- treba vse"! ljadem vedno to V°\ mobilizacijo mladine za izgradnjo pravlja proslave revolucionarnih ^ e 65„z h odjrasli,h DVobi- sod govoriti pošteno to stvarno, br^ avtomobilske ceste Ljubljana-Za- dni. Treba je reči, da je orgamzaci- 5£ ^ p/kon- °bljUb’ M 7ih ne ^ greh. Odločno več pomoči kot <3oslej ja Zveze .borcev za vse to veliko čanih občnUl zbf)rih terenskih orga- »vršiti, bo treba nuditi občinskemu vodstvu storila. nizacij članstvo hitro veča, porav- komunisti pa se bomo morati ' navajo članarino in občinski odbor bodoče bolj odločno boriti pr6*! škodljivim mnenjem ter iti prt11 toku to proti mnenju ulice. Odgtrc vorni smo za vse, kar sc pri n* dogaja to kar se še bo dogajaj Zaradi tega pa je treba težave, . jih naš razvoj prinaša, odkrito Pr‘, znati in možato nositi. Nihče ne re pričakovati, da bo socialisti^ razvoj stekel sam od sobe, brez ^ žav in naporov to da nikogar n? prizadel. Vse preobrazbe družbe v zgodovini so korenito posegale Več skrbi kmetijski proizvodnji Kmetijske zadruge, kj delujejo v to konkretnega ukrepanja. Pogoj za mIadime, da bi to našlo potrebne Osilnici, Fari, Banji loki, Predgra- to je tudi enotno to jedrnato delo, oWlke sodelovanja z društvi, v ka-du to Kočevju, predstavljajo edina ne pa grupaško to oportunistično. terlh je dejavnost mladine bolj žt-središča, okrog kalterih se končen- Ni lahko prevzgojiti na privatno yahna kakor ^ v lms. trira gospodarska moč teh krajev, lastnino usmerjenega državljana, V zadružnih odborih, razen v Pred- zato morajo komunisti izpolniti svo- Tovarlš Mikoš je nato govoril o tž&jsžš**** ~ s: zwssti da je Zveza komunistov utrdila svoj vpliv tudi v sindikatih, kjer je od tako da je njihova povprečna sta- drug, kjer je to laže. rast okrog 45 let. Komunisti bi mo- tt'&ss&xz Uti-SL’SK-Hsae sass&saeji-S: svečajo premalo skrbi. Tako imamo vateljskega aktiva. Nato je govoril na rvrimer v Bank toki precej živi- o delu ideološke komiLslje pri Gbč. malo stikov m sodelovanja (kot je na pnimer v tianji joki precej živi rezultatih tora 'to P*ner pri »Zidarju« to v Tekne okužene s spolno boleznijo. Kljub komiteju ZKb to_ rezultatih tega. in rkpr knrTnl^1flt1 fl takim pomanjkljivostim pa so za življenjske pogoje to navade t kriltlzh'anje to nerazpoloženje Prav zaradi tega pa negodov; nobemjga smisla. Dvomim, da bi Jz, našli gospodarja, ki podira ti z v kateri stanuje. Ali ni z nami P1"1. tako? Zato je prav, da razmik mo to govorimo tudi o svojih uštC hlh, Iti niso majhni to ki smo K taium nomamKinvoenm na so za- dela. Ob tej analizi je 7!“; “■ *” '™~- V Ljubljani sta umrli: Rankel bczen na boi1SČU,,:-roj. Robtios Angela iz Kočevja, Can- SODRAŽICA: 15. in 16. febr. ame-— riški barvni film »Dvigni zaveso«, 22. tol 23. fehr. amer. barvni film i»šejn«. kar jeva 9, stara 70 let in Marolt roj. Levstek Frančiška, gospodinja at Klinje vasi' 8, stara 69 let. Umrl je Cenčič Jože, osebni upo- LOŠKI POTOK: 15. in 16. febr. amer. film »V dolini bobrov, pol orala zemlje«, 22. in 23. febr. jugoslovanski film »Bila sem močnejša«. kojenec iz Kočevja, Trata 30, star 72 let. DRAGA V Ljubljani je rodila Lavrič Hedvika, gospodinja iz Srednje vasi 1 — dečka Bogdana. PRODAM Umrla je Poje roj. Glatz Ana, dobro ohranjeno pisalno mizo za kmetovalka iz Drage 35, stara 77 3500 din. Vprašati na upravi »No- KINO DOBREPOLJE predvaja 15. in 16. ***• vic«. film »Kraljica Kristina«. Pridite in si oglejte odličen film! njavam za napredek gospodarske da za god vseh norcev ga bomo pili. dejavnosti kraja Mozelj. Sklepi naj bi biti naslednji: Tako v Mcel ju. Kako pa pri vas? 1. Omejitev delovanja predolgih Pu3t Je samo enkrat v letu, zate ženskih jezikov. ne pozabite na njega. 2. Spoštovanje ugleda moškega __—mmmm___^ dostojanstva in popuščanje v ko- rist ženskemu spolu ter s tem zbližati oba spola za uresničenje enakopravnosti. Nadalje naj bi bil sklep, da Marjan in Lokar naj bi klobas pozimi pojedla manj, da bi jih poleti prihranila si za IZGUBLJENO Izgubil sem nov gumijast škorenj od Ribnice do Jelendola. Najditelj naj sporoči naslov na upravo* »Novic«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v sobote, 15. febr. od 8. do 12. ure in od 14. Fridrikštajn, do 18. ure trgovina »špecerija« Ko-Stanič bo skrbel za svojo cesto, čevje, Roška cesta. V soboto 22. poleti je v senci njegovo mesto. febr. ob istem času pa ima dežurno Jerkiču za pustni torek načrt bi bil, službo trgovina »Hrana«, Kočevje, da pijancem žejo bo gasil. Cerar, tih in trezen gospodar, bo letos tud’ za kakšen liter dal, Roza vsa sveža in razigrana februarja ameriški barvni bo za .pust klobase dala, Košir potem bo vzel svoj mah, Kolodvorska ulica. PRODAM zidan obi len štedilnik (levi), dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Vprašati na upravi »Novic«, NOVI OBČINSKI VODITELJI STANE ILC, PREDSEDNIK OhLO RIBNICA Tov. Stane Ilc je odbornik obč. LO in predsednik občine Ribnica. Rodil se je 7. septembra 1910 v Ribnici kot sin kmečkih starčev. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Ribnici. Pred vojno je 1>H na domu — imeli so žago in mlin. Zaradi naprednega mišljenja in simiiatij za OF so ga Italijani leta 1942 aretirali. Nato je v Renici-ju trpel glad skupno z ostalimi interniranci do kapitulacije Italije leta 1943. Takoj nato se je vključil v osvobodilno vojsko. Nahajal se je v 8. brigadi, Notranjskem odredu In VII. korpusu. Po osvoboditvi je bil tov. Ilc nekaj časa predsednik KLO Ribnica, potem pa tajnik OLO. Pot ga je vodila v Ljubljano, kjer je bil sekretar Republiškega gozdnega gospodarstva, potem je. bil usluž-ben na Glavni direkciji lesne industrije Slovenije, direktor LIP Ribnica in Kočevje, poverjenik za lesno proizvodnjo pri OLO, od leta 1950 do 1954 pa tajnik OLO Kočevje. Na zadnjih občinskih volitvah pa je bil Izvoljen za pred sodnika občine. Tovariš Rc je Imel vrsto odgovornih služb, ki jih je vestno opravljal, široka razgledanost in zaupanje pri volivcih sta ena Izmed odlik novega predsednika ObLO Ribnica. Odgovorno delo predsednika občine vestno vodi. Pri njegovem delu mu želimo kar največ uspehov. CITAJTE, ŠIRITE IN DOPISUJTE V VAŠ LIST »NOVICE« Iz naših krajev Skrb sodraške Zveze borcev NAM PIŠEJO Zbor Turističnega društva v Ortneku Nedavni občni zbor Turističnega dom turistov. Oskrbnica doma pa je društva v Ortneku je lepo uspel. tov. Grabljevčeva, ki ima dober čut Po poročilu tov. tajnika društva so skrbne oskrbnice, člani živalino razpravljali o tem in onem, posebno o načrtih v tem letu. Gradili bodo razgledni stolp. Za gradnjo imajo že nekaj denarnih sredstev in obljubljeno pomoč domačinov. V gospodarskem poslopju nameravajo preurediti prostor za dvorano, ki bo služila za filmske predstave ter razne prireditve in Zborovanja. Bivši hotel Ortnek, ki naj bi prevzel važno vlogo pri poživitvi turizma v Ortneku in okolici, so prevzeli v svojo oskrbo. Kakor smo zvedeli, bodo v bivšem hotelu kmalu odprli bife, kjer bodo točili brezalkoholne pijače. V začetku 'bo obratoval samo ob nedeljah. Na zboru so izvolili nov odbor ih ZAKAJ JE ZAMUDA? Mahovnik je oddaljen od Kočevja kilometer poti in vendar prejemamo »N c vice« včasih namesto v soboto, šele v ponedeljek. Vaščani iz Mahovnika prosijo, da pošta v Na prvi selj Turističnega diru- Kočevju pojasni, kaj je vzrok, da štva je bil izvoljen za predsednika naročniki časopisa ne prejemajo ob tov. Franc Rigler, ki je domačin in času. vnet turistični d'elavec. Prizadeti Sestanek gasilcev v Ljubljani V nedeljo, 9. februarja, so se zbrali v Ljubljani delegati vseh ObGZ našega okraja. Razpravljali so predvsem o organizaciji »Požarnovarnostnega tedna«. Sprejeli so obsežen program, ki ga je sestavil republiški pripravljalni odbor. Za izvedbo Požarnega tedna je potrebno ■zainteresirati vse (gospodarske, politične in druge organizacije. Repu- Požarna varnost v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu; Požarna varnost v gospodarskih organizacijah ter Sodobne zveze za alarmiranje požara. Okrajna zveza kakor tudi Občin ske gasilske zveze bodo razpisale nagradno tekmovanje za učence in dijake ljudskih, srednjih in strokovnih šol za najboljšo šolsko .Ul domačo nalogo. ObGZ bodo ustanovile pripravljalne odbore, v katere bodo pritegniii vse množične organizacije, ki so v občini. O nalogah in izvedbi sporeda vas bomo še obvestili. Propagandni teden bo od 3. do 9. marca. Predvajali bomo tudi za to priložnost prirejene gasilske filme. Zaradi boljšega uspeha bodo propagando raztegnili do konec marca. I. KONCERT V petek, 14. februarja, ob 20. uri Dne 7. februarja je bil občni zbor krajevne organizacije ZB NOV Sodražice. Udeležilo se ga je 46 članov. Zboru so prisostvovali tudi člani občinske org. ZB NOV. Iz poročila predsednika organizacije Drobniča je razvidno, da je organizacija pokazala svojo aktivnost in sodelovala pri raznih proslavah 1. maja, 4. julija, 22. julija, 29. novembra itd. Organizacija je skrbela za štipendije in podpore otrokom padlih borcev in fašist, nasilja. Po ženski liniji je skrbela za zbiranje zgodovinskega materiala in je bil uspeh le delen. Bilo bi lahko bolje in je zato grajal nezanimanje članov ZB do izvrševanja nalog. Potrebno je, da so člani tudi danes aktivni. Ni dovolj, če plačajo članarino, temveč bi morali sodelovati tudi na kulturnem in političnem polju za nadaljnjo izgradnjo naše socialistične domovine. Vloga organizacije je ve-* lika in neomajno ljubezen do naše zemlje moramo prenašati tudi na mlajši rod. širše seje so bile brij redke in je ožji odbor reševal skoro vse zadeve samostojno. Izvolili so 8-članski odbor, vanj pa so prišli tovariši: Mravlja, Drobnič, Kovačič, Lesar ter Francka Pirc, Majda Ivanc, Vr- tačnik Angela in Marija Pihler. Izvolili so tudi 8 delegatov za Občinsko zvezo borcev. Po poročilih se je razvila živahna diskusija. Sprejeli so tudi razne sklepe in sicer za boljšo povezavo med 'krajevnim In občinskim odborom ZB, za prekop padlih borcev v skupina grobišča ter za nadzorstvo šolskega uspeha štipendiranih otrok in za poživitev dela krajevne org. ZB. nc. V začetku meseca je bil sestanek Rdečega križa za vasi Polom in Leča. Sestanka se je udeležilo 16 od 19 vpisanih članov. Na kritike, da se pomoč RK ni pravilno delila, je postavili upravo turističnega hote- bliški odbor bo prevzel radijsko in la tako naj bi se sedaj imenoval tiskovno propagando. Priredil bo 3 bivši hotel Za upravnika je bil ime- radijska predavanja, na katera že niovan tov. Franc Drofenik, ki je danes opozarjamo vse člane kakor vnet propagandist turizma v na- tudi celotno občinstvo, ker bodo ze-šem ikraju in ga vsi poznajo kot lo zanimiva In pomembna za vse dobrega gospodarja, zato upamo, da sloje prebivalstva. Predavanja bodo bo hotel pod njegovim vodstvom res naslednja: Še enkrat: „S cigani je ušla" Slapšak Jožefa iz Klinje vasi nam sta otroka takoj rešila. Slapšakova je poslala daljše pismo, kot odgo- meni, da se kaj takega lahko pri- ^ _____ __ vor na članek, ki smo ga pred krait- peti najskrbnejši maiteri. Glede kra- ^ v §e§kovem domu koncert god- bilo pojasnjeno, da so pomoč pra- kim objavili v našem listu »S ciga- je pa omenja, da če je kaj prodala, n;i pihala, in velikega zabavnega je bila za to prisiljena, da je lahko orke-stra .rudniške »Svobode«. otrokom kupila kruh. Navaja tudi to, da moža včasih ni bilo tri dni domov In da je pil po gostilnah. Na kraju pisma omenja Slapša- koiva tudi naslednje: »Ce sem bila ^ _____ ^ res tako slaba gospodinja, zakaj pa vjjnjll pj-pjobitev znanosti, v dobi stanovanie in ho orišel tudi sam me ^ P°tem tna*nal- k° f m ^ tolikih novih stvari, o katerih si stanovanje, pa bo prišel turn sam sam0 enega otroka, ampak me goni «, nT,,,lniki niltl UDall sania- za menoj z otroci. Ker službe ni- sedaj, ko jih imam pet in so vsi ži- vendar v dobi ko krožijoJ v sem mogla najti sem se vrnila do- in ' lrnvi « u' ln venaalj v ao^ KO erozijo v mov, kjer me pa mož ni hote! več ^^o pisma je potrdil tudi J*™? Taisti tada Stt sprejeti f™ha krajevni odbor RK željne, že v uvo- terlmj našimi ljudml ^ pa.ava sred- ^ ** smo “P13811’ ^ J® Pravi!?0- da njeveška tema Da je to res, bomo sem bala do 22. januarja. Med tem sjišj mnenje z obeh plati. Če pri- cl k i: v nriAn-jočem sestavku časom sem še dvakrat prišla k mo- merjamo vse^io obeh člankov, lah- dokazaU v Pijočem-sestavku. žu s prošnjo, da bi živela pn njemu ^ Ug0tx)vimo, da med možem in že- SMRTNA NESREČA V LAŠČAH V ponedeljek zvečer se je pri Velikih Laščah pripetila težja prometna nesreča, katere žrtev je postal Feliks Marolt, delavec pri Gozdni upravi Velike Lašče, star 37 let. Iz Roba v smeri proti Velikim Laščam je vozil tovorni avtomobil šofer S. B. te Rakeka. Prav takrat mu je nasproti prišel Feliks Marolt, ki je jz neznanih razlogov tako nesrečno padel pad avtomobil, da sta šli čezenj levi kolesi avtomobila. Zaradi smrtnih poškodb je med prevozom v bolnišnico izdihnil. Pokojni Marolt zapušča ženo in dvoje otrok. Pokopali so ga na Robu. Sestanek RK v Polomu ni je šla«. Ker je praivllno, da se slišita obe plati, bomo objavili nekatere odstavke iz tega pisma. Takele piše: i»Mene je mož Edo poslal v okolico Maribora, kjer naj si poiščem Službo. Ko bom dobila službo in vilno delili, samo zaradi majhnih količin ni bilo mogoče vseh obdaro- Siednji vek" v Loškem potoku Živimo v 20. stoletju, v dobi šte- je verjamejo stvari, ki so od začetka do kraja izmišljene. Z nenehnim prosvetijevanjem ljudi (politične organizacije, prosvetna društva, koliko dela vas še čaka!) bodo tudi razne napovedi našle prazna tla. vati. Grajali so tiudi nekatere člane, ki se samo takrat udejstvujejo v delu RK, ko ta delt pomoč. Pogovorili so se tudi o krvodajalski akciji. Takoj se je prijavilo 7 prostovoljnih krvodajalcev. Izvolili so nov petčlanski odbor RK, za predsednika odbora pa š. L. OBVESTILO člane Ri/biSkega društva Kočevje obveščamo, da bo v nedeljo, dne 23. febr. ob 8. uri zjutraj letni občni zbor društva v prostorih hotela Pugled, z dnevnim redom: Poročilo o delu, združitev z RD Ljubljana, organizacijska vprašanja in razno. Udeležba za člane obvezna. 80-letnica Ofakove mame in otrocih, pa ni hotel o tem nič slišati.« Nadaije piše Slapšakova, da je enkrat, ko je ostala brez sredstev, odšla k očetu, ki je bil drvar, in torej ne drži, da se je družila z oglarji. Tudi otroka ni posadila na vroč štedilnik. Takrat, ko se je pripetila nesreča z otrokom, sta bila oba z možem poleg. Otrok se je grel na pečici nad štedilnikom in po nesreči padel na štedilnik. Oba z možem I Sporočamo žalostno vest, da je dne 10. II. 1958 tragično preminul član našega kolektiva, delavec Feliks Marolt Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv Gozdne uprave Velike Lašče no ni vladala prava ljubezen in da so zaradi razprtije zakoncev v prvi vrsti trpeli otroci Jožefe in Edija Slapšak in trpijo še danes. Nismo poklicani, da bi sodili enega ali drugega, ampak želimo, da bi si sprta zakonca podala roke sprave in zaživela v novem življenju. IZ DOLENJE VASI Viktor Grohar te Dolenje vasi 85 nam je te dni pisal, da je 10. februarja peljal bukovino na ekspedicijo v Ribnici. Pravi, da mu je prevzemalec Vesel en hlod zavrnil, češ da ne odgovarja za železniške prage. Logar T. S., ki je les meril, pa mu je rekel, da hlod odgovarja za A ali B kategorijo. Hlod je bil (tako piše Grohar) dolg 2,60 m in debel 35 cm, bil je popolnoma zdrav, samo v sredini je imel tri zdrave grče. USTRELIL JE 200 KG TEŽKEGA PRAŠIČA Ni dolgo cd tega, ko je lovski čuvaj Franc Hočevar iz Poloma Neka ženska v Loškem potoku je dobila te Amerike pismo s kaj nenavadno vsebino. V tem pismu je stalo, da bo leta 1960, ko bo »sveto leto«, vladala mračna tema, če se ne bodo spokorili grešniki in postali pravoverni. Da se odpravi »nevarnost«, ki 'grozi človeštvu, je potrebno čim več moliti in prositi boga, da bo ocdvrnil 'to »nevarnost«. Tako nekako in še drugo, na primer, da bodo v usodnem letu 1960 gorele samo posvečene sveče, je bilo zapisano v tistem pismu. Vsebina pisma se je kmalu razširila med pobožnimi ženicami, ki so slepo verjele (in menda verjamejo še danes), kaj vse se nam hudega obeta čez nekaj let, če se ljudje ne bodo spametovali in postali verni. Novi '»evangelij« je zašel tudi med nekatere starejše delavke, ki delajo na žagi podjetja »Smreka« v Loškem potoku. Kadar malicajo in ko zvoni poldan, se v skritih krajih križajo in molijo. Kakor smo zvedeli, so za vsebin no -pisma zvedeli tudi na Gori in tudi tu so se našli nekateri ljudje, ki verjamejo neumnostim, ki smo jih prej navedli. Človek se nehote vpraša, kako je mogoče, da nekateri naši ljudje žive še v taki temi in verjamejo v 14. febr. je v Pirčih ob Kolpi praznovala visok življenjski jubilej — osemdesetletnico — tovarišica Helena Ofak. Mladost ji je potekala v delu na revni kmetiji v Pirčih. Poročila se je z Matijo Ofakom s Stružnice. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok: dve hčeri in sedem sinov. Družini sta posvetila največjo skrb. Mož je tesaril, žena pa je opravljala domača dela in skrbela za otroke. Sinovi so odraščali in drug za drugim zapuščali domače ognjišče. Starejšega je borba za kruh privedla v Zagreb, kjer se je seznanil z revolucionarji. Napredne ideje je prinesel domov, ki so takoj našle ugodna tla. ustrelil okoli 200 kilogramov tež- stvari, ki jim poneumljajo razum, kega divjega prašiča. Smolo je Našim prednikom moramo epro-imel v tem, da je merjasca močno stiti verovanje v coprnice in vse ranil, ni ga pa ubil; zasledoval ga mogoče čudeže, ker sl niso znali tol-je ves dan do večera, se vrnil nato mačiti nadnaravnih pojavov. Danes domov in ga šele drugega dne našel. Kmetje so mu prav hvaležni, saj jim divji prašiči napravijo dosti škode po njivah to travnikih. je vsakemu prvošolčku jasno, da je zemlja okrogla in da se vrti okoli svoje osi, da čudežnih ozdravljenj rri, da ccpmic nikoli ni bilo itd. In kljub vsemu nekateri preprosti ljud- Helena Ofak Od leta 1937 dalje je Ofakova družina sodelovala s tov. Šeškom in drugimi revolucionarji iz Kočevja. Skupno so organizirali tajne sestanke v Pirčih in na Brodu ter se pripravljali na velike dni. Po kapitulaciji Jugoslavije so Ofakovi zbirali orožje, municijo in obleko. Vse to so dali prvim ,partizanom, ki so se spomladi 1942. leta pojavili v Stružnici. Od takrat so sodelovali s partizani do konca vojne. Leta 1942 so Italijani ujeli in odpeljali v internacijo tri Ofakove sinove, ki so delali v ilegali. Po kapitulaciji Italije so jih dobili v roke Nemci in jih odvedli v Dachau, od koder se ni nobeden več vrnil. V totem letu so Italijani ubili sina Matijo. Ostali trije sinovi so se borili v vrstah hrvaških partizanov. Kljub vsemu pa Ofakova mama ni klonila. Kot požrtvovalna aktivistka je delovala v OF, AFŽ ter v prvem narodnoosvobodilnem odboru v Pirčih. Kljub nevarnosti je obveščala partizane o sovražnikovih premikih in večkrat na vozu, naloženim z gnojem, vozila mimo italijanske postojanke na Brodu za partizane razne stvari. Borci so se radi ustavljali v njenem domu, saj je za vsakega našla prijazno besedo to toplo hrano. Ko se je danes spominjamo s temi skromnimi besedami, ji njeni sodelavci in sovaščani iz srca vzklikamo: »Iskrena hvala za vse to še na mnoga zdrava leta, Ofakova mama!« V. M. JOSIP JURČIČ JANKO KERSNIK X PRIREDIL ^X EDO \\ ROBLEK BATISTA 37. Poljak hoče skočiti za ubežnikom, a dr. Burger ga zadrži. Pove mu, da mu je ljubše, če je rokovnjač zbežal, kakor bi ga imel zaprtega tu v gradu, kamor ponoči lahko vdre cela tolpa, da bi rokovnjača osvobodila. Sploh sta se dr. Burger to Poljak v mnenjih glede rokovnjačev precej razhajala. Čeprav je bil prvi francoski moire, se mu vendar ni ljubilo vtikati glave tja, kjer jo prav tako lahko puste Francozi. 38. Poljak pa je bil mnenja, da morajo udariti sami, če Francozi zaradi prešibkih vojaških sil ne morejo. Ko sta tako že prišla na razgovor o Francozih, se je oskrbnik spomnil, da je Groga naročal, naj brdski pisar sporoči, kdaj Francozje ... (naprej Blaž ni slišal). Zdaj se posveti mairu. »Prijatelj sosed, to bi pa utegnilo biti resnično!« 39. »Kako to mislite?« »Veste, da ste skoraj gotovo zadeli, če sumite, da hočejo Francoze napasti. Bržda bo stvar v zvezi z denarjem, saj se je moj pisar prav zadnje dni mudil v Črnem grabnu.« 40. Maire je razložil oskrbniku, da je prišel na to misel, ln čimbolj je premišljeval, tembolj verjetna se mu je zdela. Takih sitnosti, da bi Francoze oropali prav na ozemlju, za katerega odgovarja on,, pa dr. Burger ne bi imel rad. Zato sta sklenila s Poljakom, da je treba sporočiti nevarnost v Ljubljano.