56
SEVANJE IN RAK 
Damijan Škrk 
Povzetek. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je leta 2014 pripravila etrto, dopolnjeno 
razli ico Evropskega kodeksa proti raku z rakom sta dva povezana s sevanjem. Prvi nasvet govori o previdnosti pri son enju in drugi o 
 krat razvije zaradi 
poškodb, ki so nastale zaradi pretiranega in nezdravega izpostavljanja ultravijoli ni svetlobi. 
Klju ki so nastale do 20. leta starosti, 
 ez ve desetletij. Najbolj ranljivi so 
torej tisti, ki so vrsto let nezaš iteni izpostavljeni soncu. Radioaktivni plin radon pa daje naj-
ve ji prispevek k izpostavljenosti ljudi ionizirajo emu sevanju. Izpostavljenosti radonu sicer ne 
moremo prepre iti, lahko pa jo zmanjšamo, predvsem na mestih, kjer se ljudje dalj asa zadr-
 mestih. Ocenjujejo, da je radon povzro itelj enega od 
deset primerov plju nega raka. Nasvet sestoji iz ugotavljanja ravni koncentracije radona v 
prostorih ter na osnovi tega izvajanje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti. 
UVOD
Spektroskopija je podro je fizike, ki obravnava spektre oziroma porazde-
 porazdelitve izsevanih delcev po kineti ni energiji. Glede na frekvenco ali 
 visokofrekven no elektromagnetno valovanje, mikrovalove, infrarde e
valove, vidno svetlobo, ultravijoli no svetlobo, rentgensko svetlobo in 
 obratno. Najve je energije imajo kvanti z najvišjo frekvenco in najkrajšo 
 ski fotoni rentgenske svetlobe (slika 1). Sevanje je prenos energije v obliki 
toka delcev ali širjenja elektromagnetnega valovanja. Elektromagnetno 
valovanje je sklopitev elektri nega in magnetnega polja, ki omogo a
širjenje sprememb v elektri nem in magnetnem polju skozi prostor. 
Skupno ime za delce in visokofrekven no elektromagnetno valovanje, ki pri 
prehodu skozi snov povzro ajo ionizacije atomov in molekul, je ionizirajo e
sevanje. Med glavne oblike ionizirajo ega sevanja poleg delcev alfa in beta 
ter sevanja gama prištevamo še rentgensko svetlobo. Ultravijoli na svetloba 
s frekvencami, manjšimi od 3×10
15
 Hz, vidna in infrarde a svetloba ter 
elektromagnetno valovanje pa so neionizirajo a sevanja, ker nosijo premalo 
energije, da bi snov ionizirali [1]. 
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) od leta 1974 sistema-
ti no ocenjuje rakotvorne u inke posameznih snovi in dejavnikov, ki smo 
jim ljudje izpostavljeni in jih razvrš a v pet skupin, in sicer 1, 2A, 2B, 3 in 4. 
V skupino 1 so uvrš ene snovi in dejavniki, za katere obstajajo zadostni 

57
dokazi o rakotvornosti pri loveku. V to kategorijo sodijo npr. tobak, azbest, 
alkoholne pija e, naravna in umetna ultravijoli na (UV) svetloba ter ionizira-
jo a sevanja. V skupino 2A so razvrš ene snovi in dejavniki, ki so verjetno 
rakotvorni za ljudi, kar je podprto z omejenimi dokazi rakotvornosti pri 
 ene snovi 
in dejavniki, ki so mogo e rakotvorne za loveka. Sem so uvrš ene snovi in 
dejavniki, za katere obstaja omejen dokaz za rakotvornost pri loveku in 
 to skupino razvrš ena še nizkofrekven na magnetna polja in visokofrekven na 
elektromagnetna valovanja. V skupino 3 so razvrš ene snovi in dejavniki, za 
katere ni dovolj ustreznih dokazov o rakotvornosti za loveka, in vse tiste, ki 
jih ne moremo uvrstiti v nobeno drugo skupino. V skupino 4 spadajo snovi, ki 
verjetno niso karcinogene. 
Slika 1. Spekter elektromagnetnega valovanja s prikazom posameznih vrst valovanja, 
razvrš enih po frekvenci in energiji kvantov
IARC je leta 2014 pripravil etrto, dopolnjeno razli ico Evropskega kodeksa 
proti raku. Nova spoznanja o tem, kateri dejavniki so povezani z nastankom 
 zbolevnost ter umrljivost za rakom, so bili povod za to. Med dvanajstimi na-
 m sta dva, katerih vzrok je sevanje. 
 enju in drugi o zmanjšanju izpostav-
ljenosti radioaktivnemu plinu radonu. 
lrel<.w. ii~ (ltJ 
/t 
( ~~ao: 
ie 111 rJ 
ri(. ~ 
1 ,r
1
~ ~tri~ nr~ 
J 
1· 
1 1 
1 
1 
Ml" m = 
Ei\lV 8.~ ! 
· ~--M- -·~ -
-w~ ter~ 
! 1 l 
'ilF 
EliN 
Mb .. ,,,,,,,, , 
-
·jfr' i 'lir ilt 
1 ! 
1 
i 1 
1 
l 
IJ'I" IN 
if."fi.l!il'J!I ,.,,lt:.t<li 
-
.-,1,: 
,W,i,<1 
><tJb<hs 
-
reriW~ 
"'}'.';~tre 
1 W 
Rf iJt'.;m 
1 1 
~;.'\J" -t'Č:t 
11"'"" 

58
NEIONIZIRAJO A SEVANJA IN RAK 
Visokofrekven na elektromagnetna sevanja in nizkofrekven na magnetna 
polja je IARC uvrstil v skupino 2B, v kateri so snovi in dejavniki, ki so mogo-
 e rakotvorni, medtem ko je ultravijoli no svetlobo, tako naravno kot tisto v 
solarijih uvrstil v skupino 1, kjer ni dvoma o njihovi rakotvornosti. V naslednjih 
poglavjih bodo opisani vplivi vseh treh navedenih vrst neionizirajo ih sevanj 
na zdravje. 
Neionizirajo a sevanja, uvrš ena v skupino 2B 
Znanstveni odbor za nova zdravstvena tveganja (Scientific Committee on 
Emerging and Newly Identified Health Risks – SCENIHR) pri Evropski 
komisiji je januarja 2015 sprejel mnenje o potencialnih vplivih za zdravje 
zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem. Odbor meni, da ni 
o itnih škodljivih u inkov za zdravje ljudi pri izpostavljenostih, ki so pod 
mejnimi vrednostim, ki jih dolo a zakonodaja Evropske Unije (EU). 
Visokofrekven na elektromagnetna sevanja. Ve letne analize uporabe 
 anju 
 nega 
 povezava med izpostavljenostjo visokofrekven nim elektromagnetnim 
sevanjem zaradi mobilnega telefona in gliomom ali akusti nim nevrinomom, 
ne dosega meril za nedvoumno potrditev vzro ne povezave. Zato je treba 
ugotovljeno povezavo med visokofrekven nimi sevanji mobilnih telefonov in 
 o, a vendar pozitivno, medtem ko 
je povezava med vsemi drugimi vrstami raka nezadostna za izoblikovanje 
kon nih zaklju kov [2]. 
Uvrstitev sevanja mobilnega telefona v skupino mogo e rakotvornih dejav-
nikov pa pomeni, da je treba upoštevati na elo previdnosti ter zmanjšati 
 . Obstajajo hipoteze, da so otroci 
med tretjim in petnajstim letom ob utljivejši na elektromagnetna sevanja, 
zato jih je smiselno ozaveš ati, naj im manj uporabljajo mobilne telefone, 
kar velja tudi za odrasle. e je le mogo e, raje uporabljajmo klasi ni
stacionarni telefon. Za zmanjševanje izpostavljenosti sevanju izberemo 
mobilni telefon z nizko vrednostjo stopnje specifi ne absorpcije (SAR), 
manjšo od 0,6 Wkg
-1
 in uporabljamo komplet za prostoro no telefoniranje. 
 stran od glave, saj takrat deluje z 
najve jo oddajno mo vzpostavljena. Izogibamo se pogovorom, ko je signal šibek. Med rabo 
 telefon ne oddaja z ve jo mo jo, saj je na zgornji zunanji strani vgrajena 
antena [2]. 

59
Nizkofrekven na magnetna polja Na Neionizirajo a sevanja kot dejavnik rakotvornosti 
 povzro i pa ve Ultravijoli na svetloba

60
vpliva UV-svetlobe na zdravje loveka se UV-obmo je obi ajno deli na 
obmo eve UV-svetlobe v ozonski 
 eve UV-svetlobe v 
zadnjih desetletjih ve UV-svetlobe 
 Posledice izpostavljenosti ultravijoli ni svetlobi in no in fizi no po jo
 rjavelost in son ne opekline niso tipi bole ob ne ope Solariji

61
Solarij je naprava, ki vsebuje sijalke kot vir UV-svetlobe in je namenjena 
umetnemu son enju v kozmeti ne namene. Glede na mo UV-A- in UV-B-
svetlobe so solariji razdeljeni v štiri razrede. V kozmeti ne namene se 
uporabljajo le solariji III. razreda, pri katerih je vrednost gostote pretoka 
mo i za vsako obmo je UV-A- in UV-B-svetlobe posebej manjša od 
0,15 Wm
-2
 pospešili proces pridobivanja porjavelosti, v zadnjih letih uporabljajo sijalke, 
ki proizvajajo višjo raven UV-B-svetlobe. Son enje v solarijih prav tako 
povzro a raka. Solariji so za namen pridobivanja porjavelosti na voljo šele 
 poškodb o i pa se negativni vplivi na zdravje pogosto pojavijo šele ez
daljši ki so pred svojim tridesetim 
letom za eli redno uporabljati solarij, pojav melanoma ve ji za 75 % [4]. 
Nasveti za zmanjšanje izpostavljenosti UV-svetlobi 
 itijo pred son no svetlobo. 
 enju pomakne v gornje plasti 
 zdravja, ampak znak obrambe organizma, ki pa ne zadoš a za zaš ito pred 
soncem. Najbolj u neposrednemu izpostavljanju soncu med 10. in 16. uro, kar velja tudi v bolj 
obla da pesek, voda in sneg odbijajo son no svetlobo in tako ve ajo jakost 
izpostavljenosti. Za zmanjšanje izpostavljenosti soncu je tako pomembna 
omejitev asa na soncu kot tudi uporaba ustrezne obleke, son nih o al in 
pokrival ter son ne kreme. Glede na u inkovitost zaš ite imajo son ne 
kreme razli en UV-faktor, ki pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu glede 
na nezaš smo izpostavljeni soncu, in pozneje vsaj vsaki dve uri, ko smo na soncu. 
Nanašati jo je treba enakomerno in v zadostni koli ini, saj nezadostna 
koli ina bistveno zmanjša u inkovitost. Krema z zaš katere naneseni sloj je pol tanjši od priporo enega, nudi le zaš ito, ki bi jo 
dal ustrezno nanesen sloj kreme z zaš mo posebno pomembna je zaš ob odrasli. Dojen kov in malih otrok ne smemo neposredno 
izpostavljati soncu [4, 7]. 
 a prepoved uporabe do 18. leta starosti. 
Uporabo solarija zato mo no odsvetujejo; primerna je le za zdravstvene 
indikacije. 

62
IONIZIRAJO A SEVANJA IN RAK 
Izpostavljenost ionizirajo im sevanjem je tveganje, ki se mu je treba izogniti, 
 sevanja tega v popolnosti ni mogo e dose i. 
Poleg naravnega ozadja je vzrok za loveškega 
izvora. Sem sodi uporaba virov ionizirajo Za zagotovitev varnega dela z viri sevanj in z namenom, da se prepre ita
 ljenost delavcev in prebivalstva, se izvajajo ukrepi varstva pred sevanji. 
U inki ionizirajo ih sevanj 
Ionizirajo e sevanje povzro škodljive. O zunanji izpostavljenosti govorimo takrat, ko je vir zunaj telesa, 
notranja obsevanost pa je posledica vnosa radioaktivne snovi v organizem. 
U inke sevanja delimo na naklju ne
pojave in na vzro no nujne posledice, tj. deterministi ne. 
Stohasti ni u inki sevanja ni u inki so naklju ne narave in torej 
samo verjetna posledica sevanja. Tako ne moremo z gotovostjo napovedati, 
 rememb sorazmerna s prejeto dozo, 
 ne 
u meznika, u im sevanjem 
 anem številu razli inke prištevamo 
nastanek in razvoj raka. Ker je pojav naklju en, ne moremo napovedati, pri 
 ne 
u inke opazimo le, e je bila ena obsevana, druga pa ne. Pogostost pojavljanja kake oblike raka v 
obsevani skupini bo ve ja kot v neobsevani. Do ernobilske nesre e so se 
 Ve ja pojavnost raka med pr raka. Ker so podatki temeljili skoraj izklju model odziva doza–u nim u inkom ni 
mogo

63
Model je bil izbran po na elu previdnosti, ki temelji na predpostavki, da ne 
smemo dopustiti zmote v škodo izpostavljenega [8, 9]. 
Za ovrednotenje verjetnosti za nastanek dolo ene vrste stohasti nih u inkov
z upoštevanjem resnosti njihovih posledic uporabljamo efektivno dozo, 
dozimetri no koli ino, ki je merilo tveganja zaradi stohasti nih u inkov. V 
tabeli 1 so predstavljene ocenjene verjetnosti za nastanek raka na podlagi 
podatkov dolgotrajnega spremljanja zdravstvenega stanja izpostavljenih 
 stavljenosti 1 mSv za odrasle med 18. in vse starostne skupine, ki vklju ujejo tudi otroke in mladostnike kot ob utljivejši 
skupini. Verjetnost za nastanek dednih u inkov je nekaj desetkrat manjša 
 inki 
 Tabela 1. Ocenjena verjetnost za nastanek raka in dednih u inkov pri efektivni dozi 1 mSv za 
odrasle med 18. in 64. letom starosti in za vse starostne skupine 
 Rak Dedniuinki Skupaj 
 Vsi Deterministi ni u inki sevanja. Deterministi ni u inki se pojavijo, kadar je 
 no nujna 
posledica sevanja, ki sledi, no dozo ali prag, ki 
je odvisen od vrste izpostavljenega tkiva ali organa. e bo torej obsevanost 
presegla dozo praga, se bodo u inki z gotovostjo pojav ljenosti pa ne. Prag je seveda odvisen od zdravstvenega stanja in starosti 
obsevane osebe in je tako razli en za otroke, odrasle, ostarele in bolne ali 
zdrave. Stopnja poškodb z velikostjo doze nad pragom naraš a. Vzrok za 
poškodbe organov je smrt mati nih celic, ki so najbolj ob jo e sevanje. Mati ne celice so sposobne samopodvojevanja in dozorevanja 
v specializirane celice, s tem pa zagotavljajo normalno delovanje tkiv in 
organov. 
Izpostavljenost ionizirajo im sevanjem
Izpostavljenost ionizirajo im sevanjem je lahko zunanjega ali notranjega 
izvora. O zunanji izpostavljenosti govorimo takrat, ko je vir zunaj telesa, 

64
notranja obsevanost pa je posledica vnosa radioaktivne snovi v organizem. 
Notranje obsevanje lahko povzro vanje kontaminiranega zraka in vnos odprte rane. Notranja obsevanost z ra Povpre na letna efektivna doza ionizirajo ih sevanj naravnega izvora kot 
posledica radioaktivnih snovi v zeme Povpre ega sevanja letno prejme 
 ionizirajo Izpostavljenost radonu 
Radon v bivalnem in delovnem okolju prispeva najve stavljenosti zaradi naravnih virov ionizirajo ih sevanj in je drugi najpogostejši 
povzro itelj plju uvrstil v skupino rakotvornih snovi. Oc plju ih posledica radona oziroma njegov membno je zavedanje povezave med izpostavljenostjo radonu in kajenjem. 
 nim rakom 
 izpostavljenosti radonu pri koncentraciji 100 Bqm
 nje zve 400 Bqm
 se tveganje pri nekadilcih zve e povemo druga nega raka 
 izpostavljeni radonu. Pri nekadilcih se relativno tveganje za plju nega raka 
pri koncentraciji radona 400 Bqm
 zve nega raka ostaja zve ano še vrsto let po 
 no povsod 


65
Slika 2. Razpadni niz urana-238: torij-234, protaktinij-234, uran-234, torij-230, radij-226 in 
radon-222
Pri radioaktivnem razpadu radon odda delce alfa, torej helijeva jedra. Število 
jeder, ki razpadejo v enoti asa, imenujemo aktivnost. Enota za aktivnost je 
1 Bq (becquerel), kar pomeni 1 razpad na sekundo. Pogosto nas bolj kot 
sama aktivnost zanima njena koncentracija, ki jo zato merimo v enotah Bqm
–
3
. Razpolovni as radona je 3,8 dni, kar pomeni, da bi na primer njegova 
koncentracija v zraku 100 Bqm
–3
 padla v 3,8 dneh na 50 Bqm
–3
, v 7,6 dneh 
pa na 25 Bqm
–3
. Koncentracije radona so v zunanjem zraku do nekaj 10 
Bqm
–3
, v notranjem zraku pa od nekaj 10 do nekaj 1000 Bqm
–3
 [14,15]. 
Od mesta nastanka v zemeljski skorji ali gradbenih materialih potuje radon 
proti površini, kjer se sproš a v ozra je oziroma se kopi i v zraku zaprtih 
prostorov, kot so kraške jame, rudniki in kleti v zgradbah. V zgradbe prodira 
skozi razpoke v betonskih tleh ali stenah, skozi špranje med talno ploš o in 
zidovi, ob nezadostno zatesnjenih vodovodnih in odto nih kanalih, jaških ali 
drugih ceveh ter skozi vse druge morebitne odprtine. Sproš a se tudi pri 
uporabi plina in vode, posebno pri prhanju, vendar sta ta dva izvira obi aj-
no zanemarljiva. Vzrok za višje koncentracije radona v zraku zaprtih 
prostorov so lahko tudi gradbeni materiali, e vsebujejo ve radija. Na 
vsebnost radona v zraku zaprtega prostora torej odlo ilno vplivajo zna il-
nosti tal (vsebnost urana, poroznost in tektonski prelomi), na katerih stavba 
stoji, ter vrsta, starost in kakovost njene izgradnje. 
Pri radioaktivnem razpadu radona nastajajo produkti, ki so tudi radioaktivni. 
Ker so njihovi razpolovni radonovi razpadni produkti; to so polonij, svinec in bizmut (slika 3). 
Slika 3. Radon razpada v polonij-218, niz pa se nadaljuje s svincem-214, bizmutom-214, 
polonijem 214, svincem-210, bizmutom-210, polonijem-210 in kon a s stabilnim svincem 206
Medtem ko je radon plin, so njegovi razpadni produkti kovine in zato tvorijo 
v zraku radioaktivne aerosole. eprav je radon radioaktiven, pravzaprav ni 
hudo nevaren za loveka. Skupaj z zrakom ga sicer vdihnemo, vendar ga 

66
kot plin tudi izdihnemo. Druga produkti, ki so vedno v zraku skupaj z radonom. Kot aerosole jih namre plju a odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se 
usedli, razpadajo in nastali delci alfa poškodujejo okolno tkivo. Te 
poškodbe lahko vodijo do raka. 
Meritve koncentracije radona v zaprtih prostorih. Za ustrezno ukrepanje v 
smeri zmanjševanja izpostavljenosti radonu je treba najprej opraviti pre-
gledne meritve in ugotoviti, kje so koncentracije radona visoke. Referen ne 
vrednosti, skladno z direktivo EURATOM 2013/59 o varstvu pred ionizira-
jo imi sevanji, naj ne bi bile višje od 300 Bqm
–3
. e je referen na vrednost 
 izpostavljenosti ljudi, ki se zadr-
 lahko izvajajo, tudi nih. Visoke vsebnosti 
radona lahko pri akujemo na podro jih, kjer so tla porozna in zato dobro 
 radona pa na podro jih, ki so slabo prepustna, kot so na primer glinene 
podlage. Na sliki 4 je zemljevid Slovenije z ozna enimi koncentracijami 
radona v Bqm
–3
.
Slika 4. Radonski zemljevid Slovenije z ozna enimi koncentracijami radona v zaprtih prostorih 
v Bqm
-3
, pripravljen na podlagi izvedenih meritev v vz . Ukrepi 
za zmanjšanje izpostavljenosti radona so lahko prezra evanje prostorov, 
reorganizacija delovnih nalog in delovnega asa, premestitev ljudi v druge 
prostore, prenehanje uporabe prostorov, v katerih so ljudje najbolj izpostavljeni 
•OO 
200 

67
in druge dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju izpostavljenosti. Prezra e-
 Še posebej je u inkovito prezra il pono i. Poleg navedenih ukrepov, 
se lahko sprejmejo tudi gradbeni posegi, kot so zatesnitev razpok in špranj 
v tleh objektov, utrditev talne ploš e, prezra evanje jaškov, in prezra evanje 
zemljine pod talno ploš o, e jih je mogo spremembe zadostno prispevale k zmanjšanju izpostavljenosti, primerljivih 
rezultatov pa ni mogo e dose i z drugimi ukrepi. Ukrepi morajo biti soraz-
 im 
u inkovitejše in trajno zmanjšanje izpostavljenosti. 
Posebej je treba opozoriti na nestrok ki lahko ne le poslabšajo kakovost zraka v zgradbi, ampak povzro ijo tudi 
 dona v tleh bi morala biti vsaka novogradnja projektirana in zgrajena tako, 
da se prepre i prodiranje radona v stavbo ali omogo i prisilno prezra evanje. 
Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji od leta 2006 izvaja 
program sistemati nega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter 
ozaveš anja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi 
naravnih virov sevanj, predvsem radona. Program je namenjen zagotavlja-
nju varstva ljudi pred ve jo izpostavljenostjo naravnim virom ionizirajo ih
sevanj na obmo jih in pri dejavnostih, kjer je tveganje ve je. 
Delovno in bivalno okolja se pregleduje predvsem tam, kjer so naravnim 
 utljivejše skupine prebi-
 no pregledovanje delovnega in bivalnega okolja obsega 
 objektih, v katerih je zaradi sestave tal in strukture objekta ve ja verjetnost 
za ve jo izpostavljenost naravnim virom sevanja. Dodatne meritve, ponovna 
 e osnovne meritve 
 vanje in ozaveš anje prebivalstva o radonu [15]. 
ZAKLJU EK
IARC v zvezi z izpostavljenostjo UV-svetlobi kot najpomembnejšemu dejav-
 opozarja na previdnost pri son enju, ki naj bo, as pred 
deseto uro dopoldne in po etrti uri popoldan. Za zmanjšanje izpostavljenosti 
 itna obla ila, pokrivala in o ala ter kreme z 
ustreznim zaš e, 

68
zlasti ne otrok, saj je to eden glavnih son Radioaktivni plin radon prispeva ve zaradi ionizirajo ih sevanj in je povzro nega
 a ozaveš ljanje koncentracij radona v bivalnih in delovnih 
 evanja prostorov do gradbenih posegov na 
 jih z visoko koncentracijo radona v tleh 
morajo biti projektirane in zgrajene tako, da se prepre i prodiranje radona v 
stavbo ali omogo i prisilno prezra LITERATURA 
 ne
 gnosti nega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter 
ozaveš e izpostavljenosti zaradi prisotnosti