PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 60 (12.385)
Trst, četrtek, 13. marca
Na izrecno zahtevo ministra za dežele Vizzinija
V Parizu odprli
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
5 w %
S Si
Skž
iggio 1 \2 -85723
is 20 0
-o
s>
O
V senatu ponovno odložili razpravo o globalni zaščiti
Vizzini je ponovil, da ho vlada predložila svoje zakonsko besedilo na osnovi zaključkov Cassandrove komisije
SANDOR TENCE
RIM — Spet zastoj v parlamentarnem postopku za odobritev globalnega zaščitnega zakona za našo narodnostno skupnost. Minister za odnose z deželami Carlo Vizzini, ki mu je predsednik vlade Craxi že pred več kot enim letom naročil, naj pripravi vladni predlog o tem vprašanju je namreč v torek zjutraj pred senatno komisijo za ustavna vprašanja potrdil, da bo vlada predložila svoj osnutek. Kakšen bo ta dokument in zlasti kdaj ga misli vlada izdelati, pa minister ni povedal in je samo potrdil to kar smo že vedeli in to kar je že pred nekaj tedni podčrtal v intervjuju milanskemu dnevniku »II Giornale«.
Oprostitev za neofašiste
FIRENCE — Na prizivnem procesu za umor milanskega sodnika Occorsia je prišlo do presenetljivega zaključka. Od pedh dosmrtnih ječ, ki jih je dogodilo prvostopenjsko sodišče, je prizivno sodišče potrdilo le eno: Signorellijevo. Pugliese je tokrat prejel »le« 23 let zapora, ideološki vodje prevratniških desničarskih skupin Ordine Nuovo in Avanguardia Nazionale Delle Ghiaie, Graziarli in Massagrande pa so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
Žal nobena novost torej in nova odložitev, vse do tedaj, dokler se ne bodo petstrankarski zavezniki sporazumeli vsaj o temeljnih načelih vladnega osnutka, med katere sodi v prvi vrsti vprašanje pravnega priznanja obstoja Slovencev v videmski pokrajini. Komunisti so med sejo uradno zahtevali, da se minister, če ne drugo, formalno obveže za časovni rok predložitve vladnega predloga, česar ni storil, pač pa se je skliceval na posebni člen senatnega pravilnika, ki daje pravico vladi, da v pričakovanju ministrskega predloga prekine za en mesec oceno specifičnih zakonskih osnutkov. Predsednik komisije Bonifacio je kljub ostremu nasprotovanju senatorjev KPI osvojil to Vizzinijevo zahtevo, ni pa hotel in mogel napovedati, kaj bo komisija naredila, če se Cra-xijeva vlada ne bo držala tega termina. Bonifacio se očitno hoče prej o tem posvetovati s socialističnim senatorjem Garibaldijem, koordinatorjem ožje delovne skupine, ki se že več mesecev ukvarja z zaščitnimi zakonskimi predlogi in ki je po avdicijah v Furlaniji - Julijski krajini in v Rimu dejansko že končala z delom. Garibaldi se zaradi bolezni ni udeležil srečanja z ministrom in bo spet v Rimu baje šele po velikonočnem premoru.
Vizzini je senatorjem povedal, da so funkcionarji ministrstva za dežele v teh mesecih ocenili obširno delo in dokumentacijo ožje senatne komisije, za pohtično izhodišče pa izbrali zaključke Cassandrove komisije. Dodal je, da je v začetku lanskega decembra pripravil le »delovni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
»Jože Plečnik, a,
PARIZ — V torek so v galeriji centra za industi Pompidou v Parizu v prisotnosti predstavnikov iz vlade slovesno odprli veliko razstavo »Jože Plečnik
Na več kot 100 kvadratnih metrih najuglednejšega	. ^cuiru Pom-
pidou, v galeriji CCI, je po zamisli enega od tvorcev prireditve (Francois Burghardt, dr. Damjana Prelovšek, Lojze Gotiša), ki jo lahko imenujemo zgodovinsko delo arhitekta Borisa Podrecce, prikazan Plečnikov opus
Ob izredni prizadevnosti Centra Pompidou, tako kar zadeva zasnovo in izvedbo razstave, poudarjajo prireditelji pomen prispevka SR Slovenije in mesta Ljubljane, posebno arhitekturnega muzeja, pa tudi slovenskih podjetij. Plečnikovo Tromostovje in Gregorčičev paviljon s panoramskimi posnetki Ljubljane — prave propileje razstave vodijo obiskovalca vzdolž njegovih Žal in delovne sobe, odkoder se stari mojster spogleduje s podobo mladega arhitekta na drugem koncu, pred simboličnim prehodom čez Ljubljanico. Vmes NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Oi
10
O
O
?
o
Mednarodna uveljavitev Jasne Corrado-Merlak
PARIZ — Velik mednarodni uspeh harfistke Jasne Corrado - Merlak. V nedeljo, 9. t.m., je naša priznana u-metnica prejela v Parizu nagrado za 1. mesto v častni kategoriji na mednarodnem tekmovanju UFAM. V francosko metropolo je prišla naravnost iz ZDA, kjer je bila na izpopolnjevanju in ob zaključku tečaja tudi koncertirala.
Jasna Corrado - Merlak pa je bila včeraj deležna še enega odmevnega priznanja. V Rimu na Kvirinalu sta ji predsednik republike Cossiga in minister Lagorio podelila nagrado kot najmlajši diplomantki v Italiji, ki je diplomirala z odliko. Nagrada je bila razpisana ob lanskem »Letu glasbe«.
Španija ostaja v NATO
MADRID — Včerajšnji ljudski referendum, ki ga je sklicala socialistična španska vlada, ki jo vodi Felipe Gonzales, je dal pričakovani izid, čeprav zc. malo (morda le za 5 odst.) je zmagal »da«i, tako da Španija ostaja še vedno v atlantskem zavezništvu NATO, pa čeprav s simboličnim vojaškim predstavništvom.
Referenduma se je udeležilo kakih 60 odstotkov španskih državljanov, marsikdo pa je sedaj prepričan, da predstavlja referendum poraz socialistične vlade, pa čeprav je slednja podpirala prav »da«. Pred štirimi leti je namreč vodja španskih socialistov Gonzales obljubil ta referendum, ker je bil proti vstopu Španije v NATO, vendar pa se je nato socialistična vlada presenetljivo premislila.
Irak je pripravljen izpustiti dva proiranska iraška šiita
PARIZ, BEJRUT — Problem ugrabitve štiričlanske ekipe francoske televizijske mreže »Antenne 2« in ostalih francoskih talcev, ki so še vedno v ujetništvu libanonskih verskih skrajnežev »Džihad eslami« (islamske svete vojne), se verjetno bliža epilogu.
Iraška vlada je namreč posredovala Franciji noto, v kateri je rečeno, da je Irak pripravljen izpustiti na svobodo dva proiranska iraška šiita, ki ju je Pariz izročil Bagdadu. Baje je ta izpustitev povezana z dvema pogo-jcjma, ki naj bi jih izdelal posrednik v vsej zadevi, francoski zdravnik libanonskega rodu Razah Raad. Prvi je garancija za življenje obeh izpuščenih šiitov, drugi pa, naj Francija izpusti pet teroristov, ki so v Franciji pripravili atentat na iranskega ministra Bathiarja.
Craxi zavrnil domnevni De Mitov predlog o »železnempaktu«
Stopnjuje se polemika med strankami v pričakovanju vladnega preverjanja
RIM — Craxi je zavrgel »železni pakt«, De Mita pa trdi, da ga ni nikoli predlagal. Vrtiljak izjav, protiizjav, popravkov, dopolnil in zanikanj se je v pričakovanju političnega preverjanja šele začel; za nobenega pa ni skrivnost, da se bo v prihodnjih dneh njegovo vrtenje še stopnjevalo.
V torek je predsednik vlade in tajnik PSI Craxi pojasnil svoje stališče pred vodstvom stranke. »Strinjam se, je navedel, s širokim in poglobljenim preverjanjem, a zavračam svetopisemske diktate, ki že predpostavljajo zavezništva in bodoče večine za drugo zakonodajno dobo.« »Bodočo pot naj začrtajo kongresi in med njimi tudi kongres PSI. Nihče, je poudaril Craxi, ne more z vsiljenim poenostavljenjem zapečatiti svobodne izbire in suverenega odločanja, ki so del demokratične stvarnosti življenja strank.«
De Mita se je takoj povlekel nazaj. Predlog za sedem krt.? »Nihče, je dejal včeraj na Politični tribuni, ni dal takega predloga in nihče ni sklenil ga predlagati.« Vsega so torej kot vedno krivi le časnikarji, ki so se zmotili. »Res, je nato priznal, obstaja v dokumentu vodstva KD odstavek, ki v bistvu pravi, da če bi ob koncu zakonodajne dobe stranke preverile veljavnost sporazuma... no, to bi lahko bila smernica tudi za naprej... vse-
kakor pa bodo odločali volivci,« So socialisti dali negativen odgovor? Na srečanju s Craxijem je po besedah tajnika KD »prišla do izraza medsebojna razpoložljivost in možnost uglaševanja in utrjevanja koalicije«.
O tem je KD prepričana. Podtajnik stranke Bodrato govori o »vsiljenih razlagah« v petstrankarskem zavezništvu in o potrebi, da se odpravi to protislovje. Bo dovolj torej le eno preverjanje za odpravo nasprotij in protislovij, na katere namiguje Bodrato? Odgovor ni enostaven. Polemike so bile in ostajajo do skrajnosti ostre. Spadolini na primer nadaljuje s svojimi kritikami na račun predsednika vlade
Medtem pa so se že začeli »veliki manevri« v pričakovanju morebitnih zamenjav na čelu ministrskih resorjev. Kot vedno so pri tem najbolj zagnani demokristjani.
G. R.
Zakaj DSP zavrača kandidaturo M. Bidatoviča za predsednika zveze književnikov Jugoslavije
NA 9. STRANI
KOŠARKA: POKAL PRVAKOV
Zagrebška Gibona v velikem finalu
LIMOGES — S sinočnjo zmago v zadnjem kolu finalne skupine pokala prvakov proti li-mogesu (106:95) so se košarkarji zagrebške Gibone uvrstili v superfinale, ki bo 3. aprila v Budimpešti.
Za drugega superfinalista bo potrebno počakati na zadnji drevišnji srečanji. V Milanu bo namreč domači Simac igral proti Makabiju iz Tel Aviva in seveda mora zmagati, če hoče u-pati na superfinale. V Madridu Pa bosta igrala Real in Žaljgi-ris. Real bo v velikem finalu, če zmaga z najmanj 18 točkami razlike, Žaljgiris pa, če zmaga s katerokoli razliko.
NA 10. STRANI
Smučanje: beli cirkus SP po ZDA
Peta zmaga Roka Petroviča
HEAVENLY V ALLE Y — Rok Petrovič je že petič v letošnji zimi zadel v črno in ponovno zmagal v slalomu za SP. Na izredno težki progi v kraju Heavenly Valley v ZDA je Petrovič za skoraj celo sekundo prehitel Pirmina Zurbriggna, nadaljnjo sekundo zaostanka pa je zabeležil Stenmark.
Prvo vožnjo je srečno opravilo samo 32 tekmovalcev, v drugi pa jih je odpadlo štirinajst. Najboljši od Italijanov je bil veteran De Chiesa, odličen 7. pa je bil Grega Benedik.
Vrstni red: 1. Petrovič (Jug.) 1’ 44”52; 2. Zurbriggen (Švi.) 1’45”45; 3. Stenmark (Šve.) 1’46”33; 4. Gi-rardelli (Luks.) 1’46”61; 5. De Chiesa (It.) 1’47”14; 6. M. Tonazzi (It.)
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Dolgi predor pod Karavankami bo dograjen do konca leta 1990
LJUBLJANA — Predor skozi Karavanke, najpomembnejši prometni objekt v cestni povezavi med Zahodno Evropo in Balkanom, bo dograjen do konca leta 1990. Dosedanja dela potekajo po načrtu in ni resnih ovir, da bi podaljšale zaključek gradnje tunela.
To sta na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani poudarila predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj in deželni glavar avstrijske Zvezne dežele Koroške na uradnem obisku v Slove-
Zaradi vsedržavne stavke novinarjev tiskovnih agencij so naše italijanske in mednarodne vesti pomanjkljive. Čitatelje prosimo za razumevanje.
niji. Pogovore koroške delegacije s predstavniki slovenskega izvršnega sveta in gospodarstveniki sta Dušan Šinigoj in Leopold Wagner ocenila kot zelo koristen prispevek k razširitvi sodelovanja med Koroško in Slovenijo v okviru dvostranskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Posebno pozornost so, kot sta poudarila, namenili višjim .oblikam gospodarske izmenjave, še posebno na področju prometa, turizma in zaščite človekovega okolja.
Vrednost jugoslovansko - avstrijske trgovinske izmenjave je lani namreč dosegla 12 milijard dinarjev, od tega sta Slovenija in Koroška dosegli 20 odstotkov.
Delegacija avstrijske Koroške je včeraj obiskala tudi univerzitetni klinični center in se seznanila z dejavnostjo te medicinske ustanove.
V Sloveniji se danes začne obdobje volitev v republiške delegatske zbore
LJUBLJANA — Danes bodo tudi v Sloveniji odprli volišča. Najprej bodo volili delavci v podjetjih, v katerih so zaposleni, v nedeljo pa še v krajevnih skupnostih. S tem bo končana zapletena, naporna faza tokratnih volitev, ki je sledila večmesečnim pripravam in širokemu evidentiranju kandidatov. Naslednja faza bo »enostavnejša«: sledile bodo še volitve najodgovornejših funkcij, tako v republiki kot federaciji.
No, če je ta druga, »višja« faza jugoslovanskih volitev za koga malce dolgočasna (gledano seveda z očmi poznavalca volilne tehnologije v zahodnih sistemih), je prva precej zapletena. In, če govorimo o tokratnih volitvah, včasih tudi precej burno. Glede zapletenosti in obsežnosti je morda najbolj zgovoren podatek, da so samo v S'R Sloveniji evidentirali prek 270.000 možnih kandidatov za člane delegacij. Vso to množico imen je obravnavalo 6.200 kandidacijskih konferenc. To so seveda le suhi, statistični podatki. V preteklih letih je bila v večini primerov tudi vsebina podobna. Toda letošnje volitve potekajo v družbenih in gospodarskih razmerah, ki so v povojni zgodovini Jugoslavije gotovo ena najtežjih. To seveda odseva tudi v izredno povečani kritičnosti ljudi, ki ne sprejemajo več abstraktnih parol in leporečja. Nezadovoljstvo zaradi težkih gospodarskih razmer (ki so v precejšnji meri posledica napak iz preteklosti) se je tako marsikje zlilo na
predlagane kandidate. Ne vedno najbolj argumentirano — kot seveda tudi predlagatelji niso vseh kandidatov pospremili s trdnimi in izčrpnimi razlagami. Tako so se v žolčnih razpravah po terenu večkrat pojavile kritike na račun Majde Poljanšek oziroma Emila Rojca, (češ da sta sokriva za neuspeh reforme srednjega izobraževanja) ter Franceta Popita (ki da je bil na vodilnih položajih tudi v obdobju, ko je v Sloveniji prišlo do nekaterih težkih gospodarskih spodrsljajev, kakršen je bil na primer nakup Koertinga). Prva dva kandidata sta postala pravcati »volilni modni hit« in proti njima so se izrekali tudi ljudje, ki so za njuni imeni prvikrat izvedeli šele iz revije Mladina (ta je prva objavila obsežen komentar o tem). Če je bilo z reformo izobraževanja že kaj narobe, potem je seveda jasno, da zanjo ne moreta biti odgovorna samo dva. Toda plaz je zdrsel in kandidata sta morala, hotela ali ne, prevzeti vlogo predvolilnega strelovoda,
V predvolilnih postopkih je bilo še veliko drugih pripomb, med katerimi jih je veliko upravičenih in bi jih morali upoštevati pri nadaljnjem dograjevanju volilnega sistema. Precej pa je bilo »evergrinov«, pripomb torej, ki jih poslušamo že vsa leta, čeprav pri tokratnih volitvah ne držijo več. Ena takšnih je recimo tista o prestarih kandidatih (»treba je hitreje pomlajevati funkcionarske strukture«) pa o horizontalnem premešča-
nju po stolčkih, obračanju vedno istih imen in podobno. Letošnji podatki namreč kažejo, da je med 230 možnimi kandidati, ki so jih ponudili v razpravo za republiške dolžnosti, le 24 starejših od 60 let. Le 6 je takšnih, ki naj bi ponovno kandidirali za isto dolžnost, 10 pa jih res samo »presedla« z ene na drugo odgovorno republiško funkcijo. Spremembe torej so, verjetno pa je še prezgodaj, da bi dobile ustrezen odmev v javnem mnenju, ki je velikokrat tudi pod vtisom razmer v nekaterih drugih republikah ter v federaciji (kjer je v resnici videti kar precej sivih glav).
Kljub burnim polemikam se bodo gotovo tudi te volitve »srečno« iztekle, čeprav morda marsikje ne bodo zadovoljni z odstotki volilne udeležbe. Bodo pa letošnjim predvolilnim razpravam morali natančneje prisluhniti ustvarjalci tako imenovane kritične analize političnega sistema, o kateri je zadnje čase veliko govora, kajti vse kaže, da je jugoslovanski volilni sistem še veliko prezapleten in v končni posledici tudi premalo učinkovit. Sicer pa se bo moralo kaj kmalu pokazati, v kolikšni meri se je tokrat uresničilo geslo »prave ljudi na prava mesta«. Državljani namreč rezultatov volitev, se pravi kadrovske prenove, ne bodo ocenjevali po parolah in odstotkih temveč s povsem otipliivimi in tudi na občanovem žepu merljivimi kazalci.
Z. Š.
Uspešen italijansko-britanski vrh med Craxijem in Thatcherjevo
• Globalna zaščita
NADALJEVANJE S 1. STRANI
osnutek« morebitnega vladnega predloga in ga poslal vladnim zaveznikom, da še izrečejo o njem. Dokument bi moral ostati rezerviran, je podčrtal minister, nekateri vladni krogi pa so hoteli sprožiti nepotrebne polemike (očitno je mislil na repubhkan-ce in liberalce) in s tem dosegli za stoj. »Takrat smo tudi mi prišli do spoznanja, da je ta zadeva naletela na krajevni ravni na veliko pozornost«, je nadaljeval VSzzini, »po eni strani so se z grozilnimi izjavami o glasili italijanski nacionalisti, po drugi pa so nam Slovenci dali vedeti, da so nezadovoljni z osnutkom, ministrstvo pa kljub temu namerava nadaljevati z delom in zagotoviti slovenskim manjšinam ustavne pravice, a ne v obliki gospodarskih privilegijev, ampak v spoštovanju človečanskih in civilnih pravic, pri čemer se je ustvarilo tudi več dvoumnosti, saj bi se hoteli nekateri na vsak način vključiti v ta normativ.« Verjetno je Vizzini pri tem mislil na Benečane, saj je tudi v senatu, podobno kot v pogovoru z novinarjem Montanellijevega dnevnika, nalašč govoril o »slovenskih manjšinah v Italiji«. Gre vsekakor za aktualno in za zelo važno vprašanje, je zaključil minister in še enkrat napovedal, »da vlada ne bo stala križem rok«.
Podpredsednik komisije komunist Taramelli je pòudaril, da je Vizzini že večkrat napovedal predložitev vladnega osnutka, nato pa ni držal besede. S tem sta se strinjala tudi njegov somišljenik De Sabbata in neodvisni levičar Pasquino, ki je ostal razočaran nad ministrovimi izjavami in dodal, da si vlada ne sme več privoščiti novih zavlačevanj »na škodo sožitja in sodelovanja ob meji«. Posebno razočarana nad tem, kar je rekel, oziroma posebno nad tem, kar ni rekel Vizzini, pa je bila slovenska senatorka KPl Gerbčeva, ki je ponovila, da se bodo komunisti na vseh ravneh zavzemali za nadaljevanje parlamentarnega postopka o tem vprašanju, ki ga vlada hoče na vsak način »zamrzniti«.
Z ministrovim poročilom pa so se po vrsti strinjali vsi demokristjani, ki so podčrtah potrebo po zaščitnem zakonu, hkrati pa predlagali in dosegli enomesečno formalno odložitev razprave. Najbolj jezen je bil senator Beorchia, ki se je pritožil, da je za Vizzinijev predlog izvedel le z nekega ljubljanskega časopisa, dodal pa je, da je treba Slovencem zagotoviti, kar se da najboljši zakon.
Formalna enomesečna odložitev pomeni v italijanskem političnem življenju lahko tudi veliko daljšo odložitev. Phihodnji teden naj bi se pričelo napovedano »preverjanje« v vladni koaliciji, potem je na vrsti enotedenski velikonočni premor, prve dni aprila pa bo vsa politična pozornost namenjena komunističnemu kongresu, mesec dni kasneje pa bodo zborovali demokristjani.
SANDOR TENCE
• Plečnik
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pa je na obeh straneh razvrščenih več kot tisoč risb, fotografij in originalov njegovih del.
Čemu Plečnik v Parizu? Kot smo že zapisali, po trdnem prepričanju Francoisa Burghardta, zato ker je zdaj pravi čas, da Plečnik dobi ob razpravah o koncu modernizma in razvoju postmodernizma tisto mesto, ki mu po pravici pripada med velikimi arhitekti 20. stoletja. Center Pompi-dou, križišče umetnosti in umetniške misli vsega sveta, je pravi kraj tudi za to razpravo.
Plakat z reprodukcijo pročelja vzajemne zavarovalnice, predvsem pa vzorni katalog, prva monografija o Plečniku v francoščini, skrbno sestavljen in bogato opremljen, dopolnjujeta razpravo o Jožetu Plečniku arhitektu.
Otvoritve so se udeležili predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj, predsednica skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje, predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl, jugoslovanski veleposlanik v Parizu Boris Šnuderl in številni gostje iz domovine.
JAKA ŠTULAR
FIRENCE — Včerajšnji italijansko-britanski vrh v florentinski Palači Pitti med Craxijem in Thatcherjevo je presegel okvir rednih stikov, saj so podpisali več pomembnih sporazumov. Med njimi je vsaj za itaujan-sko stran, najpomembnejši sporazum o ekstradiciji, ki zamenjuje stari sporazum iz leta 1873. Do sedaj je bila Italija precej nemočna, ko je skušala doseči izročitev teroristov in navadnih kriminalcev, kar so s pridom izrabili predvsem desničarski prevratniki.
Poleg Craxija in Thatcherjeve so se srečanja udeležili še ministri za zunanje, notranje in obrambne zadeve ter ministra za znanost in tehnološki razvoj. Pogovori so torej za-
objeli širšo paleto vprašanj od med-blokovskih odnosov do večje evropske integracije. Dosegli so tudi kompromisni sporazum o gradnji dveh vojaških helikopterjev (obrat Augusta), s katerim so v bistvu premostili polemike zaradi nedavnega sporazuma Westland - Fiat - Sikorsky.
Za Italijo je bila prav tako pomembna britanska obveza, da Se bo London vsestransko zavzel, da bodo tudi Italijo sprejeli v vrh »peterice«, kjer razpravljajo in odločajo o finančnih in monetarnih vprašanjih. Po vsem sodeč, so bile manj spodbudne smernice, ki jih namerava imeti Velika Britanija za časa svojega semestra predsedovanja v EGS. To pa navsezanje ni nikogar presenetilo.
Zopet odložitev razprave o osnutku zakona o obmejnih področjih dežele F-JK
RIM — Včeraj popoldne se je spet sestala ožja delovna skupina poslanske zbornice, ki se ukvarja z zakonskimi predlogi za gospodarski razvoj obmejnih področij Furlanije - Julijske krajine. Poročevalec Carrus (KD) je prejšnji teden predložil strankam delovni dokument komisije, neke vrste sintezo socialističnega in komunističnega predloga, včeraj pa bi morale politične sile predstaviti morebitne popravke oziroma dopolnila, česar pa, z izjemo KPI, niso nareidile. Poslanec PSI De Carli je namreč v imenu vladne koalicije zahteval in dosegel enotedensko odložitev razprave in napovedal nekatera skupna stališča petstrankarskih zaveznikov.
Zakon za refinanciranje dolgov SFRJ
BEOGRAD — Delegati odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za ekonomske odnose s tujino so včeraj uskladili zaklon, na temelju katerega naj bi se Narodna banka Jugoslavije v obdobju od leta 1986 do 1988 zadolžila v tujini za 3,9 milijarde dolarjev in sicer zaradi refinanciranja glavnice dolga tujim komercialnim bankam in vladam posojilodajalkam.
Sprejetje tega zakona je predvideno za današnjo sejo zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ in bo omogočilo izvajanje že doseženega sporazuma s komercialnimi bankami o refinanciranju. Zakon je tudi predlagal nadaljevanje pogajanj z vladami držav — jugoslovanskih kreditor jev o večletnem refinanciranju glavnice v
višini 1,4 milijarde dolarjev.
V odboru so včeraj opozorili, da predpisov, ki jih sprejema skupščina Jugoslavije, ne objavljajo vedno sočasno v jezikih vseh narodov in narodnosti, čeprav je to predvideno z ustavo. Kot je dejal Franci Gerbec, so številni podzakonski predpisi, pomembni za uresničevanje novega doviznega zakona, prišli v Slovenijo tudi do sedem dni pozneje kot tisti, zapisani v srbohrvaščini. Kot je poudaril Gerbec, je za uresničevanje zakonov pomembna njihova dostopnost, ne pa dan, ko jih dajo v tisk. Predlagal je, da v skupščinski službi zagotovijo kadre in finančne pogoje uresničevanje ustavne pravice narodov in narodnosti., (dd)
Po kongresu komunistične partije Sovjetske zveze
»Razrešen službene dolžnosti«
Partija nadaljuje z odstranjevanjem nesposobnih kadrov
MOSKVA — »Po kongresu pa bo spet po starem«, mi je sredi razprav 27. kongresa KP SZ konec februarja jedrnato odvrnil taksist na moje vrtanje, kaj neki misli o tolikšni kritiki, ki se zdaj bere in posluša tu v Moskvi. Verjetno te dni velika večina sovjetskih bralcev skrbno primerja strani istih časopisov s tistimi pred kongresom: ali ho kritika ostala? Ali bo počasi postajala vse blažja? Ali bo sploh utihnila?
Sodeč po prvih pokongresnih dneh imajo sovjetski uredniki jasno politično zapoved, da vzdržujejo jasno kritičnost še naprej. Včerajšnja »Pravda« ima sicer na drugi strani krajši okvir z značilnim naslovom. »Po kritiki«, zato pa je »Sovjetskaja Rossija« že mnogo bolj sočna v branju, saj na prvi strani navaja cel ducat par-tijskih funkcionarjev in članov, ki so jih izključili iz KP SZ na temelju objave članka »Slavljenje na tuji račun«. Podobno obnavljajo predkongresne rubrike z ostrimi kritikami stanja in zlasti rubrike za kritična pisma bralcev praktično vsi drugi časopisi.
Iz objave v dnevniku »Sovjetskaja Rossija« je mogoče sklepati, da so že pred kongresom izrekli partijske kazni, ki jih tu omenjajo, da pa so v uredništvu očitno hranili »zlato rezervo« za ponovno oživitev kritičnosti po kongresu.
Časopis je 7. januarja letos v članku z omenjenim naslovom razkrinkal oblastništvo vodilne strukture v kolhozu »Rassvet« v mestu Gus - Hrustalni (vzhodno od Moskve). Tu so puščali ogromno pridelka propadati, vsako opazko ob tem pa zatirali. Zdaj sekretar partijskega komiteja Vladimirske oblasti N. Sagov poroča časopisu, da so »po vrsti izključili iz partije« bivšega predsednika kolhoza, glavnega računovodjo, načelnika oddelka za pomožne obrate in kup njihovih pajdašev. Mnogim so izrekli partijske ukore, pohtične poduke so podelili tako mestnemu kot občinskemu partijskemu vodstvu, ki da nista skrbeli za delo partijske kontrole.
Uredništvo je bilo obveščeno tudi o odstavitvi resornih načelnikov in referentov v nekdanjem ministrstvu za kmetijstvo RSFS'R. (med temi se je združilo z drugimi v Gosagrorpu).
»Pravda« je posvetila uredniško obdelani članek odmevom na dopis bralca z naslovom »Lastno mnenje«, ki so ga objavih že 28. decembra lani. Ogromno ljudi se je oglasilo, vsi pa razkrivajo nedemokratično, avtoritarno ozračje v svojih kolektivih. Na dan je prišla prava drama, ki jo je moral preživeti glavni zdravnik bolnišnice v mestu Černigov (severno od Kijeva). Čeprav je imel večino komunistov in delavcev bolnišnice za seboj, so ga na pritisk od zunaj obtožili, da je lagal oblastnemu komiteju partije. Kampanja je šla tako daleč, da so ga celo odpustili. Kriv pa je bil samo tega, da je imel »lastno mnenje«, da se torej ni zmenil za tisto, kar meni ah govori partijski sekretar oziroma (njegov) direktor. Toda »pravica je vendarle triumfirala« — tako radi zapišejo zmagoslavni komentatorji v poduk bralcem. Zatiralci kritike so dobili. partijske kazni, tudi v primeru mesnega kombinata v istem mestu, kjer so šikanirali pridno delavko Valentino Gankevič, ki pa je bila povrh vsega še junakinja sociahstičnega dela. In kdor ima tak naslov za seboj, si mnogo lažje prebije pot v časopis kot pa navadni smrtnik. Pravzaprav se ima danes glavni zdravnik A. Grussa zahvaliti svoji rojakinji Valentini, da je ohrabrila njegove somišljenike in da so se sploh prebili v javnost.
Kaj pomenijo objave takih odmevov?
Sovjetsko partijsko vodstvo se očitno zaveda, da bo imelo v podjetjih, kolhozih, pa tudi v samih ministrstvih še trnovo pot, preden mu bo uspelo razbiti podedovane vladajoče strukture. Spodbujanje kritike od spodaj navzgor naj bi takoj po kongresu povedalo, da se velika ofenziva prav šele začenja.
ANTON RUPNIK

za zbiralce
IZ DRŽAVNE KOVNICE SREBRNI SLAVNOSTNI KOVANEC JADRANSKEGA ZAVODA ZDRUŽENEGA SVETA
NAROČITE GA LAHKO DO
16. marca 1986
PO CENI 20.000 LIR
Vsoto ie treba nakazati po poštnem tekočem računu št. 59231001 in nasloviti na »Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato — emissione numismatica — piazza Verdi 10 — 00198 Roma«. Navedite namen nakazila na za to določen prostor na tekočem računu. Kovanec lahko vplačate neposredno na podružnici kovnice v Rimu, Ul. Principe Umberto 4 ali pa na vseh okencih banke Credito Italiano.
1
r
Prihodnji petek začetek srečanja gledališč iz prostora Alpe Jadran
Utrditev sodelovanja med Južno Tirolsko in 8R8
GORICA — Na dobro obiskani tiskovni konferenci so na goriškcm županstvu včeraj predstavili progi Vn letošnjega srečanja gledališč Alpe Jadran, ki se bo odvijalo v tednu od 21. do 28. marca v Gorici in Novi Gorici. Srečanje bo letos drugič v tej obliki in je že dobilo pomembno priznanje s strani mednarodne skupnosti Alpe Jadran, ki ga je uradno priznala in ga prvič vključila v program prireditev skupnosti. Prirejata ga Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice in deželna gledališka ustanova v Gorici, pod pokroviteljstvom obeh občin in drugih ustanov, med temi Kulturnega doma v Gorici in ljubljanskega Cankarjevega doma.
Srečanja gledališč Alpe Jadran se bodo pričela prihodnji petek , z otvoritveno slovesnostjo in prvim nastopom v Verdijevem gledališču v Gorici, nato pa se bo v tednu do 28. marca v gledališču obeh sosednjih mest zvrsti-
lo štirinajst nastopov gledaliških skupin. Osam od teh sodi v prostor Alpe Jadran, druge pa prihajajo iz krajev izven tega prostora, vendar iz držav, katerih dežele so zaobjete v skupnosti Alpe Jadran. Na goriških in novogoriških odrih se bodo tako zvrstile skupine iz Trsta in Turina, Nove Gorice, Ljubljane, Zagreba in Beograda, Beljaka, Gradca in Dunaja, Ingol-stadta v ZRN, Bukarešte in Brna na Češkoslovaškem. Skupno bo torej zastopanih šest držav širšega prostora Alpe Jadran. Na včerajšnji predstavitvi sta o pomenu teh srečanj najprej spregovorila oba župana. Dr. Antonio Scarano je dejal, da Gorica nima druge sebi tako podobne stvarnosti, kot je novogoriška, zato je prav in spodbudno, da se je sodelovanje med mestoma razširilo tudi na skupno prirejanje gledališkega srečanja, ki so ga v Novi Gorici prirejali kot Srečanje malih odrov že od leta 1972. Na kul-
turnem področju, je dejal, uresniču-jano višjo obliko sodelovanja.
Predsednik skupščine občine Nova Gorica, Danilo Bašin, je s svoje strani poudaril, da pomeni tudi gledališko srečanje nadaljnji kamenček v mozaiku gradnje novih odnosov med sosednjima mestoma. To je omemrno ne samo v našem ožjem prostoru, je povedal, ampak v celotnem prostoru skupnosti Alpe Jadran, ker hočemo naš zgled prijateljstva in sodelovanja prenašati v širši svet.
Programski vodja srečanja Emil A-beršek je nato predstavil umetniško vsebino prireditve, ki se letos po dolgoletnih izkušnjah s Srečanji malih odrov v Novi Gorici, štiriletnem sodelovanju Gorice pri organizaciji srečanj, drugič predstavlja kot festival srečanje gledališč Alpe Jadran. Poudaril je kvalitetni skok letošnjega programa
MARKO MARINČIČ
BOČEN — V ponedeljek in torek je bil generalni konzul SFRJ v Trstu na svojem četrtem uradnem obisku v deželi Tridentinska - Gomje Poadižje. Dežela, poleg FJK in Veneta, sodi v pristojnost tržaškega konzulata. Je včlanjena v delovno skupnost Alpe A-dria, zaradi svojega gospodarskega potenciala z visoko tehnologijo, viso-ko razvite znanstveno-raziskovalne dejavnosti in uglednih kulturnih ustanov je še posebej zanimiva tudi za bilateralno sodelovanje, ki naj bi ji bil namenjen tudi letošnji obisk predsednika deželne vlade Gianni ja Baz-zanelle v Ljubljani, o čemer so se dogovorili med dvodnevnim obiskom. Delegacija dežele bo tako vrnila obisk delegaciji izvršnega sveta Slovenije, ki je leta 1981 obiskala Tridentinsko -Gomje Poadižje.
Pogovori so bili tudi zelo konkretni, saj je bil govor o sodelovanju na področju elektronike, o nadaljevanju
delovnih stikov med univerzama in med tamkajšnjimi raziskovalnimi instituti in institutom »Jožef Stefan« v Ljubljani. Dogovorjeno je bilo tudi gostovanje Slovenske filharmonije v Bocnu ter potrjen obojestranski interes za izmenjavo razstav sodobne grafike iz obeh dežel. Tamkajšnjo deželno upravo zanimajo nekatere institucionalne ureditve v Sloveniji, predvsem v gospodarjenju z zemljo (kataster, zemljiška knjiga itd.), pa so se tudi glede tega dogovorili za delovne obiske skupin strokovnjakov v Sloveniji.
Generalnega konzula je med drugim sprejel tudi predsednik bocenske pokrajine Silvius Magnago. Med srečanjem je bil govor o položaju manjšin v Italiji, gostitelj pa je izjavil, da je skrajni čas, da z globalnim zakonom zaščitijo narodnostni položaj Slovencev v Italiji.
I. G.
Primorska poje
S koncertom v Piranu 15. t.m., se začenja letošnja, že sedemnajsta revija pevskih zborov »Primorska poje«, ki jo tudi tokrat skupno organizirata ZSKD in Združenje pevskih zborov Primorske.
Da je ta najpomembnejša prireditev, ki povezuje pevske zbore to in om stran meje, že pognala trdne korenine in torej postala za dejavnost in rast naših zborov nepogrešljiva in tudi koristna manifestacija, kažejo že naslednji podatki: za revijo se je letos prijavilo nad 130 pevskih zborov, od tega 48 iz zamejstva. Skupno bo torej nastopilo več kot 4.000 pevcev, med njimi mnogi mladi, kot bodo mladi tudi številni pevovodje. Revija bo potekala na 2 koncertih, ki bodo tudi v manjših krajih, takih, ki sicer niso mogli gostiti koncertov v preteklosti, ker razpolagajo s premajhnimi dvoranami.
Tudi letos bo na vsakem koncertu nastopilo šest, največ sedem pevskih zborov, ki so za nastop pripravili pet pesmi po svoji izbiri in svojih zmogljivostih.
V Gorici in Trstu bosta tokrat koncerta že na začetku revije, in sicer v goriškem Avditoriju že 21. marca, v Kulturnem domu v Trstu pa v soboto, 2. marca. Zaključni koncert bo 27. aprila na Colu.
Iz zamejstva se bo na tokratni reviji predstavilo nekaj novih pevskih zborov v raznih zasedbah. Prvič se bo tako predstavil mešani pevski zbor »Skala« iz Gropade, ki ga vodi Anastazija Purič in ki šteje, kljub temu, da gre za majhno vas, okrog 50 pevcev.
Drugi zbor, ki bo prvič nastopil je »Lovski zbor Doberdob«, ki nosi sicer ime Doberdoba, pevci p» so iz raznih krajev, vodi jih pevovodja Janko Si-moneta. Prvič se bo na reviji »Primorska poje« predstavila tudi mladinska skupina Tržaškega partizanskega pevskega zbora »P. Tomažič«, ki jo vodi Pia Cah in ki si je zadala nalogo, da pe svoje tolmači in izvaja partizansko in borbeno pesem.
Na reviji bo nastopil tudi oktet »Trepetički« iz Ljes v Beneški Sloveniji. Gre za oktet, ki ga sestavljajo pevci in pevke, ki so že peli v pevskem zboru Rečanj, vodi pa jih Aldo Clodig. To je lepa pridobitev za Beneško Slovenijo.
Ob začetku revije bo izšla tudi že tradicionalna brošura. Na koncertih v Trstu in Tržiču pa bosta tokrat nastopila dva italijanska pevska zbora: v Trstu zbor »Gruppo incontro«, v Tržiču pa pevski zbor »Angelo Capello« iz Begliana.
Koncert v Kobaridu, ki bo 26 .aprila bo posvečen Simonu Gregorčiču. Zbori, ki bodo na njem nastopali, bodo zapeli tudi pesmi, ki so bile uglasbene na besedilo Gregorčičevih poezij.
Organizatorjem, pevcem in pevovodjem torej veliko sreče in uspeha! (n. 1.)
TRST — Pokrajinsko nadzomištvo za kmetijstvo je izdalo krajše tehnično perorilo o optimalnih oblikah pegnojevanja naravnih in pridobljenih pesnikov za govedo. Podatke o uspešnosti določenih oblik pegnojevanja je izdelalo v sodelovanju s Pokrajinskim združenjem živinorejcev.
DOMA
mm IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAM
Od četrtka do četrtka
Sprenevedali j e
Pred petnajstimi leti in četrt — točno 16. decembra 1970 — je bil v rimskem parlamentu predložen prvi zakonski predlog za našo zaščito. V lanskem februarju pa je minilo točno petnajst let, odkar sta v Benetkah zunanja ministra Italije (A. Moro) in Jugoslavije (M. Tepavac) podpisala skupno izjavo, da bosta »obe vladi etničnim manjšinam jamčili največjo zaščito«. In več kot deset let je od podpisa tistega osimskega sporazuma, ki toi obvezo o največjem varstvu svečano poudarja.
Da bomo na ta zaščitni zakon tako dolgo čakali tega niso verjetno predpostavljali niti naši najbolj okoreli desničarski politični nasprotniki pa čeprav so seveda vroče želeli, da ne bi bil nikoli izglasovan. Še več! Po tolikšnem zavlačevanju moramo danes ugotavljati, da se je na tisto obljubljeno in z mednarodno pogodbo zajamčeno največje varstvo skoraj popolnoma pozabilo. Pozabilo pa se je tudi na vse resolucije, ki so bile v obeh zbornicah parlamenta izglasovane kot za vlado obvezne ali kot priporočila vladi, da poskrbi za zakon, ki ga pogodba določa. Ugotavljati moramo torej tudi, da se vse dosedanje poosimske in pred-osimske vlade in z njimi vsi drugi odločilni dejavniki sprenevedajo, kot da niso teh dveh besed in dokumentov nikoli ne videli ne zanje slišali. Iz predpredzadnje in zadnje številke polmesečnega glasila tržaške Krščanske demokracije pa sledi, da se spreneveda tudi njegov urednik, znani privrženec prav tistega Alda Mora in bivši član vsedržavnega vodstva te največje stranke v državi, tistega tragično umrlega državnika, ki je jamstvo za varstvo naše manjšine v Benetkah prvi zagovarjal. Že drugič je namreč ugledni tržaški morotejec zapisal — obakrat v polemiki s predsednikom naše SKGZ — da odločno zagovarja za nas nesprejemljivi demokristjanski zakonski predlog kot »zlato sredino« — v skladu z znano obrabljeno teorijo enakih oddaljenosti — med popolnim desničarskim negiranjem naših zahtev na eni, in pravičnimi zahtevami vse slovenske skupnosti in vseh resnično demokratičnih sil na drugi strani. Spreneveda se tudi kot da nikoli ni slišal: niti za delo Cassandrove komisije in njene Rizzove skupine in njenega dokumenta, ki določa med drugim tudi
—	odpiranje slovenskih šol in vrtcev v videmski pokrajini,
=— seznam 35 občin, kjer živijo Slovenci,
—	pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih do oblasti na ozemlju 35 občin in
—	nadaljnjih prav tako važnih osem točk;
niti ni slišal za tiste štiri osnovne mednarodne do-
kumente, ki v preambuli osimskega sporazuma obvezujejo Italijo, da njihove določbe spoštuje.
Namesto tega proglaša bivši član vodstva KD, da je edini uresničljivi predlog tisti, ki drobi našo skupnost dejansko pravzaprav kar na pet kategorij za razliko od sedanjih treh. (Kar »razpeteriti« bi nas torej hoteli!)
In kje so vzroki tega in takega neverjetno doslednega sprenevedanja? Vsi jih poznamo! Pa niso samo v prodoru nacionalističnih in strupeno nestrpnih melo-narjev pred nekaj leti. Tudi v vsakodnevnem zastrupljanju javnega mnenja v italijanskem tržaškem dnevniku so; saj skoraj ne mine dan, da ne bi proti zaščiti hujskal neposredno ali posredno z blatenjem naše matične domovine. (Prejšnjo soboto s pismom fašističnega deželnega poslanca, s katerim je uveljavljal zločinskega požigalca našega Narodnega doma in hkrati dokazal, da niti zgodovine jugoslovanske NOB ne pozna; v ponedeljek pa s kar se da poudarjenim katastrofalnim poročilom o stanju v SFRJ in z napihnjeno vestjo e banalnem obmejnem dogodku).
Vmes so tudi odnosi do naših pravic, o katerih nas tako zelo otipljivo in tudi presenetljivo informira (v znani brošuri) potek zasedanj Cassandrove komisije v predolgih letih 1978, 1979 in 1980 — odnosi in odvratna miselnost cele vrste elitnih »strokovnjakov« za naše probleme, med katermi je bilo tudi kar precej univerzitetnih profesorjev. (Koliko brezkončnih in mučnih dokazovanj in argumentacij je bilo potrebnih za dosego omenjenega Rizzovega dokumenta!)
Vzrokov zavlačevanja tudi z nekaterimi nesprejemljivimi zasliševanji v senatni komisiji pa ni potrebno niti omenjati, saj smo v našem dnevniku o tem dovolj obširno poročali.
Postavlja pa se tudi vprašanje, ali je prav, da nismo sami poskrbeli na pr. za večjo popularizacijo vseh štirih omenjenih mednarodnih dokumentov iz osimske preambule v obeh jezikih. In ker še ni poskrbljeno za italijanski prevod omenjene Spetičeve informacije o rimskih pogajanyh z vsemi ustreznimi dokumenti (zlasti raznimi poročili), ki ^ morali biti priloženi tudi v slovenščini. Saj gre za izredno prepričljivo utemeljevanje naših pravic in s tem za krepitev borbenosti naših vrst — naših in naših zaveznikov in podpornikov, predvsem pa parlamentarcev, ki bodo zakonske predloge obravnavali in o njih glasovali. S lem bi tudi vsaj delno preprečili možnost sprenevedanja in sprenevedan-ce prisilili, naj se vseh teh svojih obveznosti javno odrečejo, če jim to dopuščajo njihova demokratična in krščanska načela.	STANISLAV RENKO
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
i.
Prvo, kar je storil naš oče, ko je leta osemnaj-stega nastala nova država SHS, je bilo, da je pobelil sobo v slovenskih narodnih barvah. Strop je bil bel, zaobljen pas pod stropom svetlomoder, m stene svetlordeče. Nekatere ljudi v hiši, ki so s kancem nezaupanja stopali v jugoslovansko bratstvo, le to spravljalo v osuplost. Bilo jih je med npmi, ki so trdili, da si je oče v svojem navdušenju sam Padel svoj priimek. Bržčas se v resnici piše drugače. Saj je iz Trsta. A niso tam Lahi? Kakopak, Lam, Lahi! In ena od sosed, ki ji je mož padel na soski fronti, si ni mogla kaj, da ga ne bi včasih ošvrknila s krivim pogledom.
»Čudni ljudje,« je godel naš oče. »Kakor da niso Slovenci. Nekam mrzli so, in ošabnost jih ima v krempljih. Še ranjki Kozulič, ki nemara še sam m vedel, koliko ladij ima, ni bil tako ošaben kot je tu kakšen branjevec. Tisti pa, ki je prilezel do ured bika, viha nos tako visoko, da bi lahko z njim podpiral kakšen grušt. Jej, jej, še naši ljudje so se tu Pokvarili. Poglej sestrično Emilijo, s katero sva skupaj rasla na Scalasanti. Nekoč, takrat je bila še de-
kle, si je sešila rdečo obleko, in smo jo mulic klicali »pomidor«! Pa ni nič zamerila, še smejala se je. Oni dan jo pa zagledam na cesti s klobukom na glavi. »O, Milja,« ji zakličem po domače, »kakšno rešeto pa imaš na glavi?« Stisnila je oči, kakor da ima pred seboj uš, in je rekla, da ona lahko nosi klobuk, saj je njen Pino uradnik! A ni več natakar? sem hotel reči, pa nisem. Kaj bi jo dražil! Tse... tse... Še Še Emilija, tako razumna ženska...!
Besede so se naglo usipale iz očetovih ust in se izgubljale v košatih brkih, ki si jih je mazal z govejim mozgom, da bi mu hitreje rasli. Želel je, da bi mu segali do ušes, kakor so nekemu avstrijskemu generalu. Vsake toliko si jih je pristrigel, spet zato, da bi mu bolje rasli, in tako se mu je cilj vsevdilj odmikal. Nič ni pomagalo, da mu je mati prigovarjala, naj govori bolj počasi, da bodo ljudje vedeli, kaj pravi. Kako naj bi ga razumeli, ko pa v svoj besednjak do smrti ni sprejel nobene ljubljanske besede. Če je, denimo, povedal, da je delal vso žomado drijoman, in ni rivirai nankar jest, ni živ krst, razen naju z materjo, vedel, o čem govori.
Kadar se je togotil, da sem nagmašna, je bilo lažje vedeti, za kaj gre, ker me je meril s hudimi pogledi, če sem padla, je zavpil, da sem štramba-sta, in me je še nabil, ker sem ga prestrašila, kar mu je bilo ponzeje žal.
Mati ga je medhala, če je zbolel* in nikoli ga ni pustila na delo brez merende, ki mu jo je potisnila v žep. Zakaj hrana če reč’ dosti! Kadar se je zjutraj obiral, ga je priganjala, naj se deštrigira, da ne bo zamudil službe. Kaj zajeskavaš? se je uprla, kadar je tečnaril. On pa se je jezil, da drži mužo,
kadar ni hotela govoriti z njim. Mati je doma nosila fačou, kadar je šla k maši je imela na glavi Židani šjal, oče pa klebuk. Prvega v mesecu je bilo treba plačati fet. Kadar se je nebo oblačilo, sta rekla, da se nekaj komači. Spetleh bo dež, jej, jej ...
Naša mati je sčasoma le posvojila nekaj ljubljanskih besed, ki si iz njih slišal Kraševko. Nekoč je prišla domov z besedo »ausšta - firenga«, in jo je komaj spravila skozi zobe. »Naša mati zna nemško,« je rekel oče in zažvižgal. Kraške »koejete« je sčasoma zamenjala za ljubljanske »štumfe«, ker je pobrala od mene, ki sem se v šoli učila, da se pravilno reče »nogavice«.
Oče je rad jedel mineštre, ki je vanje kdaj pa kdaj stopilo kaj svinjskega, in če en dan ni bilo na mizi »poliente«, je bilo vse narobe. Jaz bi ga rada, da bi mati kuhala po kranjsko, in da bi bilo pri nas vse tako kakor drugod, in kakor je tu v navadi.
Pa nikoli ni bilo povsem tako. Oče in mati sta živela med Trstom in Ljubljano, kjer je bilo od vremena naprej vse drugače. Oče je začel že januarja govoriti o pomladi, ki bo skoraj tu, in je privoščljivo gledal kupe snega ob cesti, ki jih bo požiralo pomladansko sonce. Še nekaj dni, pa smo v februarju! O, takrat ima sonce že moč! In mati je za-deklamirala: »Madonna candelora, coH’invemo šemo fora!« Če se je tedaj prikazal kakšen zgodnji obiskovalec, ki mu je od muštac viselo ivje, se je radovedno zazijal v njuna vedra obraza: »Ja, kaj pa je novega?« »O, nič,« se je smejal oče. »Takole misliva z materjo, da bo kmalu pomlad...«
Nanizala mu je vrsto odprtih problemov
Minister Zanone za zaščito
Delegacija KZ pri odborniku Carbone ju za valorizacijo kmetijskega sektorja
Na sedežu deželnega odborništva za proračun in načrtovanje so se v torek sestali pristojni odbornik Carbone in člani delegacije Kmečke zveze, ki so jo sestav-Ijali predsednik Guštin, podpredsednik Orel, tajnik Buka vec in član Čok. Razpravljali so o vrsti vprašanj, ki zadevajo tržaško kmetijstvo.
Delegacija KZ je deželnemu odborniku nanizala vrsto odprtih problemov in mu obrazložila svoja stališča do njih; predvsem mu je orisala vsebino svojega dokumenta glede finančnih posegov, ki bi bili po mnenju Kz potrebni za razvoj tukajšnjega kmetijstva. V njem je predvsem podčrtana nujnost po učinkovitejši politiki deželne uprave do vseh teh problemov in torej zahteva po izdelavi področnega načrta, ki bi moral predvideti vrsto ukrepov, od gradnje določenih infrastruktur (vodovodnega sistema, poljskih poti) do ohranjevanja kmetijskih produktivnih površin. Odborniku je bila tudi nakazana potreba, da bi KGS dodelili nadaljnja finančna sredstva za uresničitev izrednega načrta za razvoj kmetijstva, ki ga je pripravila ta ustanova. Ponovno mu je bila tudi poudarjena nujnost po reviziji deželnega urbanističnega načrta (PUR), v okviru katerega bi bilo treba znova določiti kmetijska področja, da bi temu sektorju omogočili sodoben razvoj. Pri tem je delegacija KZ ponovno povedala, da aprioristično ne zavrača zaščite narave in pri tem dodala, da mora ta zaščita sloneti na ovrednotenju tradicionalnih dejavnosti, ki pa v sedanjih razmerah terjajo drugačne ukrepe.
Ponovno mu je tudi predočila zahtevo po sklicanju konference o tržaškem teritoriju, na kateri bi bilo treba nakazati jasne smernice za njegovo bodočo uporabo. Opozorila ga je tudi na vprašanje seznama kmetijskih podjet-
nikov, ki ga deželna uprava v tržaški pokrajini še ni uvedla in na diskriminacijo glede dodeljevanja finančnega prispevka, potem ko je KZ za svoje delovanje v lanskem letu prejela 26 milijonov lir, Coldiretti in Zveza veleposestnikov pa sta prejeli 50 milijonov lir. Pri tem je KZ poudarila, da bi morala dežela dodeljevati finančna sredstva po opravljenem delu in po predstavništvu, ki ga imajo določene organizacije.
Odbornik Carbone je s svoje strani obrazložil svoja stališča do vseh teh problemov kmetijskega sektorja, ki ga na tem področju označujeta dve značilnosti, ki ju je treba vsekakor ločevati: na kmetijstvo je treba namreč gledali kot na gospodarski sektor ne glede na dejstvo, da se z njim v tržaški pokrajini v veliki večini ukvarjajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. To sta dva ločena problema, ki ju je treba tudi ločeno obravnavati. Odbornik Carbone je vsekakor potrdil, da bo v odboru zagovarjal tezo, da je treba temu sektorju priznati vlogo, ki mu sicer pripada; v tem okviru se bo zavzemal za njegovo valorizacijo in za rešitev vseh tistih problemov, ki mu jih je nakazala delegacija KZ. Kar se pa tiče reševanja teh problemov s pohtičnega vidika, to je zaradi številčne prisotnosti Slovencev v tem sektorju je bil odbornik Carbone mnenja, da je treba te probleme reševati v okviru stališč, obvez in programov, ki jih imajo posamezne stranke do vprašanja manjšine.
Gleda vprašanj urbanističnega značaja je Carbone potrdil pripravljenost dežele za revizijo deželnega Urbanističnega načrta in pri tem upoštevati specifičnost tržaškega ozemlja in seveda upoštevati vlogo kmetijskega sektorja; glede parkov pa je po odbornikovem mnenju treba opredeliti vlogo teritorija. Ob koncu je odbornik tudi potrdil obvezo za sklicanje konference o teritoriju tržaške pokrajine.
območja ob izviru Timave
Minister za ekologijo posl. Valerio Zanone si je na povabilo predsednika. Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove tržaške obale Alviseja Barisona ogledal, ob priliki svojega obiska v deželi Furlaniji - Julijski krajini, izvir Timave. Minister, katerega so sprejeli župan devinsko -nabrežinske občine Bojan Brezigar, deželni odbornik za odnose z EGS Pio Nodari in Barison sam, si je ob prisotnosti tržaškega podžupana odv. Sergia Traunerja, odbornika Fortija ter vodstva Laboratorija za morsko biologijo in predstavnikov tržaške liberalne stranke, ki jih je vodil pokrajinski tajnik arh. Berni, ogledal območje ob izviru Timave in 'staro gotsko cerkev v Štivanu. Po
kratki ilustraciji kraškega pojava, ki je poznan iz Vergilovih časov, in arheološke cone ob stari štivanski cerkvi, je minister Zanone izkazal zanimanje za načrt, ki ga Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova pripravlja skupno z devinsko - na-brežinsko občino, za ureditev območja ob izviru v park ter zagotovil svoje sodelovanje. V tem okviru je prišel na dan predlog, da bi tako kot Škocjanske jame, kjer Timava ponikne, proglasili tudi področje ob izviru Timave za območje mednarodnega naturahstičnega pomena zaščL lenega s strani UNESCO. Minister Zanone je zagotovil, da bo omenjeni predlog podprl na vladni ravni.
Nato je pogovor stekel o vprašanjih o onesnaženju reke Timave ter o programih, ki jih jugoslovanske o-blasti pripravljajo za odpravo nevšečnosti, ki včasih povzročajo težave pri oskrbovanju mesta Trst s pitno vodo. Minister Zanone je zagotovil, da bo o tem obvestil pristojno italijansko - jugoslovansko komisijo ter da bo verificiral možnosti za mednarodne prispevke, ki bi omogočili rešitev tega perečega vprašanja.
• Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini prireja danes, ob 16.30, peto srečanje tečaja o virih sodobne zgodovine in o poučevanju tega predmeta. V sejni dvorani liceja Petrarca bo prof. Marcella Filippa predstavila delovanje Arhiva virov ustnega izročila.
»Raztrgane!« v Kulturnem domu
Z današnjo, popoldansko predstavo začenja mariborska Drama svoje štiridnevno gostovanje v rednem abonmaju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. V Kulturnem domu bo mariborsko gledališče uprizorilo dramo Mateja Bora Raztrganci, ki jo je v režiji Voje Soldatoviča postavilo v lanski sezoni, ob 40-letnici osvoboditve. Raztrganci so namreč v prvi vrsti prav zgodovinski dokument tega obdobja. Njihov nastanek je v neposredni zvezi z narodnoosvobodilnim bojem oziroma njegovo specifično slovensko varianto, ki je uspela pritegniti v skupno fronto vse predstavnike naroda, med njimi tudi kulturnike in gledališčnike. Formiranje Slovenskega narodnega gledališča in uprizarjanje umetniških dramskih del v času vojne predstavlja namreč izjemen fenomen širših evropskih razsežnosti in Borov tekst priča o vsem tem.
Mariborski ustvarjalci so sicer skušali zaobiti neposredno berljivi ideološki repertorij, ki je bil leta 1943 oziroma 1944 namenjen partizanskemu bojišču in dvigu borbene morale, danes pa nima več pravega naslovnika. Osre-dotočih so se na samo zgodbo raztrgancev, vohunov in provokatorjev, ki so jih Nemci kot »partizane« pošiljali v slovenske vasi, da bd med ljudmi delal; zmedo in preplah. Na štajerskem, kjer so imeli z njimi največ opravka, so jim nadeli ime »raztrganci«, ker so najraje hodili okrog raztrgani, tako da bi vzbudili večje zaupanje.
Večer ob 50-letnici Miroslava Košute
V torek so v Slovenskem klubu praznovali 50-letnico pesnika Miroslava Košute. Zbralo se je veliko ljubiteljev poezije, da bi se v teh, kaj malo poetičnih, časih srečali s pesnikom in njegovim delom. To je bilo pač srce večera.
Gosta in obiskovalce je najprej pozdravil predsednik kluba Ravel Kodrič, nakar je o Košutovi poeziji spregovorila Marija Pirjevec. V daljšem eseju je ovrednotila pesnikovo delo in poudarila njegove razsežnosti, ki se od domače obale odpre Sloveniji in Evropi in se ponovno vrača domov. Ta pot pa nikakor ni preprosta; pesnik pripoveduje o stiski, o osebni usodi in usodi slovenskega človeka v zamejstvu. Sredi viharjev, v tragičnih trenutkih, sredi globoke žalosti pa Košuta išče in najde voljo do vztrajanja in moškega upora.
Eseju Marije Pirjevec je sledil glasbeni nastop violinista Črta šiškoviča, ki ga je ob klavirju spremljal Ravel Kodrič.
Košutove pesmi sta brala Marinka Počkaj in Andrej Pisani, izbor je pripravil Sergej Verč.
Ob zaključku večera je spregovoril sam pesnik Miroslav Košuta, tokrat s pesmijo, ki sodi v njegov opus bolečine.
Naj še zapišemo, da so si prisotni v prostorih NŠK lahko ogledali razstavo Košutovega ustvarjalnega dela.
Srečanje za sodelovanje z avstrijsko Koroško
Predstavniki koroškega bančnega zavoda Hypobank in upravitelji celovškega zavoda za industrijsko sodelovanje bodo danes na tiskovni konferenci v dvorani pokrajinskega sveta orisati bistvene značilnosti akcije za utrditev sodelovanja na industrijskem, trgovinskem in turističnem področju med obmejnimi deželami. Tako sodelovanje bo za dežele skupnosti Alpe - Jadran še kako pomembno, predvsem glede na skokovito prenovo in razvoj mednarodnega gospodarstva. Tiskovna konferenca se bo začela ob 10.30.
Avstrijski gostje se bodo med dvodnevnim obiskom srečah s predstavniki tukajšnjih pohtičnih in gospodarskih sil.
Center s sedežema v New Delhiju in Trstu naj bi prispeval k prenašanju znanja s Severa na Jug
Biotehnologija in novoustanovljeni center UNIDO
2.
Na vlak biotehnološke revolucije so seveda prve skočile razvitejše države. Tudi na tem področju prednjačijo Združene države Amerike, dasi jim predvsem Japonska dokaj odločno skuša spodnesti prvo mesto. Če upoštevamo zgolj »čista« biotehnološka podjetja, se pravi tista, katerih dejavnost je osnovana na najnovejših bioloških tehnikah, jih ZDA premorejo nad 200, Japonska pa že okrog 150. Z njimi skuša držati korak Zahodna Evropa: v njenih 17 državah je mogoče našteti kakih 280 »čisto« biotehnološko usmerjenih podjetij. Večina vlad teh držav podpira biotehnološke programe na univerzah in v raziskovalnih inštitutih, kakor tudi povezava-nje le-teh z industrijo. O Sovjetski zvezi se zatrdno ve, da je že sredi sedemdesetih let uvrstila biotehnologijo med prednostne raziskave; znano je tudi, da je v nekaterih primerih, npr. v proizvajanju nekaterih živinskih krmil, vodilna na svetu, nekoliko težje pa si je ustvariti zaokroženo podobo o njenih dejanskih dosežkih na tem področju.
Mogoče bi bilo nanizati še marsikatero podrobnost o uveljavljanju biotehnologije v svetu, vendar bi nas po vsej verjetnosti nobena izmed njih ne mogla resnično presenetiti: pota in ritmi, po katerih se biotehnologija širi, so v glavnem pač isti, po katerih se širijo druge sodobne tehnologije. Prodiranja biotehnologije pa se vendarle drži neka posebnost. Če si razvitejše države od nje obetajo možnost izhoda iz energetske, a tudi iz ekološke stiske, države v razvoju čedalje
jasneje videvajo v njej veliko priložnost, da se otresejo nadlog, ki jih hudo pestijo, kot so bolezni in lakota. Tako je npr. več kot milijarda ljudi vsako leto izpostavljenih malariji, ki jo je čedalje težje zdraviti s tradicionalnimi sredstvi. Že danes pa biotehnologija nudi možnost proizvajanja cepiv, ki bi lahko učinkovito zajezila širjenje te bolezni. Podobno bi bilo mogoče reči o hepatitisu in koleri, ki sta posebno razpasena v Tretjem svetu. Kar zadeva bič lakote, naj omenimo, da so prek genetskega inženirstva že »zgradili« posebno vrsto riža, ki je, za razliko od tradicionalnih vrst, bogat z beljakovinami, poleg tega pa obrodi po enkrat več na leto kot običajne vrste.
Države v razvoju bodo lahko izkoristile te in druge možnosti, ki jih nudi biotehnologija, pod pogojem, da najpoprej razvijejo ustrezen znanstveni potencial. Biotehnologijo namreč lahko učinkovito razvijajo in gospodarsko izkoriščajo le strokovno izobraženi kadri. To sicer velja za vse sodobne tehnologije, a za biotehnologijo še posebej, že na tej stopnji pa se pojavljajo hude težave. Znanstveni potencial najlažje razvija, kdor ga že ima. Saj, nič ne nastane iz niča, oziroma, kot pravi Sveto pismo, kdor ima se mu bo dalo. . .
Jasno je, da se države v razvoju lahko prebijejo iz tega začaranega kroga le s pomočjo razvitih, pri čemer lahko učinkovito posredujejo razne mednarodne organizacije. Z vprašanjem prenašanja biotehnologije s svetovnega Severa na Jug se je konec sedemdesetih let začela resno ukvarjati Organizacija združenih narodov za
industrijski razvoj (UNIDO). Leta 1981 je sklicala prvi znanstveni posvet na to temo, dve leti pozneje pa je na podobnem znanstvenem srečanju v Madridu bil ustanovljen Center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, v katerem naj bi sodelovah znanstveniki iz razvitih in nerazvitih držav. Na tak način naj bi se slednji seznanih z najnovejšimi biotehnološkimi dosežki.
Center je bil sicer ustanovljen leta 1983, toda obstajal je le na papirju vse do naslednjega, se pravi 1984. leta, ko je po daljših in mestoma polemičnih razpravah dozorela odločitev, da bo imel dva sedeža, enega v New Delhiju, drugega pa v Trstu. V indijskem glavnem mestu se bodo ukvarjali z razvojem biotehnologije v medicini in kmetijstvu, v Trstu pa z industrijsko biotehnologijo. Za natančnejšo določitev raziskovalnih programov obeh sedežev so lanskega septembra priredih znanstveno srečanje v New Delhiju, pretekli teden pa je takšen posvet potekal v Miramaru.
Članice Centra so v glavnem države v razvoju, in sicer naslednje: Afganistan, Alžirija, Argentina, Bolivija, Bolgarska, Butan, čile, E-kvador, Egipt, Grčija, Indija, Indonezija, Irak, Italija, Jugoslavija, Kitajska, Kongo, Kuba, Kuvajt, Maroko, Mavretanija, Mauritius, Me-hika, Pakistan, Panama, Peru, Senegal, Sudan, Španija, Tajska, Trinidad, Tobago, Tunizija, Venezuela, Vietnam in Zaire. Zelo verjetno, se jim bo v bližnji bodočnosti še katera država pridružila.
Jugoslavijo je v pripravljalnem odboru v glavnem zastopal dr. Vladimir Glišin, ki smo
ga uvodoma omenili. Med pogovorem v Miramaru nam je med drugim povedal, da je Jugoslavija odločno podprla kandidaturo Trsta za sedež centra UNIDO in da si veliko obeta od sodelovanja v tej ustanovi. Kot drugi znanstveniki dr. Glišin pripisuje biotehnologiji izreden, kar epohalen pomen. Kljub svojemu, v bistvu optimističnemu pogledu nanjo, pa nas ni pozabil opozoriti na nekatere njene senč-nejše plati. »Kot vsaka nova tehnologija,« nam je dejal, »je biotehnologija lahko hkrati blagoslov in prekletstvo. Obstaja nevarnost, da se bodo ob njej še povečale razlike med razvitimi in nerazvitimi, pa tudi v razvitih državah ne bo imela samo pozitivnih učinkov: med drugim bo izredno povečala produktivnost, kar po drugi strani lahko pomeni, da bo zmanjšala število delovnih mest in torej še povečala brezposelnost, ki je že sedaj najhujši socialni problem industrijskih držav.«
MARTIN BRECELJ
(Konec)
• Dne 3. marca letos so bila okenca tržaške a-gencije bančnega zavoda Institute bancario italiano zaprta zaradi stavke uslužbencev. Zaradi tega je tržaška prefektura odredila, da bo mogoče opraviti bančne operacije, ki so zapadla tega dne, do najkasneje 18. marca.
Dne 4. marca letos je zaradi stavke delovala neredno tržaška agencija bančnega zavoda Banca cattolica del Veneto. Tržaška prefektura je tudi v tem primeru podaljšala za 15 dni vse bančne operacije, ki so zapadle 4. marca.
Likovna razstava v uvod 5. ricmanjskega tedna
Zaradi raznih tehničnih ovir
Številne spremembe v letošnjem programu GM
Prva seja teritorialnega odbora SKGZ
V ponedeljek se je prvič sestal novoustanovljeni tržaški teritorialni odbor. Predsednik Klavdij Palčič je o-risal program dela, ki se bo nanašalo na tržaška odprta vprašanja. O večini problemov razpravljajo področni odbori, treba pa se je izogibati dvojnih razprav in zato bo na dnevnem redu teritorialnega odbora predvsem koordinacija in prvenstvena lestvica problemov. Zato pa bo treba identificirati vsa področja dela in bo koristen stik z vsemi, da se določijo področja dela. Odbor bo spremljal tekoče politične, kulturne, gospodarske in druge dogodke, saj je nujna hitra reakcija. V razpravo so posegli številni člani odbora in poglobili nekatera vprašanja. Tako so poudarili politično vlogo odbora, koristnost stikov s strankami in z vsemi krajevnimi upravami tržaške pokrajine, s sindikati in z organizacijami, včlanjenimi v SKGZ.
Teritorialni odbor je nato razpravljal o socialni pohtiki Zveze tudi v povezavi z že obstoječimi organizacijami in uradi, ki se s tem problemom ukvarjajo. Poslušal je poročilo o zadnjih političnih dogodkih in predvsem o kongresu tržaške federacije KPI in premikih v Listi za Trst. Potrdil je znano stališče proti gradnji premogovne centrale in se pridružil pobudam ekoloških gibanj. Končno je bil še govor o pobudah za evropski festival mladine.
Z otvoritvijo skupinske razstave članov Društva likovnih umetnikov slovenske Obale se je sinoči začel v razstavni galeriji Babne hiše v Ric-manjih že 5. ricmanjski teden, ki ga organizira domače KD Slavec.
Jubilejni teden je otvoril s svojim prvim nastopom v javnosti ženski oktet KD Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Marta Werk-Volk.
Ker bomo o prireditvi še poročali, naj zaenkrat povemo le nekaj besed v zvezi s tokratno razstavo, ki bo odprta vse do srede 19. t.m. V prvotnem načrtu je bilo predvideno, da bodo na razstavi sodelovali tudi člani Društva umetnikov Severne Primorske, kar pomeni, da bi bili na razstavi na ogled slike in dela kar 25 umetnikov. Iz tehničnih razlogov so morali organizatorji razstavo skrčiti na dela 11 umetnikov, kar pa prav gotovo ničesar ne jemlje njeni pomembnosti in zanimivosti.
Otvoritev Ricmanjskega tedna je bila lepa in svečana, kot se za takšno priložnost spodobi. Že danes, ob 21. uri bo v prostorih Babne hiše na programu igra. Z veseloigro »Kje je meja« bo namreč nastopila dramska skupina KD Igo Gruden iz Nabrežine, ki je doživela že lep uspeh med domačim občinstvom. Delo je režiral Igor Malalan.
V soboto, 15. t.m., ob 20. uri je na programu koncert narodnozabavnega ansambla Tone Kmetec iz Ptu-
ja. Na tem koncertu bodo prišli na svoj račun vsi tisti, ki jim je pri srcu narodnozabavna glasba.
V	nedeljo ob 14. uri bo imela svoj promenadni koncert godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi dirigent Enio Krizanovski. Zvečer pa bo v Babni hiši nastopila v Sloveniji zelo priljubljena rock skupina AGROP iz Ljubljane, ki ni »novi primitivizem, temveč kmetizem«, kot so jo člani sami označili.
V	sredo, 19. marca, bo zaključek Ricmanjskega tedna. To bo domači večer, na katerem bodo nastopili u-čenci osnovnih šol Ivan Trinko in Mara Samsa, mešani pevski zbor Slavec, ki ga vodi A. Kumar, ter dramska skupina SKD Slavec, ki je za to priložnost naštudirala veseloigro »Damoklejev meč«, ki jo je, kot gost, režiral Drago Gorup.
Ricmanjcem in vsem, ki se bodo u-deležili letošnjega Ricmanjskega tedna. se torej obeta bogata in raznovrstna izbira glasbenih, pevskih in dramskih nastopov.
• »Nenasilje med življenjsko izbiro in političnim projektom« je naslov zasedanju, ki ga prireja Mednarodno gibanje za spravo MIR v soboto in v nedeljo v paviljonu »M« v kompren-zoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu.
Potek letošnjega abonmaja Glasbene matice ni bil rojen pod srečno 'zvezdo — tako nekako bi morali reči zaradi številnih sprememb v letošnjem programu. Lahko bi vse nevšečnosti postavili pod skupni imenovalec — tehnične ovire — smatramo pa za svojo dolžnost do abonentov, ki so zvesti spremljevalci našega koncertnega delovanja, da podrobneje obrazložimo poglavitne ovire letošnjega koncertnega poteka.
Najprej bolezni, ki so jo letos zagodle že marsikateri kulturni pobudi. Tak je primer koncerta sarajevske pianistke Jasenke Roter Petrovič v januarju, ki jo bo nadomestil mladi a mnogo obetajoči pianist Remai Gekič iz Novega Sada, ki ga kritika vzporeja z znanim Ivom Po-goreličem. Gekič se bo s sporedom Chopinovih skladb, s katerimi se je izredno odlikoval na Chopinovem tekmovanju . v Varšavi, predstavil na koncertu 25. marca 1986.
Zaradi bolezni treh pevcev izpade tudi koncert Slovenskega okteta danes 13. marca.
Koncert Simfonikov RTV-Ljubljana, predviden za 20. februarja pa je odpadel, ker Glasbena matica žal ni mogla zadostiti zahtevam, ki jih je ta ansambel postavil naši ustanovi malo pred koncertom kljub predhod-
nemu dogovoru o pogojih njihovega sodelovanja.
Izpad koncerta orkestra RTV Ljubljana bo Glasbena matica nadomestila s koncertnim nastopom Mestnega orkestra »Luka Sorkočevič« iz Dubrovnika 28. aprila. Koncert bo dirigiral Stojan Kuret, kot solisti pa bodo sodelovali tudi Peter Filipčič -violončelo, Igor Kuret - violina in Aljoša Starc - klavir. Na osmem a-bonmajskem koncertu bi morala nastopiti sovjetska violončelistka Natalija Gutman. Kljub večkratnim zagotovilom koncertnih agencij, da bo slavna ruska umetnica koncertirala v Trstu, ni bilo mogoče izposlovati njenega prihoda v Trst. Namesto nje bo nastopil 10. aprila naš priljubljeni violinist črt šiškovič ob spremljavi sovjetskega pianista Igorja Lazka.
Vsem abonentom in drugim zvestim obiskovalcem abonmajskih koncertov Glasbene matice se oproščamo zaradi nevšečnosti, ki so nastale z omenjenimi spremembami
• V nizu srečanj o sovjetski literaturi, ki jih prireja Združenje Italija -SZ, je danes na vrsti predavanje prof. Ivana Verča o Puškinovem Evgeniju Onjeginu. Predavanje bo ob 18. uri v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8).
Sindikati in PSI o Tržaškem Lloydu
Glede predvidene izločitve nadaljnjih treh ladij Tržaškega Lloyda iz plovbe, ki grozijo z novimi hudimi posledicami za zaposlitveno raven, za pristaniške dejavnosti, za proizvodnjo v Arzenalu sv. Marka in za krčenje pomena plovne družbe same, je ostro protestno noto objavila sindikalna federacija CGIL - CISL - UEL, medtem ko tržaška federacija PSI s tiskovnim sporočilom opozarja na absurdnost tega koraka prav v času, ko parlament začenja razpravo o predlogu zakona za preureditev vsega italijanskega pomorskega sektorja. Ta problem je po mnenju socialistov potrebno odločno zastaviti na pogajanjih z IRI, ki kljub nekaterim pozitivnim ocenam doslej še niso prinesla nič konkretnega za Trst.
AGLI o premogovni termoelektrarni
Tudi krščanska združenja italijanskih delavcev AGLI imajo veliko pomislekov nad izgradnjo premogovne termoelektrarne v tržaški ali miljski občini, ki jo odklanjajo iz že znanih razlogov (okolje, navtični' turizem, nizka zaposlenost) pa tudi kot alternativo zaprtju Aquile. Posebej opozarjajo na nujnost načrtovanja razvoja, katerega pomanjkanju je Trst plačeval že previsoke davke, pri dokončni odločitvi pa bi bilo po njihovem mnenju potrebno neposredno konzultirati prebivalstvo.
CGIL kritična do deželnega odbora glede Aquile
Deželno tajništvo CGIL je izrazilo protest, ker deželni odbor ni sklical zahtevanega informativnega srečanja o problemu rafinerije Aquila - Total. Sindikat obsoja dejstvo, da je odbornik za industrijo o problemu na široko govoril po časopisih, medtem ko ni čutil potrebe, da bi neposredno obvestil sindikalne organizacije.
Sindikat proti združevanju TVM in I. Fraschini
Enotna pokrajinska federacija CGIL - CISL - UIL, tajništva kovinarjev FIM - FIOM - UILM ter tovarniška sveta Tovarne velikih motorjev in Isotte Fraschini v imenu celotnega sindikalnega gibanja odločno zavračajo združevanje med TVM in I. Fraschini, ki bi se omejilo na preprosto presehtev delavcev iz drugega v prvi obrat in ki bi v tem primeru spravila pod vprašaj obstoj I. Fraschini v Trstu. Sindikat zato poziva k nujnemu začetku pogajanj z IRI, Fincantierijem, Finmeccanico ter s predstavništvom obeh zainteresiranih podjetij ob navzočnosti zastopnikov deželne uprave. V tej zvezi sindikat paziva vse zaposlene k največji pozornosti, saj bodo prihodnji tedni odločilni za prihodnost obeh tovarn.
Komunisti in industrije! o gospodarskih perspektivah
Sprejetje paketa za Trst, začetek parlamentarnega iterja za zakonske predloge o obmejnih območjih in nedavni pozitivni glas pri EGS za o-vrednotenje tržaškega pristanišča, so bile glavne teme na srečanju med predstavniki zveze industrijcev Associazione degli industriali in KPI, ki je imelo namen poiskati skupne strateške smernice za čimprejšnje u-resničenje teh postavk. Za zvezo industrijcev so bili navzoči predsednik Pacorini in člani njenega izvršnega odbora medtem ko so KPI zastopali pokrajinski tajnik Poli, poslanec Cuf-iaro, evropski poslanec Rossetti in odgovorni za pristaniška vprašanja Canciani.
Obe strani sta izrazih skupno prepričanje o pomembnosti vseh treh inštrumentov, ki bodo odločilno vplivali na prenovo in oživitev tržaškega gospodarstva. Poh je opozorh, da razmere narekujejo čimprejšnje praktično izvajanje ukrepov iz paketa, medtem ko je glecle predlogov za obmejna območja kritiziral tiste, ki b,i želeli tehnično krčiti doseg predlaganih ukrepov zaradi prioritete, pripisane integrirani operaciji obmejne dežele EGS.
Pacorini je v odgovoru na izvajanja predstavnikov KPI mod drugim posebej podčrtal, da predlog za obmejna območja ne sme pomeniti raztegnitve njegovih olajšav in koristi na pre-ostah del dežele, pač pa mora postati dodatni inštrument za revitalizacijo obmejnega gospodarstva in mednarodne vloge, ki je lastna vsakemu obmejnemu pasu. V ta namen
Predvčerajšnjim popoldne na avtocesti Trst-Benetke
pa marajo biti izbrani pravi cilji: priklic tujih kapitalov, temeljita tehnološka prenova, okrepitev pomorskega prometa in reforma valutamega režima pri pristaniških operacijah. Ob zaključku se je Pacorini dotaknil tudi vprašanja avtonomnih računov za obmejno blagovno menjavo in njihovega vpliva na možnost uresničevanja italijansko - jugoslovanske kooperacije v obliki joint venture. Ta možnost po njegovih besedah obstaja, vendar ji je treba slediti previdno, zaradi posebnih gospodarskih razmer onstran meje, ki tačas ne obetajo zaželenih obojetetranskih koristi.
Packoni mazali v mestu in Gropadi
Fašistični mazači so se s svojimi packami spet znesli nad našimi spominskimi obeležji in ustanovami. V noči med torkom in sredo so s črnim razpršilcem pomazali vhodna vrata slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel, premazali dvojezično tablo z naslovom ustanove, zvonce in bhžnji zid. Podobno so pomazah tudi vhod s strani Campo S. Luigi, z žaljivkami pa so popisah tudi bhžnji vhod zavoda nun.
Črtia roka je mazala tudi v Gropadi. Neznani packoni so s kljukastim križem oskrunih spomenik padlim na trgu v Gropadi in tudi razmetah cvetice ob vznožju spomenika.
0 geološkem izvoru
nabrežinskega
marmorja
V prometni nesreči med pogrebnim sprevodom umrla pokojnikova žena
Spremljala je moža na njegovi zad-W poti in bila tudi sama ob življenje. Zgodilo se je p»redvčerajšnjim °krog 13.00 na avtocesti Trst - Be-netke blizu kraja San Dona dl Pia-Ve. Za mrliškim vozilom, na kate-rem je t>j]a krsta s posmrtnimi o-stanki Ettoreja Sartori ja, ki je iz-oihnal pred nekaj dnevi v našem me-stu. se je vila kolona osebnih avto-
mobilov s pokojnikovimi sorodniki, prijatelji in znanci. Pogrebni sprevod je bil namenjen v Trento. Avto, s katerim se je peljala Sartorijeva vdova Virginia Sartori — po naključju sta oba imela enak priimek — je naenkrat zavozil v drsno ograjo, nato pa. zgrmel v obcestni jarek. Virginia, ki ji je bilo 80 let, je bila pri priči mrtva zaradi hudih poškodb na glavi. Prebivala je v Rojanu.
Avto vrste alfetta je upravljal 52-letni podpolkovnik Giuseppe Leone, ki pripada goriški mehanizirani brigadi in ki mu je pokojna bila tašča, v njem pa sta bili še Leonejeva leto starejša žena Renata in 57-letna svakinja Gina Sartori. Vse tri so peljali v bolnišnico v Mestrah, kjer so ženski sprejeli s pridržano prognozo,
■ moškega pa s prognozo okrevanja v treh tednih.
• Združenje Movimento cooperazione educativa obvešča, da jutri ne bo predvidenega predavanja o didaktičnem delovanju v etnografskih muzejih za-
radi zadržanosti predavatelja dr. Um-bprta Raffaehija. Predavanje je bilo vključeno v niz srečanj o šoli in muzejih, ki jih prireja omenjeno združenje s sodelovanjem zavoda IRRSAE.
Ogenj uničil okrog 7 hektarov grmičja
Na pobočju, ki se razteza iznad Podlonjerja do Bošketa, je izbruhnil predvčerajšnjim popoldne požar, ki je uničil kakšnih sedem hektarov grmičevja in k sreči le malo borovcev. Gasilci so bili na delu od 16.20 pa vse do 19.15, in to s šestimi vozili, poma-gah pa so jim tudi člani gozdarske službe in številni prostovoljci.
Gašenje je bjlo toliko težje zaradi vetra. Gost dim se je valil tudi okoli doma za ostarele Casa Serena, kar je med priletnimi gosti povzročilo preplah. K sreči ogenj poslopja ni mogel doseči, ker ga je ustavila bližnja cesta.
Program pobud v okviru prazno1 vanj 2000-letnice nabrežinskih kamnolomov se je v zadnjih dneh popestrh. Med zanimivejšimi prireditvami bi o-menili začetek dklusa predavanj, ki so posvečena tematiki kamnolomov in so na sporedu vsak ponedeljek. Prvo takih srečanj je bilo ravno v začetku tedna v prostorih občinske čitalnice v Nabrežini, na njem pa je predaval univerzitetni docent Franco Cucchi.
Predavatelj je v svojem referatu, ki je sledil predstavitvenemu nagovoru občinske odbornice Marinke Terčonove, spregovoril o geološkem izvoru devinsko - nabrežinskega marmorja: izčrpno je orisal predvsem razne geološke faze pri formiranju kraških tal, obenem pa poglavitne značilnosti v njeni sestavi. Posebno podrobno je p»glob,il poglavje o fo-silizaciji, poleg tega pa podal primerjavo sorodnih vrst kraškega apnenca s posebnim poudarkom seveda na nabrežinskih vrstah omenjene prvine. Omeniti gre, da bo naslednje predavanje na sporedu prihodnji p>o-nedeljek, na njem pa bo govor o arheoloških najdbah v devinsko - na-brcžinsld občini.	I. V.
• Jutri, 14. marca, bo v Časnikarskem krožku ob 18.30 srečanjema temo »Afganistan, drama nekega naroda«, ki ga prireja študijsko združenje »Èrcole Miani«.
T	.12. marca je preminila na-
•	ša draga
Argia Pečar
Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočata sestra Ne-da in brat Egidio z družinama.
Dolina, 13. marca 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružuje MIRKO
Dolina, 13. marca 1986
T	Za vedno nas je zapustil
I naš dragi
Valter Menegatti
Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena, sinova in hčeri z družinami in drugi sorodniki.
Trst, 13. marca 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
T V 94. letu starosti nas je I zapustila
Marija Ivančič por. Šuc
Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 16. uri iz mrtvašnice v S kopu.
Žalujoči: brat Rudi ter hčerki Miranda in Verica.
Skopo pri Dutovljah, 13. marca 1986
Ob L obletnici smrti dragega
Mirkota Žerjala
se ga z žalostjo spominjajo
SVOJCI
Boljunec, 13. marca 1986
12. 3. 1982	12. 3. 1986
Ob 4. obletnici smrti dragega
Franca Kranjca
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena, sinovi in neveste. Trst, 13. marca 1986
Uslužbenci in uprava občine Dolina izrekajo občuteno sožalje uslužbenki Giorgii Trento ob izgubi očeta.
Na pobudo kulturnega društva V. Vodnik
Zanimivo predavanje o jamah in izvirih v dolinski občini
Prejšnji petek je bilo v Dolini v društvenih prostorih drugo predavanje iz ciklusa Zanimivosti Doline in njene okolice skozi čas, ki ga prireja KD Valentin Vodnik. Na temo »Jame in izviri na področju dolinske občine« je predaval Stojan Sancin. Še prej je občinstvo v imenu organizatorja in gosta pozdravil podpredsednik Vladimir Furlan. Sancina poznamo predvsem kot šolnika, ki poučuje na nižji srednji šoli S. Gregorčič, in kot odbornika občine Dolina, malo manj kot jamarja in raziskovalca. S skupino jamarjev, pa tudi mladih navdušencev, je raziskal in izmeril vse jame našega območja, jame, ki jih je med predavanjem tudi opisal in pokazal na diapozitivih.
Glavni podatki, ki jih je Stojan Sancin posredoval na petkovem predavanju, so objavljeni v daljšem dvojezičnem poročilu, ki ga je sestavil jamarski odsek SPDT, katerega član je tudi Sancin. Slovenski jamarji na Tržaškem že vrsto let raziskujejo vodne pojave Socerbske planote. Večinoma gre za še ne docela pojasnjene pojave, med katerimi so izviri v Dolini še najbolj preprosti. Gotovo je, da so vaško življenje v Bregu vse do povojne napeljave občinskega vodovoda tesno pogojevali krajevni vodni viri. V Dolini in nad njo leži vrsta izvirov, točneje
gre tu za skupino izvirov, ki so v doslej še nepojasnjeni zvezi in ki ležijo od juga proti severu na pobočju Socerbske planote, in sicer v Ospu, Dolini in Boljuncu. Vodnim tokovom so vaščani posvetili veliko pozornosti in zgradili vrsto zanimivih hidravličnih naprav, ki so služile predvsem gospodarskim namenom in so sedaj večidel prepuščene zobu časa. Napeljave so v dobi novih vodovodnih tehnik neuporabne, poleg tega ležijo večinoma v naseljih in so zato tudi precej okužene. Poleg izvira Glinščice so v Boljuncu znani še trije izviri na Jami in eden sredi vasi, v Dolini pa sta najbolj znana voda na Kaluži in izvir Zgurenca. Prav ta je med ljudmi znan kot zdravilen, dejstvo pa je, da je voda iz Zgu-rence res bistra, a tudi zelo trda, po čemer sklepajo, da ne gre za kraško vodo, temveč za krajevni izvir. Najzanimivejša točka pa je gotovo Maga-njevec z vsemi svojimi značilnostmi, rezervoarjem in vodnimi žilami.
Tudi tokrat je vzbudilo predavanje veliko zanimanja in zadovoljstva med občinštvom. Ciklus se bo nadaljeval s predavanjem Marte Verginelle, ki bo govorila o družinski strategiji v Dolini v prejšnjem stoletju. Ponovno se obeta bogat petkov večer (14. t.m. ob 20.30) v društvenih prostorih v Dolini.
SLOVENSKO „ STALNO, , ^■GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE DRAME SNG MARIBOR
MATEJ BOR
RAZTRGANCI
Režija: VOJA SOLDATOVIČ
danes, 13. marca, ob 16. uri — ABONMA RED H in I jutri, 14. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A in D v soboto, 15. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B, F in E v nedeljo, 16. marca, ob 16. uri — ABONMA RED C in G
Tabor mladih	KD Vesna
SKD Tabor	Križ
Opčine
Kresna noč
(Janez Trdina, Marko Sosič)
Pri oblikovanju predstave so sodelovali: Giuliana Gerdol, Magda Tavčar, Ani Tretjak, Miloš Jugovič, Anastazija Purič, Pauletto Sosič, Giuliana Sosič. Rezija: Marko Sosič.
Premiera: v Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 14.3. ob 20.30.
Ponovitve: v soboto, nedeljo, ponedeljek in sredo.
(Predprodaja vstopnic na ZSKD in v baru Prosvetnega doma od pon. dalje).
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi na predstavo veseloigre »Kje je meja?« v priredbi dramske skupine SKD I. Gruden iz Nabrežine v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v kultumo-športnem centru v Zgoniku.
Dolinčani! Vas zanima zgodovina vasi, v kateri živite? Gotovo vas in tudi vse ostale privlačujejo značilnosti naših krajev! Zato udeležite se predavanj, ki jih organizira KD V. Vodnik vsak petek v društvenih prostorih.
KD Kraški dom priredi v soboto, 15. t,m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu veseloigro Podlaga zakonske sreče (režija Drago Gorup).
SKD Tabor — Knjižnica P. Tomažič in tovariši. V torek, 18. t.m., ob 20. uri bo gost knjižnice Fulvio Tomizza. Pisatelja bo predstavil prof. Josip Tavčar.
UNIFAX — Klub slovenskih univerzitetnih študentov vabi na akademski gala party v soboto, 15. t.m., v Kulturnem domu v Gorici, ob 21. uri. Večer bodo popestrili: Tržaška kabaret skupina, piano bar, predstavitev kabeljske televizije in seveda ples. Vstop z vabili. Dobite jih pri slovenskih univerzitetnih študentih.
čestitke
Debori In Ivani Colji se je pridružil bratec GREGOR. Iskrene čestitke srečni družinici, Patricija.
Našemu dragemu nonotu »sprint« voščimo vse najboljše za 3. mladost Katja in Erik ter Nadja in Rafko.
Včeraj, 12. t.m., je prazovala v Dolini BRUNA 50 let. Vse najboljše ji želi prijateljica Nerina.
Danes praznuje 80. rojstni dan naša draga A VRELIJA PERTOT. Iskreno ji čestitajo sorodniki.
gledališča_______________
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje z Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe« v Novi Gorici do sobote, 15. t.m.
VERDI
Danes ob 20. uri tretja predstava opere »Volo di notte« in »Marsia« L. Dallapic-cole.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Paolo Poli predstavil »Magnificat«, delo, ki ga je sam režiral. Predstava izven abonmaja. Za abonente 30-odst. popust za prvi dve predstavi, 20-odst. za ostale.
Od 18. do 23. t.m. bo Teatro Stabile iz Bočna predstavilo delo P. Aretina »La cortigiana«. Nastopajo F. Benedetti in A. Salinas. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezel št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO
Danes ob 20.30 premiera Svevovega dela »Rigenerazione«, ki ga predstavi Teatro pubblico pugliese. Režija Luigi Sguarzina. Nastopajo G. Tedeschi, M. Grotti, F. Marchegiani, G. Fenzi.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 14. t.m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
V	nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri in 19.30: »Krst pod Triglavom« - retrogardistični dogodek - zadnja predstava.
V	ponedeljek, 17. t.m., ob 10. uri in 11.30: Simfonična matineja glasbene mladine Slovenije.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 24., v torek, 25., četrtek,
27.,	petek, 28., in 31. marca ter torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferrerija
V	torek, 25. t.m., ob 21. uri: Reinhard P. Gruber »Brez domovine«, Štajerska gostilniška opera v eni ekstazi.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 24., in torek, 25. t.m., ob 20.30: M. Sherman »Mesija« (Ponovitve).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 13. t.m.: C. Goldoni »Primorske zdrahe«. Režija Boris Kobal. Predstava bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 10. uri za NSC in ob 20. uri za red premierski in S—četrtek ter izven.
koncerti
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 13. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Glasbena matica-Trst. V sredo, 19. t.m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje glasbenih šol Primorske. Nastopajo: gojenci Glasbene matice iz Trsta, glasbenih šol iz Pirana in Postojne.
Glasbena matica obvešča, da za danes napovedani koncert Slovenskega okteta odpade zaradi bolezni v ansamblu.
T P P Z »P. TOMAŽIČ«
Ob vstopu v 15-ietnico TPPZ P. TOMAŽIČ beležimo naslednje pomladanske nastope:
Jutri, 14. t.m., ob 20.30 skupna vaja orkestrašev, recitatorjev in zbora 4.4. v Zgoniku Primorska poje
24.5.	na Socerbu
2.6.	v Škocjanu ob Soči
8.6.	na Hrvaškem
15.6.	v Trnovskem gozdu
22.6.	Koprska srečanja 5-6.7. slavje v Bazovici
Udeležite se vaj in nastopovl ODBOR
skd SLAVEC Ricmanje
MANJ
oji.cn
Q£
TEDE IM
SPORED:
1986
Danes, 13. 3., ob 21. uri »KJE JE MEJA?« veseloigra — nastopa dramska skupina KD L Gruden iz Nabrežine, režija Igor Malalan.
Sobota, 15. 3., ob 20. uri koncert narodnozabavnega ansambla TONE KMETEC iz PTUJA. Nedelja, 16. 3., ob 14 uri promenadni koncert godbe na pihala iz RICMANJ, dirigent E. Kri-žanovski.
Sreda, 19. 3., ob 20. uri . domači večer — sodelujejo učenci cel. osn. šole L Trinko - M. Samsa, mešani pevski zbor SLAVEC - dirigent A. Kumar in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro »DAMOKLEJEV MEČ« - režija D. Gorup.
jaJpi^ja
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi danes, 13. t.m., ob 18. uri na predstavitev dveh grafičnih map.
Piero Conestabo
TRI SUHE IGLE
Uvodni tekst Mario Stefani.
Edi Žerjal
TRI JEDKANICE
Aleksij Pregare, poezije; prevod v italijanščino Jolka Milič.
V razstavnih prostorih je na ogled razstava Kontinuiteta modernizma v slovenski umetnosti.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana za člane British Film Cluba.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Ba-singer.fJD
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.- Fr. 1986, 100'; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Denevue.
FENICE - 16.30, 22.15 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 105'; r. Lewis Teague; i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91'; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Alan Qua-termain e le miniere di re Salomone,
pust.; ZDA 1985,, 110'; r. Jack Lee Thompson; i. Richard Chamberlein, Sharon Stone.
MIGNON - 16.30, 22.10 Un complicato intrigo di donne, vicoli e delitti, dram., It. 1986, 105', r. Lina Wertmiiller; i. Angela Molina, Harvey Keitel.
EDEN - 15.20, 22.00 Vedove in calore in Le confessioni e i desideri di Emanu-elle, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron.
ALCIONE - 16.00, 22.00 II grande freddo, dram., ZDA 1983, 105'; r. Lawrence-Kasdan; i. Tom Berengen, Meg Tilly.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Shining, dram., ZDA 1980, 100'; r. Stanley Kubrick; i. Jack Nicholson, Shell Duvall.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Mondo cane oggi — 1' orrore continua, dok. □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La signora della notte, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Orgasmic Love, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Le ragazze pin—pon si scatenano... oggetto del desiderio, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ — 18. letom □ □
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 13. marca
KRISTINA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.06 — Dolžina dneva 11.42 — Luna vzide ob 7.18 in zatone ob 20.13.
Jutri, PETEK, 14. marca
TILKA
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1016,8 mb pada, veter 18 km na uro severovzhodnik s sunki 63 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiliano Fabbris, Diana Orasti, Giada Renco, Davide Ritos-sa, Andrea Ritossa, Saverio Caglianese, Micol Casagrande, Simone Stanissa, Filippo Gavotta, Francesco Perini, Marco Milton, Stefano Pierazzi Mitri, Elena Cecchetti.
UMRLI SO: 89-letni Ferdinando Del-chiaro, 85-letna Angela Vecchiet, 77-let-na Irmina Zorzin, 88-letna Maria lurkic, 89-letna Maria Bonetti, 66-letni Pietro Sturman, 82-letna Gemma Gruden, 84-letni Ettore Sartori, 92-letna Carolina Crevatini, 64-letna Liliana Stebel, 60-let-ni Antonio Trento, 76-letni Carlo Ber-nich, 76-letni Valter Menegatti, 81-letna Agnese Tamplenizza, 82-letni Giorgio Toma, 56-letna Argia Pecar, 91-letni Guido De Colle, 77-letna Rosa Mangione, 82-letni Aurelio Gerdol, 71-letna Maria Cozzi, 67-letna Maria Kumar, 83-letna Maria Covatsig.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. marca 1986
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. SESLJAN (tei. 299-751), BAZOVICA (tel. 226-210), ZAVLJE (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299-751), BAZOVICA (tel. 226-210), ZAVLJE (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299-751), BAZOVICA (tel. 226-210), ZAVLJE (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Društvo prirodoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja ob približanju Hal-leyevega kometa predavanje na temo: Repatice. Govoril bo dr. Pavel Zobec. Predavanje bo danes, 13. t.m., v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20. uri. Po predavanju bo občni zbor članov. Vabljeni!
Zahvaljujemo se vsem ženam od Domja in iz okolice, ki so pomagale pri pripravi praznika 8. marca. Odbor od Domja.
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa in Kriški mladinski krožek prirejata v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z glasbeno skupino Amadeus.
Inštitut za slovansko filologijo na filozofski fakulteti v Trstu (Ul. deH'Uni-versità 7) prireja danes, 13. t.m., ob 16. uri srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto.
KRUT obvešča udeležence tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes ob 14.30 s Trga Perugino.
Osnovna šola K. D. Kajuh Gropada-Padriče priredi jutri, 14. t.m., ob 19.30 v šolskih prostorih Kajuhovo proslavo. Vabljeni!
Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala obveščajo člane, da bo v nedeljo, 16. t.m., smučarski izlet v Ravas-cletto. Cena 12.000 lir. Prijave sprejemata: Igor Gombač (tel. 754742) za tržaško četo, Ugo Tomšič (tel. 882024) za Goriško četo. Taborniški srečno!
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja 31. t.m. (velikonočni ponedeljek) enodnevni izlet v Žabnice in na Trbiž. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob sobotah, v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. - tel. 61-011.
SPDT prireja v nedeljo, 16. t.m., izlet na Snežnik. Zbirališče je v Bazovici pred spomenikom ob 7. uri, od koder bodo udeleženci krenili z osebnimi avtomobili do Ilirske Bistrice in od tam z avtobusom do Sviščakov. Izlet vodi Franc Armani.
mali oglasi
V LONJERJU se je izgubil nemški ovčar, svetlorjave barve, 1 leto star, po imenu Eros. Kdor ga je videl, naj telefonira na št. 040/744532.
PRODAM fiat topolino B, letnik 1949, popolnoma prenovljen in v odličnem stanju. Telefonirati po 19. uri na št. 040/200-853.
PRODAM prostor za stojnico in dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na tržnici na Ponterošu. Tel. 51670 ob urah obedov.
OSMICO je v Nabrežini št. 22 odprl Vladimir Caharija. Toči belo in črno domačo kapljico.
PRODAM preproge in porcelanasti jedilni pribor, Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica (tel. 86349).
SADIKE OLJK vrste domača belica nudi Kmetijska zadruga v Trstu v svojih trgovinah.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sale-žu št. 23. Toči belo in črno vino.
FOTO EGON se priporoča za fotografske usluge in javlja novo telefonsko številko: 766-649.
85-LETNI UPOKOJENEC, Slovenec, išče pomočnico za stalno oskrbo. Telefon 040/575-436.
NUDIM lekcije iz vseh predmetov na območju dolinske občine. Tel. 228-597.
ŠPORTNA TRGOVINA išče prodajalko. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst pod šifro »Športna trgovina«.
VESPO 125 PX v dobrem stanju prodam. Tel. 040/226-560 ob uri kosila.
SLOVENSKO-LATINSKI slovar iščem. Tel. 040/231-887.
ČE SE UKVARJATE s filmskim, elektronskim ali tonskim snemanjem in ste pripravljeni na nadaljnjo izpopolnitev in eventualno zanimivo delo, pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Snemalec«.
Sekcija KPI J. Pegan — občina Zgonik iskreno čestita Sonji in Ivanu Colji ob rojstvu sina
GREGORJA
darovi in prispevki
V	počastitev spomina Maria Smotlaka, moža pevke Karle, daruje ženski pevski zbor Tabor 50.000 lir za sklad M. čuk in
50.000	lir za MPZ Primorec - Tabor.
V	spomin na drago Barbaro daruje ba-zovska mladina 80.000 lir za ŠD Zana,
80.000	lir za KD Lipa, 80.000 lir za SZ Sloga, 80.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in 75.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici.
Ob 9. obletnici smrti Otona Berceta darujejo družine Berce, Gašperšič in Žet-ko 100.000 lir za Sklad O. Berce.
V	spomin na pok. Svetko Čok in na Renata Gombača daruje Marija Lavrenčič 10.000 lir za Dijaški dom in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Svetko Čok in na Renata Gombača darujeta Just in Kristina Lavrenčič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 40-letnici smrti sestre Mare Rojac -Curek daruje sestra Pina Novak 10.000 lir za Sklad A. Bubniča.
V	spomin na Antona Košuto darujeta sestrični Slavica in Pjerina 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na prerano umrle vaščane Miloša, Lucijana in Hadrijana darujeta Rudi in Slavica Košuta 15.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na ljubljeno mamo Emilijo Rustja darujeta družini Rustja in Polduz-zi 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
Ob obletnici smrti mame Jušte in očeta Mičeta daruje hči Dora 20.000 lir za postavitev kulturnega doma v Lonjerju in na Katinari.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Starc por. Černigoj darujeta Norči in Aleksi 25.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in 25.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marja Smotlaka darujeta družini Sosič in Spetič 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Barbaro Opeka in na Marijo Žagar daruje Vida Ražem 15.000 lir za ŠD Zarja.
Ob 5. obletnici smrti dragega moža Emila Regenta daruje žena Danica 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 5. obletnici smrti Emila Regenta ter ob 6. obletnici smrti Mire Fischer daruje družina Fischer 50.000 lir za Dijaško matico.
Prispevajte za
»Dijaško Matico«
___________razstave_______________
Razstava Poklon Černigoju v foyerju Kulturnega doma v Trstu je podaljšana do 16. marca.
Jutri, 14. t.m., ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji »Cartesius« odprli razstavo slikarke Claudie Raza. Razstava bo trajala do 27. t.m.
V soboto, 15. t.m., ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji »Studio Bassanese« odprli razstavo slikarja Maurizia Frulla-nija pod naslovom »Artisti«.
KD Vesna vabi na ogled razstave G. Ozbič v Domu A. Sirk v Križu s sledečim urnikom: sobota od 18. do 20. ure; nedelja od 11. do 13. ter od 16. do 18. ure.
menjalnica
Ameriški dolar ........... 1.520.—
Nemška marka ............. 678.—
Francoski frank .......... 219.—
Holandski florint ........ 600.—
Belgijski frank .......... 31.—
Funt šterling ............ 2.240. -
Irski šterling ........... 2.000. -
Danska krona ................. 182.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.070.—
NAKUPNI TEČAJI 12.3.1986
Japonski jen .............. 7.—
Švicarski frank ........... 800.—
Avstrijski šiling ......... 96.—
Norveška krona ............ 213.—
Švedska krona ............... 211."'
Portugalski eskudo ........ 10.—
Španska peseta ................ 10."
Avstralski dolar .......... 1.040.—
Debeli dinar ................   4,10
Drobni dinar .................. 4,10
SV||.D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domjo 83T131
Ženska in njena stvarnost
Še o pravici do prekinitve nosečnosti
Med zasluge, ki jih nedvomno še ima osmi marec, sodi tudi ustaljena navada, da se okoli tega termina nekoliko več govori in piše o argumentih, ki jih radi strpamo pod precej oguljen klobuk ženske problematike. Tokrat se je sicer polemika o zakonu, ki dopušča, ne pa zapoveduje, prostovoljno prekinitev nosečnosti, precej naključno (namemost bi v nasprotnem primeru morali pripisati samemu ministru za zdravstvo) razvnela prav okoli »dneva mimoz« (če uporabljamo jezik reklame, ki je to, kot druga praznovanja, vzela dokaj trdno v roke).
V intervjuju za precej razširjeno in tudi politično precej okarakterizirano revijo je namreč minister za zdravstvo Costante Degan brez parafraz dejal, da bi bilo treba zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti spremeniti, ker je splav postal kratkomalo sredstvo za načrtovanje (bolje bi morali reči za nenačrtovanje) rojstev. Ker lahko prevajanje in opisano interpretiranje izjave zavedata, naj v zelo skrčeni obliki (seveda v prevodu) posredujemo vsaj delček intervjuja. Takole se je o zakonu št. 194, ki nosi datum 22. maja 1978, izrekel minister Degan: »Mislim, da obstajajo tehtni razlogi, da bi spremenili zakon o splavu; prvi korak bi lahko bil začetek parlamentarne razprave, ki naj bi natančno presodila dejstva. Zdi se mi, da je že splošno osvojeno mnenje, da je zakon povzročil, da je splav dosegel nivo običajnega kontracepcijskega sredstva«. Ob tem je minister za zdravstvo dodal še, da »glede tako kočljivih vprašanj ne vlada ne posamezen minister ne moreta ostati agnostična«. Zato proglaša, da »se je čas nevtralnosti iztekel«.
Ker pač gre za izjave zdravstvenega ministra, ne pa za mnenje povprečnega državljana, je tako ostro izraženo mnenje dvignilo val protestov in pa tudi zahtev po pojasnilih. Za iztočnico so si nasprotniki Degana v tem zaenkrat besednem dvoboju izbrali še krajši izsek iz sicer izčrpnega intervjuja. Med drugim je namreč minister dejal še, da »je cela vrsta objektivnih situacij, ki skoraj usodno žensko pospremijo do splava«. »To pa drži, so ministru pritrdili člani raznih upravnih odborov družinskih posvetovalnic in pa Italijanskega združenja za demograf-
sko vzgojo (AIED), »še posebej, odkar je minister za zdravstvo Degan, ki je čisto pozabil na tisti del zakona št. 194, ki govori o spolni vzgoji in kontracepciji«.
V ministrovih izvajanjih je kajpak precej resnice, veliko pa je enostranskega tolmačenja številčnih podatkov. Šstevilo splavov je v Italiji nedvomno previsoko za deželo, ki bi morala biti zdravstveno in spolno-vzgojno v skladu s časom bolje informirana in osveščena. Podatki o posegih, ki jih predvideva zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, niso najboljše spričevalo. Vendar pa je treba venomer upoštevati tudi zelo žalostno dejstvo, da je visoko tudi število nezakonitih posegov, proti katerim se je zaenkrat kot edino dovolj uspešno orožje izkazalo prav izvajanje zakona št. 194. V tistih deželah seveda, kjer zakon izvajajo.
Absolutne številke ostajajo visoke, vendar pa se število posegov postopoma zmanjšuje, pravijo v vodstvu AIED. Predsednik Združenja Luigi Laratta je še ostrejši, saj pravi, da se gre minister Degan »terorizma s številkami«. »Kar očitamo ministru Deganu,« je dejal po objavi intervjuja, »niso številčni obračuni, pač način vodenja zdravstvene politike in načrtovanja, ki ne upošteva nekaterih bistvenih komponent.« Proti številkam, ki jih sedanji zdravstveni minister in njegovi somišljeniki vihtijo kot nekakšne sulice, so laične sile postavile za ščit staro in nikoli uslišano zahtevo po boljši zdravstveni in spolni vzgoji ter učinkovitejšem informiranju o kontracepcijskih metodah.
Strokovnjaki dolžijo »oblast«, da v vseh teh letih ni naredila dovolj ali ponekod sploh nič na tem izredno pomembnem področju. Laratta je v primer navedel položaj v južnem delu države: v zakonu, ki nosi letnico 1975, in je zatorej že slavil desetletnico, so predpisi o prirejanju strokovnih izpopolnjevalnih tečajev o raznih kontracepcijskih metodah. Do sedaj so jih na Jugu razpisali vsega 15, nekaterih pa niso niti priredili (temveč so samo »pospravili« denar), kar bi seveda moralo biti predmet sodne preiskave.
Na politični ravni ni ne zavzetosti ne razumevanja za ta vprašanja, šolo še vedno dušijo tabuji, pravijo strokovnjaki. Katoliški krogi, in pri tem je
papež Wojtila dal večkrat svetel zgled, se zaganjajo proti zakonu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, laične sile pa so precej mlačne. Za strokovnjake je rešitev perečega vprašanja samo v učinkovitejši informativni akciji o preventivi, kar je, pravijo pri AIED, prejšnji minister Altissimo skušal uvajati. Zadnje čase so kot kontracepcijska sredstva precej uspeha zabeležili samo kondomi, in to po zaslugi reklamne akcije: lansko leto so namreč zaradi posrečene reklame samo v Italiji prodali trideset milijonov primerkov določenega tipa, kar je bil seveda pravcati boom in ponoven dokaz o moči reklame. Malenkostno se je v razdobju 1984-85 zvečalo tudi število prodanih kontracepcijskih tabletk, in sicer z 8 milijonov, 400 tisoč na 10 milijonov 200 tisoč. Kar zadeva ostala sredstva, premiki niso zelo občutni.
Razlogov za veselo razpoloženje ni, pravijo strokovnjaki, vendar niti ne za vojno napoved zakonu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Morda bi le kazalo, da se na zdravstvenem ministrstvu spopadejo z ustrezno vzgojo in pronicljivo informativno politiko, (bip)
Drugačna miselnost..
Drugačna miselnost in drugačno tolmačenje materinstva privedeta včasih do primerov, kot zgornji iz Pescare: Elisa Spinelli je imela že 13 otrok in čaka štirinajstega, da bi se izognila zaporu
filmi na TV zaslonu
ZIO VANIA
Djadja Vanja - Stric Vanja, 1971
Režija: Andrej Mihalkov Končalov-ski. Igrajo: Sergej Bondarčuk. Ino-kent Smoktunovski, Irina Mirosni-čenko. RAI 2, danes ob 24.00.
Mihalkov Končalovski je nekaj časa sodeloval s Tarskovom, nato pa se je preselil v rodno deželo Kirgizijo, kjer je zrežiral več filmov. V tej deželi, oddaljeni od Moskve in z avtonomno kinematografijo, je imel možnost svobodno delati brez velikih zaprek. Ni pa bil priljubljen centralnim oblastem, ki so za več let cenzurirale njegov Istoria Asi Kjacinoj. Zatem je realiziral Djadja Vanjo, ki ga je povzel po romanu Čehova. Gre za zgodbo strica Vanje, ki skrbi za premoženje nečakinje Sonje. Posebno zanimiva in sodobna je figura intelektualca s podeželja.
LA DIVINA
The Goddess - Boginja, 1958.
Režija: John Cromwell. Igrajo: Kirn Stanley, Lloyd Bridges, Steven Hill. RAI 3, danes ob 22.05.
Avtor izrednih del, kot sta Of Human Bondage (1934) in The Prisoner of Zenda (1937), je Cromwell tudi v Boginji potrdil svoj stil. Kot bivši priznani broadwayski igralec pa je režiser prav dobro poznal svet filmskih zvezd, na katere mimogrede pozabimo, in je zato z navdušenjem sprejel scenarij Paddyja Chayefskyja. Njegova izčrpna biografska predstava mlade in ambiciozne igralke, ki si utira pot v svetu hollywoodskih »tycoonov«, je v resnici prikaz življenja in napoved tragične smrti nepozabne »boginje« Marilyn Monroe, ki jo je na platnu z občutkom podala Kim Stanley.
I TRE
DELLA CROCE DEL SUD Donovan's Ree! - Donovano-va čer, 1963.
Režija: John Ford. Igrajo: Lee Mar-win, John Wayne, Elisabeth Alien. Canale 5, danes ob 23.30.
Orsona Wellesa so vprašali, naj našteje imena režiserjev, ki so najbolj vplivali nanj. Odgovoril je: »Stari mojstri... John Ford, John Ford in John Ford.« Lahko se vprašamo, ali je pri tem mislil tudi na Donovan’s Reef, saj sodi ta film med Fordova najmanj uspela dela. To je komedija, v kateri imajo vse ženske glavo v oblakih (zato se tudi vsakih sto korakov ena spotakne in nerodno pade na zadnjico), moški pa mislijo, da jih vsi občudujejo, ko se obdelujejo z golimi pestmi. Za izbiro neobičajne lokacije — eksotičnega otoka je »kriva« velika Fordova ljubezen do morja in jahte Araner.
[C RA11__________________ZZZD
Q sn TplpviHpn
10.30	Nadaljevanka: Wagner - 2. del
11.25	TV film: Taxi 11.55 Vremenske
razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Opoldanski spored z Enrico Bonac-corti: Halo ... kdo igra ?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute ...
14.00	Halo ... kdo igra ? - Zadnji poziv
14.15	II mondo di Quark
15.00	Kronika motorjev
15.30	Šolska oddaja: o violinah
16.00	Risanka: Dinky Dog
16.15	Primissima - kulturne aktualnosti
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Magie!: Rosaura - risanka
17.40	Tuttilibri - knjižne novosti
18.30	Italia sera: Dogodki in osebnosti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbeno - zabavna oddaja z Foretto Goggi: Il bello della diretta
22.35	Dnevnik
22.45	Dokumentarec: Halleyev komet
24.00	Dnevnik - Zadnje vesti 00.10 Halleyev komet - 2. del
| ^ RAI 2_____________________________
9.30	Televideo
11.55	Cordialmente z Enzo Sampò
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	TV serija: Capitol
14.30	Dnevnik - Kratke vesti
14.35	Tandem - zabavni spored, vmes: Super G, aktualnosti in igre
15.15	Secondo me - ima
16.00	Šolska oddaja: Življenje na Severu
16.30	Pane e marmellata - zabavni spored, vmes: risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.40	Moda - aktualnosti
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco: TV film
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	L'ispettore Derrick: TV film
21.35	Aboccaperta, vodi G. Funari
22.30	Dnevnik - Večerne vesti
22.40	Dnevnik - Šport. Košarka: Simac Makabi
23.50	Dnevnik - Zadnje vesti
24.00	Film: Stric Vanja (dram., SZ, 1970, r. Andrej Mihalkov Končalovski, i. Sergej Bondarčuk
^ RAI 3____________________________
11.45	Televideo
12.30	Državno prvenstvo v plavanju
13.00	Nadaljevanka: Cristoforo Colombo
14.00	Mednarodno tenišlo prvenstvo
16.00	Mednarodno prvenstvo v umetn. drsanju
16.50	Dadaumpa - glasbena oddaja
18.10	L Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 19.10-19.30 Deželne vesti
19.30	Deželni programi - Spazio aperto
20.05	Izpopolnilni tečaj o ribištvu
20.30	Tre sette - Tednik aktualnosti
21.30	Dnevnik
22.00	Deželne vesti
22.05	Film: La divina (dram., ZDA, 1958)
Iz filma I tre della Croce del Sud
RTV Koper___________________1
14.15	TV novice
14.25	TV film: Uboga Klara
15.10	Film: Skrivnost
17.00	Otroški program: Risanka: Pegaso Kid; TV film: Veliki greben; TV film: Samotni jezdec
18.30	TV film: Pacific intemational air-port
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji boste med drugim lahko gledali:
RICMANJE — Teden kulturnih večerov
GORICA — Lokostrelsko prvenstvo
19.30	TVD Stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.30	Film: Jules in Jim (r. F. Truffaut; i. Jeanne Moreau, Oskar Werner)
22.25	TVD Vsedanes
22.35	Variete
23.45	Košarka: Limoges - Gibona
i	RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik. Dokumentarni film: Pekinško prepovedano mesto
15.15	TV mozaik - ponovitev dopoldanske oddaje
17.25	Danes volimo
17.30	Spored za otroke. Zgodbe o Poluh-cu: Kako je Poluhec spoznal čarovnika, 10. del nanizanke
17.45	Potovanje skozi osončje: Jasnejša slika Jupitra, 10. del
18.15	Mozaik kratkega filma: Zlata mrzlica (sovjetski film)
18.35	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes: Severnoprimorski obzornik
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Nežna je noč (po romanu F. S. Fitzgeralda)
22.05	Dnevnik
22.20	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Svojega telesa gospodar
fijg	CANALE 5
10.15	TV film: General Hospital
11.00	Kviz z Ivo Zanicchi: Facciamo un affare
11.30	Kviz s Claudiom Lippi-jem: Tuttinfamiglia
12.00	Kviz z Mikom Bongior-nom: Bis
12.40	Kviz s Corradom: II pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Nadaljevanka: La valle
dei pini
15.20	Nadaljevanka: Così gira il mondo
16.15	TV film: Alice
16.45	TV film: Hazzard
17.30	Mladinski kviz s Corradom Tedeschijem: Doppio slalom
18.00	TV film: L'albero delle mele
18.30	Kviz z Maxcom Colum-brom: Cest la vie
19.00	TV film: I Jefferson
19.30	Kviz z R. Vianellom: Zig Zag;
20.30	Nagradna oddaja: Pentatlon
23.00	Protagonisti - Vodi Giorgio Bocca
23.30	Film: I tre della Croce del Sud (kom. 1963, r. J. Ford, i. J. Wayne, L. Marvin)
RETEQUATTRO
9.40 TV film: Lucy Show
10.00	Film: Nemico amato (dram.)
11.45	Magazine
12.15	TV film: Jennifer
12.45	Otroški spored: Ciao ciao - Nato - risanke
14.15	Nadaljevanka: Destini
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Film: Follia (dram., 1944, r. W.S. Van Dyke, i. I. Bergman, R. Montgomery
17.50	TV film: Lucy Show
18.20 TV film: Ai confini della notte
18.50	TV film: i Ryan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d’amore
20.30	TV film: Colombo
22.00	TV film: Matt Houston
23.00	TV film: Mash
23.30	TV film: Devlin & Devlin
00.30 TV film: Ironside
01.30	TV film: Mod Squad
ITALIA 1__________
10.10 TV film: Galactica 11.00 TV film: La donna bionica
11.50 TV film: Quincy 12.40 TV film: Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help!
14.15	Deejay Television
15.00	TV film: Ralph Super-maxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn: Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro - risanke
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	TV film: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Kiss me Licia
20.30	Film: Inferno (groz., 1980, r. D. Argento, i. E. Giorgi, G. Lavia)
22.30	Mundial - športna odd.
23.00	Košarka: Chicago - Detroit
00.15 Première - filmski tednik
00.45 TV film: Strike Force
01.45	TV film: Gli invincibili
iodi telepadova
13.00	Risanka: Devilman
13.30	Risanka: Gigi la trottola
14.00	TV novela: Anche i Ticchi piangono
14.30	TV novela: Innamorarsi
15.00	TV novela: Andrea Celeste
16.00	Risanka: Golion
16.30	Risanka: Calvin
17.00	Risanka: Super Book
17.30	Risanka: Lamù
18.00	Risanka: Devilman
18.30	Risanka: Gigi la trottola
19.00	TV novela: Carmin
20.00	Risanka: Candy Candy
20.30	TV film: Misfits 22.20 TV film: Foxfire
23.30	Športna oddaja: Catch 00.30 TV film: Operazione
Tortugas
| ^ TELEFRIULI
12.30	TV film: La famiglia Smith
13.00	Medicinska rubrika
13.30	TV novela: Sonorità Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna - Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	TV novela: Senorita Andrea
20.30	Kviz: Giochi in famiglia 22.15 Nočne vesti
22.45 Da ali ne, sejem
01.00	Lanko noč, Furlanija
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 — 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček — Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri — Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka;
14.10	Čas in prostor: Ne prezrimo!; 15.00 Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu. Nato: Glasbene skice;
17.10	Mi in glasba: revija Primorska poje;
18.00	Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 — 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in oefrnevi; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Lite-rami večer — Primož Trubar; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja;
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni ‘nokturno — Stefan Stražaj: Pesmi; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev
—	glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kroni-ka;7.30 Jutranji servis; 8.00 — 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper;
13.40	Zamejska pesem: ansambel Anton Birtič; 14.40 Zanimivost — Pesem tedna;
15.00	Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Ena skladba, dve izvedbi: simfonične metamorfoze; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov
—	Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Poletje '86 z Radiom Koper in Kompasom; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 10.50 Poletje '86 z Radiom Koper in Kompasom; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Poletje '86 z Radiom Koper in Kompasom; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 —
18.30	Počitnice po Jugoslaviji; 17.15 Poletje '86 z Radiom Koper in Kompasom;
17.45	Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje: mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine; 20.00 — 6.00 Nočni program Radia Koper.
Razhajanja v večini na goriški občini
Krščanska demokracija proti laikom v spornem tolmačenju politike miru
Trmasto vztrajanje Krščanske demokracije pri besedilu resolucije o vprašanju miru in sodelovanja z državami tretjega sveta je na zadnji občinski seji v Gorici zopet privedlo do deljenih stališč med strankami večinske koalicije. Tokrat je KD v bistvu ostala osamljena, ob simbolični podpori po enega predstavnika SSk in liste zelenih, na okopih integrali-stičnega katoliškega gledanja na vprašanja miru in pravičnosti v svetu. Na drugi strani so se znašli laične stranke, socialisti in komunisti, nekje vmes pa misovci in dva predstavnika vedno bolj razklane socialdemokratske stranke.
Resolucijo je v imenu KD predstavil načelnik svetovalske skupine večinske stranke Maurizio Tripani. Po priložnostnih sklicevanjih na 10-letni-co Osima, 40-letnico OZN in FAO, srečanje med Reaganom in Gorbačovom, je v resoluciji rečeno, da mora Gorica, ki je že znala razviti dialog z Vzhodom in utrditi sožitje s Slovenci, posvetiti pozornost tudi vprašanjem tretjega sveta in postati tako most ne samo med Vzhodom in Zahodom, ampak tudi med Severom in Jugom sveta. Za dosego teh ciljev, meni KD, bi morala občina podpreti že obstoječe pobude v korist držav tret-
jega sveta,
Razprava se je nato razvila okrog predlogov, da bi program pobud v tej smeri oblikovala konferenca načelnikov skupin v občinskem svetu. Tripani je namreč zahteval glasovanje o resoluciji v izvirnem besedilu in šele nato zasedanje konference, predstavniki laičnih strank pa so bili za predhodno sporazumevanje o besedilu samem. Predstavnik zelenih Fiorelli je podprl prizadevanja za politiko miru, izrazil pa je pomisleke glede sposobnosti sedanje večine, da učinkovito posega na področju, za katerega ni doslej kazala nobenega posluha. Sen. Battello je v imenu KPI pozitivno ocenil resolucijo kot koristen izziv laičnim silam, ki naj vodi h konstruktivnemu soočanju med stališči katoličanov in laikov, brez načelnih kontrapozicij. Za resnično politiko miru, je dejal, je potreben doprinos vseh, brez nobenih poskusov kulturne hegemonije. Zato je predlagal, naj občinski svet brez odobritve besedila izreče povoljno mnenje o resoluciji in naj obveže upravo, da skupaj z vsemi načelniki skupin oblikuje predloge za konkretne posege.
Predlog KPI ni prodrl, zbral pa je vseeno 11 glasov iz vrst KPI, PSI,
PRI, PSDI in PLI. Proti so kompaktno glasovali demokristjani, SSk in zeleni, vzdržali so se 3 misovci in 2 socialdemokrata, podžupan Del Ben, ki je v odsotnosti župana Scarana vodil sejo pa ni glasoval. Sledilo je glasovanje o resoluciji, ki so jo, ob 8 vzdržanih, podprle tudi laične in levičarske stranke, vendar samo z odobravanjem načelnih izhodišč in ne konkretnih predlogov ter z očitkom na račun KD, da je preprečila širše predhodno soočanje.
.V začetku ponedeljkove seje je bil govor tudi o vprašanju v zvezi s slovenskimi šolami. Svetovalec Tuzzi (KD) je vprašal upravo, če ve za pritiske »slovenskih šolskih oblasti«, da bi na slovenski sekciji industrijskega zavoda po prvih dveh razredih študij nadaljevali z informatsko smerjo. Tuzzija skrbijo morebitne »instru-mentalizacije te izbire«, kajti za italijanske dijake velja v tej smeri zaprto število, Slovenci pa bi imeli mož ■ nost neomejenega vpisa.
Razpravo o prometnem omrežju in prevozih, v pripravah na skorajšnjo deželno konferenco o teh vprašanjih, so odložili na drugo sejo, ki je bila sinoči, da so se svetovalci lahko podrobneje seznanili z osnutkom poročila župana.
V Gabrjah so počastili Praznik slovenske kulture
Prijeten pevski in glasbeni večer, popestren z recitacijami, so v nedeljo pripravili v Gabrjah, v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Organizator pobude je KD Skala, ki je ob tej priložnosti povabilo k sodelovanju dekliški pevski zbor Rupa - Peč in tamburaški ansambel KD France Prešeren iz Boljunca.
V uvodnem delu prireditve je najprej nastopil dekliški pevski zbor, ki ga vodi Marjanka Čavdek, krajši nagovor o pomenu slovenskega kulturnega praznika pa je imel Bernard Florenin. »Kultura je osnovni element našega življenja, našega delo-
Prvi korak k zaprtju občinskih ambulant?
Predstavljen okvirni načrt avtomobilske dirkalne steze
vanja, izraža pa se predvsem preko uporabe jezika. Zato mora biti skrb za ohranjanje in izpopolnjevanje našega jezika ena od osnovnih obvez,« je med drugim dejal predstavnik KD Skala, ki je v nagovoru opozoril tudi na prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da si zagotovi pravico do rabe lastnega jezika tudi v javnosti.
Nastopih so zatem domačini, mladi recitatorji z izborom Prešernovih pesmi. Recitirali so Vesna češčut, Igor češčut, Igor Florenin, Alenka Černič in Sebastjan Meniš.
V drugem delu prireditve pa je števUne udeležence navdušil tamburaški zbor iz Boljunca z bogatim izborom dalmatinskih, grških, ruskih in seveda slovenskih pesmi, pa tudi z izvedbo nekaterih zelo znanih sodobnih melodij.
Na sliki: dekliški pevski zbor Rupa - Peč.
Ni še povsem jasno, če gre za začasen ali dokončen ukrep. Dejstvo je, da je v raznih krajih v goriški okolici že pred kakšnim tednom od-manjkala redna služba, ki so jo o-pravljale bolničarke v korist starejših oseb, žensk in otrok. Ambulante v Števerjanu, Sovodnjah, Mošu, Koprivnem, Šlovrencu in najbrž še kje so že nekaj tednov brez bolničarke. Na vratih ambulant pa je nalepljeno obvestilo, naj se občani, za razne storitve obrnejo na ambulanto v Mazzinijevi ulici v Garid.
Menda je ukrep razumeti kot posledico težav, v katerih se nahaja goriška KZE in poskus varčevanja. Težko bi trdih, da gre za začetek, tolikokrat napovedane reorganizacije javne zdravstvene službe na terenu, saj gre za pravo nasprotje.
Smo pred zaprtjem ambulant na občinski ravni in prisilno centralizacijo s potenciranjem pohambulante
v Gorici? Tako se sprašujejo občani in upravitelji, ki zahtevajo, da KZE pojasni celotno zadevo. Nesmotrno je namreč prisihti lep» število, zlasti starejših občanov, da se za vsako, tudi najmanjšo stvar, odpieljejo v Gorico, medtem ko bi zadevo, tako kakor še do nedavnega, lahko enkrat ah dvakrat tedensko uredih v domačem kraju.
Protest dijakov
Dijaški odbor goriških srednješolcev prireja jutri manifestacijo proti povišanju tarif za avtobusne abonmaje in za izboljšanje avtobusnih prevozov. Zbrali se bodo ob 9. uri pri spominskem parku in šh nato v sprevodu po obeh korzih do Kulturnega doma, kjer bo javna debata, na katero so povabili tudi odgovorne za pokrajinsko avtobusno podjetje APT.
Že dalj časa je govor o možnosti izgradnje dirkalne steze za avtomobile in motorje na območju občine Vileš. Te dni so na goriški pokrajini predstavili tudi okvirni načrt, ki so ga izdelali inženirji Giuho Martini, Guido Tomasi in. Stefano Kiniger.
Območje, kjer naj bi dirkalno stezo zgradili, se nahaja med Sočo in avtocesto in zajema okrog 6 hektarjev površine. V začetni fazi naj bi bila steza dolga 2230 metrov, kasneje pa bi jo lahko podaljšali še za nekaj sto metrov. Uresničitev načrta bi ne predstavljala posebnih težav, ker je občina Vileš lastnica skoraj celotnega območja. Izgradnja takega objekta in njegovo delovanje bi pomenila izdatno poživitev za gospodarstvo Vileša in sosednjih krajev. Prav zaradi tega pokrajina podpira izvedbo načrta in ga bo zato uvrstila med prednostne posege, je na predstavitvi, kjer so bili prisotni.
tudi predstavniki dežele, CONI, raznih združenj in organizacij, ki se ukvarjajo z avtomobilskimi in motornimi športi, zagotovil predsednik pokrajine Cumpeta.
•	Društvo Gorizia nuoto obvešča, da so zaradi tekem, v soboto, 15. t.m. nekoliko spremenih umik obiska bazena za občinstvo. Bazen bo odprt od 20. do 21. ure.
Pokrajinsko tajništvo KPI
Na skupni seji p>okrajinskega odbora KPI in pokrajinske nadzorne komisije, so v torek, 11. t.m., izvolili člane pokrajinskega tajništva stranke. Poleg Renza Rediva, ki je bil na mestu pokrajinskega tajnika potrjen že na prvi seji, sestavljajo tajništvo Mirio Bolzan, Enzo Bucovi-ni, Adriano Cragnolin, Gianna Bigi Pireha, Maurizio Salomoni, Mireha Macera, Lorenzo Papais in Luciano Patat.
•	Sedem dni se bo zdravil 42-letni Mariano Di Blas iz Gorice, ki se je včeraj okrog pol enih v Ul. Sauro z renaultom 5 zaletel v avto, ki je bil ustavljen v drugi vrsti in nato oplazil še dva parkirana avtomobila.
V Tržiču je šofer fiata 126 malo pred osmo uro povozil 8-letnega Stefana Persija, ki je šel čez cesto proti šoh. Učenec bo okreval v petih dneh.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Ko ritnik vd. Pahor iz Sovodenj darujejo družine Klavčič, Dilena in Brajša za Zeleni križ v Gorici.
razstave
Razstava slik Silve Devetak in razstava domačih konjičkov, ki ju p*ri-reja ženski odsek KD Jezero v društvenih prostorih v Doberdobu, sta na ogled vsak dan do petka, 14. t.m., od 18. do 20. ure.
vabi na
akademski gala party v soboto, 15. t.m., ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici
Glasba
Tržaška kabaret skupina
Predstavitev prve kabelske televizije
Piano bar
Vabila pri članih kluba
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gori-
ci^ obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 16. t.m., na Nevejsko sedlo vozil po sledečem razporedu: iz Gorice, odhod ob 7. uri s Koma, iz Štandreža ob
7.05	in iz Sovodenj ob 7.10.
V Katoliškem domu v Gorici bo danes ob 20.30 dr. Emidij Susič predaval na temo: «Življenjski stil mladih in vrednote«.
ZSKD	ZSŠDI
PROSLAVA
OB MEDNARODNEM
DNEVU ŽENA
Kulturni dom Gorica, petek, 14. marca, ob 20.30.
(Kulturna dvorana)
Nastopajo:
—	otroški zbor Oton Župančič iz Štandreža;
—	recitatorke in gojenci Glasbene šole iz Sovodenj;
—	(telovadnica): kotalkarji KŠD Vipava s Peči
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »’Rocky IV.«. I-gra Sylvester Stahone. ’
CORSO 18.00—22.00 »E gioiello del Nilo«. M. Douglas, K. Turner.
VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo orge in casa Cogan . . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00-21.00 »The Blues Brothers«.
rry v-« v
Irzic
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Amici miei atto El«.
COMUNALE 20.30 Koncert zbora »Col-legium vocale« iz Koelna.
Nova Gorica in okolica
DESKLE Danes zaprto.
SOČA 18.00—20.00 »Odkriti obraz«
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
tel0t85U6a lekarna’ U1’ sv' Mihaela,
Franco iz bolnišnice Janeza oc v cerkev na Rojcah in na glav kopališče, ob 12.30 Libero Pai splošne bolnišnice v cerkev in kopališče v Lečniku.
Polemike okrog kandidata za novega
predsedujočega Zveze pisateljev Jugoslavije
Človek
Zakaj DSP zavrača pisatelja M. Bulatoviča
j>Za predsednika potrebujemo osebnost, ki bo združevala, ne pa razburjala jugoslovansko pisateljsko organizacijo, ki jo potrebujemo.« Tako je pred dnevi dejal na rednem občnem zboru Društva slovenskih pisateljev njegov predsednik Tone Partljič.
Zamenjava na krmilu jugoslovanske pisateljske zveze je dodobra vzburkala javnost. Saj nikakor ne gre zgolj za »pisateljsko« oziroma kulturno vprašanje, temveč za mnogo širše. Slovenec Ciril Zlobec bo enoletno predsedniško funkcijo aprila (na skupščini v Mariboru) predal srbskemu kandidatu. Zveza pisateljev Srbije je za prvo jugoslovansko pisateljsko funkcijo kandidirala svojega sedanjega predsedujočega Miodraga Bulatoviča.
Ta kandidatura je bila med slovenskimi pisatelji sprejeta z razburjanjem. Partljič: »Saj je znano, da je Miodrag Bulatovič žalil slovenski narod in slovenske pisatelje; iz njegovih intervjujev in drugega pisanja je razvidno, da so njegova sta-lišča skregana celo z ustavo. Več slovanskih pisateljev je zagrozilo, da bi v primeru Bulatovičevega prevzema predsedstva zapustilo pisateljsko društvo. Čeprav je tako stališče razumljivo in upravičeno pa mislim, da je zanj prezgodaj in se moramo obrniti na srbske pisatelje, številne prijatelje slovenske književnosti, da ponovno preudarijo, ali je Bulatovič, ki je vznemirjal pisatelje s svojimi agresivnimi nastopi in provokativnimi izjavami že na pisateljskem kongresu v Novem Sadu, resnično edini kandidat, ki ga lahko ponudijo. Zlasti, ker prav dobro vedo, da je prihajal v konflikte že s hrvaškimi, slovanskimi, deloma celo črnogorskimi, zlasti pa albanskimi pisatelji (na njihovo povabilo, naj pride na Kosovo, da se bo sam prepričal o stanju
v pokrajini, je v šali — ali ne — dejal: samo na tanku).«
Seveda pa slovensko stališče (na občnem zboru so ga sprejeli z enim vzdržanim glasom) ni osamljeno. Predsedstvo hrvaških pisateljev je proti Bu-latoviču in zahteva iz Srbije drugega kandidata. Obenem je protestiralo zaradi neresnic, ker je srbski tisk (pa tudi Tanjug) pisal, da se na Hrvaškem še niso opredelili do Bulatoviča in se celo »nagibajo na njegovo stran«. Tudi črnogorski pisatelji so jasno povedali, da pod nobenimi pogoji ne bodo podprli Bulatoviča.
Predsedstvo makedonskih pisateljev pa predlaga jugoslovanskemu predsedstvu pisateljev, da posvetijo vprašanju novega predsednika posebno sejo. Na njej naj bi vskladili stališča vseh republiških in pokrajinskih zvez in bi tako dobili kandidata, ki bi imel podporo vseh.
Ostali jugoslovanski pisatelji o tem še niso razpravljali.
Zveza književnikov Srbije pa zaenkrat vztraja pri Bulatoviču in slovenskim kolegom sporoča, da nikakor ne bo sprejela nobene odgovornosti za krizo, ki bi lahko zaradi zanikanja te kandidature nastala. Še več: srbsko združenje je slovensko reakcijo ocenilo kot organizirano in institucionalizirano hegemonijo, ves nastop pa uperjen tudi proti srbskemu združenju. Slovenski pisatelji so že pred tem na občnem zboru »odgovorili« srbskim kolegom : ugovor velja izključno predlaganemu kandidatu, nikakor pa ne srbskemu pisateljskemu društvu.
Bulatovič živi v Sloveniji, včasih jei njegov dom »njegov« Beograd, pa Črna gora, tudi Pariz ali Varšava. Njegovo razmišljanje pa je kljub temu zelo daleč od svetovljanskega. Pobudnike slovenskega jezikovnega razsodišča imenuje »provincial-
ne romantike« in »Arijce« pa zelo hudo mu je, ker ne more pisati v kakšnem večjem jeziku (večjem kot je srbski). Za vse »takoimenovane« (prav tako naziva Bulatovič) jezike, to je slovenščino, madžarščino, albanščino, makedonščino je danes prepozno, pravi Bulatovič. To bi morali reševati 1945. leta. »Hočemo ali ne, mi danes govorimo en jezik — jugoslovanski«. Pri tem jasno misli na srbo-hrva-ščino. Ob vprašanju, v katerem jeziku pa naj bi govorih Albanci, Italijani, Madžari v Jugoslaviji, je Bulatovič dosleden: jugoslovanski jezik, ki izraža jugoslovanski način mišljenja.
»Najprej bi torej morali misliti po jugoslovansko, jezik pa bi potem prišel kot logični rezultat tega.«
Janez Menart pravi, da je po tem povsem razvidno, da gre za človeka, ki razmišlja v nasprotju s temeljnimi načeli jugoslovanske ustave, ki je za razvoj in avtonomno življenje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. In nenazadnje: žaljiv je do narodnih čustev slovanskih ljudi, med katerimi se je nastanil. Menart se sprašuje, ali je bilo naključje (ali namera), da so ga izbrali za predsedujočega Društva srbskih književnikov kmalu potem, ko je začel sejati mednacionalne zdrahe. Glede na to, da ga hočejo zdaj ustoličiti za predsednika jugoslovanske zveze, ni izključeno, da je to tudi namera. Kdo stoji za tem, bo pokazal čas.
Zapisali bi še lahko, da bi se z Bulatovičem lahko zgodilo podobno kot na Filipinih z Marcosom: dob,il bi volitve in izgubil oblast. Vendar pa je po sedaj izraženih reakcijah republiških pisateljskih zvez zelo malo verjetno, da bi Bulatovič lahko prevzel vodstvo jugoslovanskih književnikov.
(B. L.)
in kemija
Pri Državni založbi Slovenije je izšla poljudnoznanstvena knjiga posvečena kemiji v naravi. Napisal jo je Miha Tišler, recenzent knjige prof. dr. Aleš Krbavčič pa je o njej napisal, da je knjiga namenjena vsem, ki se želijo seznaniti z nekaterimi dosežki kemijskih znanosti na področju soodvisnosti narave, človeka in kemije ter z nekaterimi vidiki človekovih posegov v okolje. Pri tem poudarja, da se danes srečujemo s snovmi, s spojinami in prvinami, vendar o molekularni zgradbi vsega, kar nas obdaja le redko razmišljamo z razumevanjem kemika.
Knjiga, ki sicer ni lahko pisana, govori o mejah kemijskega raziskovanja in spoznanja, o kemijskem in biološkem pomenu asimetrije molekul; govori o organskih spojinah kot posrednikih v komuniciranju živih bitij, o hormonih, feromonih, rastlinskih hormonih. Avtor v posebnem poglavju piše o kemijskih prenašalcih impulzov, o organskih spojinah kot sredstvih za zaščito in obrambo živih bitij. Posebej piše o čutih in organskih molekulah o bioluminiscenci, antibiotikih in o nekaterih vidikih kemijskih posegov v okolje. Avtor poudarja, da je knjigo napisal, da bi izobraženi ljudje spoznali določena dogajanja v naravi, njeno povezanost z življenjem in dejavnostjo ter se seznanili z nekaterimi znanstvenimi dosežki.
Predstavili novo delo pisateljice Zore Tavčar
Jutri v Prosvetnem domu na Opčinah
Trdinova Kresna noč v odrski izvedbi mladih igralcev
do lahko našel delček sebe in družbe, ki ga obkroža, v tem fantazijskem svetu, ki je navidez tako daleč od vsake stvarnosti, v resnici pa naš svet, četudi preoblečen v neverjetna magična dogajanja z neverjetnimi liki. Morda nas prav magija rešuje iz tesnobe krutega vsakdana, ko iščemo, večkrat brez uspeha odgovore na številna vprašanja sodobnega sveta. Nekateri odgovori so lahko prav v Trdinovih bajkah. Mar-
ko Sosič, ki se je zadnje čase že poskusil z magičnimi izročili (primer je njegova nedavna oddaja o ljudskem magičnem zdravilstvu po koprski televiziji), je v teh bajkah zaznal nekatere odgovore ter jim dodal nekaj svojih, morda grenkih, ki jih želi sedaj posredovati javnosti s to predstavo, ki bo prav gotovo svež požirek v ne vedno svežem toku našega zamejskega umetniško - u-stvarjalnega življenja.
Koncert godalnega kvarteta Orlando korak od vrhunskega izvajanja
Dvorane Prosvetnega doma skoraj ne prepoznam več. Odra je še enkrat toliko. S podstavnim ogrodjem so ga podaljšali za nekaj metrov. Na njem je običajni nered, ki je značilen za priprave na premiero Kresne noči. Sedeži so razporejeni amfi-teatrsko. Od nekod so pripeljali za poletne predstave na odprtem pripravljeno ogrodje s sedeži. Tako ne bo treba gledalcem stegovati vratov, da bi se njih pogled ujel prek pleš in lasišč z dogajanjem na odru. Prostori za gledalce so na ta način omejeni, zato pa je manevrski prostor za igralce toliko večji.
Nekje za odrom so razstavno razporejene, pripravljene za nastop, fantastične figure. Volk, prašič, graščak, hudič in še dolga vrsta drugih ljudi in živali, izredno pisanih in slikovitih. Vsaka izmed njih je avtentična umetnina. Kadar vstopiš v te prostore, si vstopil v magičen svet bajk, neverjetnih čudežnih sanjskih bitij. Domišljija se je tu razigrala, estetski čut se je razživel in sublimimi, spretnost roke se je sprostila do kraja. Ta galerija bajeslovnih bitij iz penaste gume bo jutri zaživela v igri, ki si jo je zamislil in jo realiziral Marko Sosič, ob katerem pa imajo prav gotovo nadvse pomemben delež predvsem kreatorke teh čudovitih mask in lutk, to so Magda Tavčar in Giuliana Gerdol ob sodelovanju Ani Tretjak. Že pred predstavo je marsikdo pripomnil, da so te lutke v prihodnje izredne posebne razstave, saj v zamejstvu še ni bilo takšne lutkovne kreacije.
Kdor je samo za hip pokukal v gledališki laboratorij openskega Prosvetnega doma, se je okužil s pričakovanjem in radovednostjo, kako bo vse to zaživelo na jutrišnji premieri. Mladi filmski in gledališki ustvarjalec, ki je uspešno prehodil že toliko u-metniških izkušenj, a se mu zdi, da je še vedno na začetku poti, in ki si je za svojo novo umetniško izpoved izbral Trdinov bajeslovni svet pod Gorjanci, je te dni pred premiero kot kaplja živega srebra, ki se razprši v številne nemirne in bežeče kapljice. Tako bega njegova pozornost od enega problema do drugega. Od mehanskih naprav za premikante mask, ki jih ne bodo premikali samo Po odru, temveč bodo tudi letele nad gledalci, do reflektorjev, ki še niso povsem razporejeni po želji, od skrbi, da bi prezrl kakšno nadrobnost, do bojazni, da bi občinstvo ne razumelo v celoti njegove zamisli.
Vse to je vigilija Kresne noči, ki bo nastopila jutri s vso svojo čarobno močjo, kolikor ji jo je vdahnil že Janez Trdina, jo razvil, posodobil in problematiziral Marko Sosič, jo popestrile s svojo fantazijo in ustvarjalno spretnostjo kreatorke mask in lutk in jo sprostili s svojim trudom in umetniško občutljivostjo mladi igralci Tabora mladih in KD Vesna.
O vsebini ne bomo govorili. S tem bi prikrajšali gledalce za popolnejši užitek. Naj povemo le to, da bo vsak-
V okviru abonmajskih koncertov tržaškega koncertnega društva je v drugi polovici februarja nastopil v gledališču Rossetti v Trstu godalni kvartet Orlando iz Holandije. Posebnost te komorne skupine je, da jo sestavljajo Francoz, Nemec, Avstrijec in Romun, glasbeniki, ki so se pred desetimi leti srečali na Holandskem. Violini igrata Charles - Andre Linale in Heinz Oberdorfer, violo Ferdinand Erblich, violončelo Stefan Metz. Kvartet je uspešno nastopal po Nemčiji, Italiji, Angliji, Švici, Franciji, Finski, Avstriji in Združenih državah Amerike.
Visoko umetniško raven in izpovedno moč so glasbeniki iz štirih dežel dokazali v izvedbi kvarteta št. 2 v A-molu op. 17 Bele Bartoka, ki je bil osrednja točka pa tudi umetniško ustvarjalni vrh glasbenega večera. To Bartokovo delo si je pridobilo stalno mesto v repertoarju sodobne komorne glasbe, čeprav je pisano na prvinski in surov način. Zaradi strnjenosti glasbenega izraza, drzne domiselnosti in miselne strogosti zahteva poslušanje in izvajanje tega Bartokovega dela veliko miselno aktivnost, ki nas popelje v globino glasbenega sporočila, ki ni nikoli dopadljivo izpovedijftvo, zato tudi za mm_ ge poslušalce nelepo. To skladbo je kvartet Orlando odigral z vso silovitostjo glasbene izpovednosti, v kateri so enakovredno sodelovali vsi
inštrumenti, ki so se zlili v skupno muziciranje. V prvem stavku smo doživeli otožnost in nemir, izbruh moči ter ponovno pomiritev; vedrino, šaljivost in muhavost drugega stavka; mračnost počasnega finala, ki je organsko nadaljevanje prejšnjega stavka.
Manj vsebinsko poglobljeno in glasbeno tehnično dodelano kot Bartokov kvartet nam je komorna skupina Orlando predstavila na koncertu še Beet hovnov kvartet v F-molu op. 95 (Beethoven je dal temu kvartetu vzdevek »Resni kvartet«) in Mozartov kvartet v G-duru kv. 387. Nekateri muzikologi označujejo kvartet v F-molu za Beethovnovo najbolj intimno izpovedno glasbo. Dramatično ozračje, ki prevladuje skozi ves prvi stavek, je skladatelj ustvaril z uvodno mrko temo, ki jo zaigrajo enoglasno vsa štiri godala (intonančno čistega enoglasja
Prof. Ester Sferco je na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev predstavila najnovejše knjižno delo pisateljice Zore Tavčar — »Poklical si me po imenu«. Delo je pred kratkim izšlo pri Koprski založbi »Ognjišče« ter v sozaložništvu »Mohorjeve družbe« v Celovcu, likovno pa je knjigo opremila Melita Vovk.
Zora Tavčar je naši javnosti že znana po svojih igrah, prevodih, črticah in novelah, pa tudi po literarnem delu »Veter v laseh«, s katerim je vzbudila veliko zanimanje širšega občinstva. Vsebina njenega najnovejšega literarnega dela pa je prava posebnost v slovenski književnosti. Snov knjige je ime. Pisateljica z duhovitimi primeri gradi svojo trditev, da je človek skrivnostno povdzan z zvenom, pomenom in poslanstvom lastnega imena. V knjigi so torej opisane razne o-sebe iz naše javnosti, iz literarne zgodovine, pa tudi iz naše sodobnosti. Pretežno gre za ženska imena; besedilo se odlikuje p« svoji duhovitosti in šegavosti, ter po izjemni psihološki tenkočutnosti in umetniški intuiciji. Pisateljica je zbrala v knjigi različne nositeljice imen, tako med svojimi znankami in sorodnicami, kot tudi med
nismo slišali). Bolj kot v prvem stavku so se glasbeniki »ujeli« v podajanju liričnega in umirjenega drugega stavka, v silovitem scherzu in v globoko občutenem larghetta, pa čeprav se je včasih »zamajala« ritmična in intonančna vertikala. Beethoven je sklenil svoj kvartet z živahnim allegretto agitato.
Glasbeni večer je kvartet Orlando sklenil z Mozartovim kvartetom v G-duru, prvim od šestih, ki jih je skladatelj posvetil Haydnu. Tudi v izvedbi te skladbe so se člani komorne skupine izkazali kot dobri glasbeniki. Do vrhunskega poustvarjalnega glasbenega telesa jim manjka še majhen korak, ki ga bodo naredili le z bolj dosledno skupno igro in z bolj natančno dodelanim in preštudiranim vsakim dalekom skladbe, ki je z ostalimi deli enakovredni sestavni del celote. (Mirko Slosar)
znanimi osebnostmi. Med njimi je nato poiskala skupili imenovalec — skupek vrlin, čednosti in sposobnosti, pa tudi napak, Id so skupne različnim nositeljicam enakega imena. Marsikatera se bo v tej knjigi tudi prepoznala. Kako tudi ne, saj so imena neizbežna lastnina vseh.
Knjiga je namenjena vsem. Gre za duhovito literarno igro, ki se odlikuje po neposrednosti svojega sporočila, po klenem jeziku, po zanimivosti ter lepi verziranosti.
Gre torej za duhovito opisano in prikazano trditev, da imajo Ančke, ali Eve, ali Irene, med seboj nekaj skupnega, tako v telesnih značilnostih, kot tudi v značajnih potezah. Idejo za takšno vrsto literarnega dela je pisateljica črpala iz neke češke knjige; ki obravnava pomen in izvor imen. Svoje »raziskave« pa se prof. Tavčar ni lotila s pristopom kakšnega določenega učenjaka. Vse to je igrivo zasukala povsem drugače, in tako je nastala ta njena najnovejša »literarna igra«, kot pisateljica sama imenuje svoje najnovejše delo. Odlomke iz knjige »Poklical si me po imenu«, Id so prisotne še enkrat prepričali o umetniški vrednosti pa tudi duhovitosti pisateljice, je prebrala z odrsko verziranostjo Ma-tejka Peterlin.
Predstavitvi knjige je sledila živahna debata, ki jo je popestrila s svojim neuničljivim humorjem sama pisateljica. In ker je že avtorica knjige ženska, se je seveda pogovor zasukal predvsem v smer razglabljanja o vlogi ženske v svetu literature, o umetniški vrednosti ženskih del v primerjavi z deli moških pisateljev ter o položaju in problemih žensk, ki se dandanes ukvarjajo s pisateljevanjem.
HJ
»Bela tapiserija« nova zbirka pesmi Zore Saksida
»Bela tapiserija« je naslov zbirke pesmi goriške ustvarjalke Zore Saksida, ki je v teh dneh izšla v samozaložbi v Gorici. Gre za štirideset pesmi, ki so zbrane v štirih ciklusih, ki imajo naslednje naslove:	»Zad-
nje stopinje«, »Molitev«, »Razpredene niti«, »Retrospektiva«. Pesniško zbirko, ki jo je avtorica sama opremila z nekaj risbami, je tiskala Grafica Goriziana. Na prodaj je v slovenskih knjigarnah. (mw)
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
Košarka: po zmagi v Limogesu v pokalu prvakov
Nogomet: disciplinski ukrepi v Bin A ligi
Zagrebčani v superfinalu
Limoges - Cibona	95:106
(57:65)
LIMOGES: Beugnot 11 (3:4), Senegal, Dacoury 15 (3:3), Ostrowsky 4 (2:2), Occansey, Knight 31 (15:18), Die 2, Brosterhouse 4, Vestris 6, Davis 22 (4:6).
CIBONA ZAGREB: Nakić 17, Be-čić. Čutura 12 (0:1), Pavličević 2, Petrovič 37 (19:23), Cvjetičanin 20 (8:8), Vukičevič, Ušič 16 (2:2), Rizman, Arapovič 2.
SODNIKA: Heath (VB) in De Co ster (Bel.). PM: Limoges 27:33; Cibona 29:35. POM: Beugnot (35), Vestris (39), Davis (39), Dacoury (40), Ostrowsky (40). 3 TOČKE: Nakić 5, Ušić 4, Beugnot 1. GLEDALCEV: 6.000.
LIMOGES — Zagrebška Cibona se je s sinočnjo zmago v Limogesu uvrstila v superfinale evropskega tekmovanja pokala prvakov. Zagrebčani imajo namreč 14 točk na skupni le-
stvici in jim velikega finala 3. 4. v Budimpešti nobena ekipa ne more več ogroziti.
Zagrebčani so sinoči v Limogesu igrali zelo zbrano, odločno in požrtvovalno. Vodili so skozi vse srečanje in si zmago povsem zaslužili. Zanimivo je, da Dražen Petrovič, ki je bil zopet najboljši strelec srečanja, ni dosegel niti ene »trojke«. Pri tem pa je bil zelo razpoložen Mihovil Nakić, ki jih je dosegel kar pet.
Drugi super finalist bo znan po današnjih dveh tekmah v Madridu in Milanu. V Madridu bo domači Real igral proti Žaljgirisu iz Kaunasa. Da bi se uvrstili v finale, morajo Ma-dridčani premagati Sovjete z najmanj 18 točk razlike. V Milanu bo Simac igral proti Makabiju iz Tel Aviva. Milančani morajo danes seveda zmagati in upati na zanje ugoden razplet. Ko bi zmagali v Madridu, potem bi se Sovjeti uvrstili v superfinale.
LESTVICA
Cibona
Žaljgiris
Real Madrid
Simac
Makabi
Limoges
10 7 3 977:933 14 963 833:820 12 954 849:808 10 954 799:767 10 945 837:864	8
10 1 9 900:1013 2
DREVI: Simac - Makabi; Real Madrid - Žaljgiris.
Sibirkam pokal L. Ronchetti
BARCELONA — Dinamo iz Novosibirska je zmagal na košarkarskem turnirju za pokal Ronchetti. Sibirke so v finalni tekmi premočno odpravile BSE iz Budimpešte z rezultatom 81:58.
Nikulin 81,02 m s kladivom
MOSKVA — Na zimskem atletskem prvenstvu SZ na Krimu je metalec kladiva Nikulin zabeležil zelo dober rezultat 81,02 m.
Triestina zdesetkana
RIM — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat prav zdesetkala Triestir», saj je izključila kar tri njene igralce: Scar glia ne bo igral dve koli, lachini in Romano pa po eno. V B ligi so za eno kolo bili izključeni še Mandressi in Picei (Catania), Incocciati in Corti (Ascoli), Rabbonato in Acerbis (Pescara), Dondoni (Monza), Galbiati (Lazio), Logozzo (Catanzaro), Sor-bello (Palermo), Venturi (Cagliari) in Benedetti (Perugia).
Tudi v A ligi ni seznam izključenih nič manjši. Za dve koli bosta počivala Bonetti (Roma) in Pieracchini (Bari), za eno pa Pellegrini in Scanzfani (Sampdoria), Colantuono in Progna (Pisa), Cuccovillo (Bari), Crisciman-ni (Udinese), Enzo (Lecce), Galderi-si (Verona), Maldini (Milan), Perro-ne (Avellino) in Ferri (Torino).
Nogomet: Zahodna Nemčija boljša od Brazilije
FRANKFURT — V prijateljski nogometni tekmi je sinoči Zahodna Nem-
čija z 2:0 (1:0) premagala Brazilijo. Prvi zadetek je dosegel Briegei že v 2. minuti, na 2:0 je tik pred koncem povišal Allofs. V prvem polčasu je bilo srečanje precej zanimivo, Brazilci pa so zamudili več lepih priložnosti.
Smučanje: mladinske igre
Našim šolam kar osem kolajn
Letošnje tekmovanje v veleslalomu na Zoncolanu v okviru mladinskih iger je navrglo učenkam in učencem naših nižjih srednjih šol izreden uspeh. Od 12 možnih kolajn so jih osvojili kar 8, in sicer eno zlato, štiri srebrne in tri bronaste. V ekipni konkurenci je bila pri dekletih prva šola Igo Gruden iz Nabrežine, pri fantih pa Srečko Kosovel z Opčin. O tem velikem uspehu naših šol bomo še obširneje poročali.
kratke vesti - kratke vesti
zvonko simoneta o namiznoteniški a ligi
Krasovke v pokalu ETTU Nancy Evans
Kolesarstvo: Rabottiniju dirka od Tirenskega do Jadranskega morja
SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Italijan Luciano Rabottini je o-svojil mednarodno etapno kolesarsko dirko od Tirenskega do Jadranskega morja.
V včerajšnji zadnji etapi na kronometer je zanesljivo zmagal Francesco Moser pred Francozom Fignonom.
Nogomet »under 21« za EP:
remi Italije na Švedskem
GOTEBORG — V prvi četrtfinalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva »under 21« je Italija sinoči igrala neodločeno 1:1	(0:0) proti
Švedski. »Azzurri« so prvi prišli v vodstvo z zadetkom Borgonova v 72. min., domačini pa.so izenačili z Lars-sonom v 84. min. (11-metrovka). Povratna tekma bo 29. t.m. v Bergamu.
Napadli Agroppija
FIRENCE — Pred včerajšnjim treningom Fiorentine je skupina navijačev napadla Agroppija. Prvoligaš
iz Firenc preživlja dokajšnjo krizo. Navijači se tudi jezijo nad trenerjem Agroppijem, ker le-ta zapostavlja Antognonija
Afričani med seboj
KAIRO — Na afriškem nogometnem prvenstvu so bili zabeleženi naslednji izidi: Senegal - Mozambiko 2:0 in Egipt - Slonokoščena obala 2:0.
Boks: Haglerju nepozaben
dvoboj z Mugabijem
LAS VEGAS — Marvin Hagler je potrdil, da je najboljši boksar srednje kategorije in sploh eden najboljših boksarjev vseh časov. V nepozabnem (zaradi kakovosti in borbenosti) dvoboju je Hagler premagal A-fričana Mugabija s k.o. v 11. krogu.
V	srednjetežki kategoriji je Thomas Heams ža v prvem krogu s strahovitim udarcem »knockautiral« Jamesa Shulerja.
V	Fort Worthu pa je Američan Curry v welter kategoriji zlahka ohranil naslov svetovnega prvaka, s tem da je v drugem krogu s k.o. premagal Rodrigueza iz Paname.
Čeprav v soboto niso odigrali prvenstvene tekme Vigor Terni - Recoa-ro Bočen, zaradi obveznosti nekaterih igralk Vigorja z državno reprezentanco, je ekipno državno prvenstvo A lige praktično končano. Po predvidevanju je državni prvak Surgelati Arena iz Verone, v B ligo pa nazadujeta Barcellona in Vigor Terni. Slovenske igralke so tako osvojile drugo mesto in s tem imajo možnost, da v prihodnji sezoni nastopajo v Evropskem pokalu ETTU Nancy Evans (prejšnji pokal sejemskih mest).
V zadnjem kolu so krasovke igrale v Neaplju proti tretjeuvrščenemu Ste-tanu. Igralkam iz zgoniško-repenta-brsks občine se je poznalo, da so
vse svoje napore vložile v tekmo z ekipo iz Verone. Njihova igra ni bila tako prepričljiva in le v kritičnih trenutkih srečanja so predvajale svojo običajno igro in osvojile odločilne točke. Tokrat zaradi bolezni ni odpotovala v Neapelj Sedmakova, ki jo je nadomestila mladi Krosov up Tanja Ukmar. Trener Miličeva je svoje igralke tako postavila, da se je Ukmarjeva srečala z Mauriellovo. Kot je Sonja izjavila po tekmi, je ta dvoboj koristil slovenski igralki, saj se je srečala z eno med boljšimi v državi. Ukmarjeva je zaigrala zelo sproščeno in borbeno in v obeh setih se je enakovredno upirala nasprotnici do polovice seta.
V ostalih srečanjih kola pa sta tekmi potekali po predvidevanjih in tako boccaglio kot Surgelati Arena sta zmagala na domačem igrišču s 4:0. Če bolj podrobno analiziramo ligo, lahko ugotovimo, da sta bili ekipi Sur-
gelati Verona in Kras Globtrade poglavje zase, saj sta s prikazano igro in s homogenostjo ekipe dokazali, da jim ostali nasprotniki niso mogli do živega. Isto bi lahko napisali tudi o obeh ekipah, ki nazadujeta, samo v negativnem smislu. Medtem ko so si bile ostale 4 ekipe enakovredne. Tudi prvenstvo je dokazalo, da društva zelo malo skrbijo za mladinski sektor, saj v večini primerov nimajo primerne tretje igralke, ki je ponavadi le začetnica.
IZIDI 14. KOLA: Štetan Neapelj -Kras Globtrade 1:4; (boccaglio - Barcellona 4:0; Surgelati Arena - Mara-tea 4:0; Vigor Temi - Recoaro Bočen odložena.
LESTVICA: Surgelati Arena 28; Kras Globtrade 24; Štetan Neapelj in Coccaglio 16; Recoaro Bočen in Ma-ratea 10; Vigor Terni 6; Barcellona 0. (Recoaro Bočen in Vigor Terni imata tekmo manj).
Namizni tenis: moška C liga
Kljub dobri igri poraz Krašovcev
ob robu naših nogometnih igrišč
F. Candotti (Vesna): »Ne bomo popustili
Vesna in Zarja sta v zadnjih dveh nastopih izgubili in s tem sedaj For-titudo sam zanesljivo vodi na lestvici 2. amaterske lige. Zato smo se o-bmili do Fabia Candottija, nogometaša kriške Vesne. V nogometnem krogu je Fabio poznan, saj igra že sedem sezon zaporedoma v članski e-kipi Vesne. Krstni prvenstveni nastop v članski ekipi je opravil v prvem kolu 2. AL 16. 9. 79 (Campi Elisi -Vesna 0:0). Prvi gol za Vesno je dal 25.11.79 (Vesna - Rosandra 1:1). Fabio je do prejšnje nedelje oblekel 176-krat dres članske ekipe Vesne in dosegel 28 golov, od katerih 14 iz 11-metrovk. Zakrivil je tudi en avtogol v sezoni 82-83 (Storie - Vesna 3:3).
To je kratka nogometna kariera 23-letnega kriškega nogometaša.
»Po 17 pozitivnih nastopih je doživela Vesna dva zaporedna poraza. Kako to?«
»Priznati moram, da v zadnjih dveh nastopih nismo igrali najbolje, vendar moram poudariti, da smo naleteli na dva zelo slaba sodnika in poraza sta bila neizbežna.«
»Fortitudo se je sedaj precej oddaljil. Upate še na končno zmago?«
»Po spodrsljajih postaja vedno bolj težko, ker imamo s tekmo manj šest točk zaostanka za Fortitudom, s katerim pa nas čaka neposreden dvoboj 23. marca, seveda v Miljah. Mislim, da se je naš odstotek za končno zmago precej znižal. Rekel bi, da imamo 25 od sto možnosti, Fortitudo pa kar 75 od sto za napredovanje.«
»Kakšno je vzdušje v vašem taboru po teh porazih?«
»Nikakor nismo potrti, čeprav smo startali z velikim optimizmom. Lanske izkušnje, ojačitev ekipe, so nam dale veliko upanja. Kljub vsemu pa ne nameravamo popustiti. Zagrizeno bomo igrali do konca prvenstva in nato potegnili zaključne račune.«
»Tudi v nedeljo smo zabeležili izključitev v vaših vrstah (peta v tem prvenstvu). So nogometaši preveč živčni?«
»Sam ne vem, kako bi si to razlagal. Res je, da smo morda nekoliko preveč napeti, ker zelo čutimo vsako tekmo in zato pride mnogokrat do nesmiselnih ugovorov sodnikom, nasprotnikom in tudi do nepremišljenih prekrškov. Dobili smo tudi precej rumenih kartonov. Mnogi naši nogometaši jih imajo že po tri in ko bo prišel četrti, bodo avtomatično izključeni. Zgleda torej, da bo morala Vesna v zaključnem delu prvenstva večkrat na igrišče v okrnjeni postavi zaradi izključitev.«
»Katera ekipa te je doslej najbolj presenetila, oziroma razočarala in katere ekipe naj bi izpadle iz lige?«
»Presenetila me je nedvomno Zarja, posebno v prvem delu prvenstva, ko nam je bila stalno za petami in bila v boju za napredovanje. Po dveh zaporednih porazih pa se je tudi položaj zarjanov poslabšal, vendar so Bazovci še vedno na zgornjem delu lestvice, kar res nisem pričakoval. Nasplošno so me razočarale furlanske enajsterice, ki so bile ponavadi mnogo boljše od tržaških. Najresnejši kandidati za izpad so Domio, Begliano in Campi Elisi.« (B. Rupel)
Rok Petrovič
1’47”54; 7. Benedik (Jug.) 1’47”74; 15. čižman (Jug.).
Na slalomski lestvici SP vodi s polnim številom točk (125) Rok Petrovič pred Stenmarkom (100), From-meltom (91) ter Nilssonom in Križajem, katera imata vsak po 87 točk.
Lestvica svetovnega pokala je po slalomu v Heavenly Valleyu naslednja: Girardelli 294 točk; Zurbriggen 249; Miiller (Švi.) 204; Wasmeier (ZRN) 197; Stenmark 167; Stock (Av.) 166; Petrovič 165 točk. Križaj ima 102 točki.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je zaradi 4 opominov za eno kolo izključila tudi Adriana Bo-rellija in Iva Grgiča (oba Zarja).
Smučarski tek: v Fomiju Avoltri
Pomemben uspeh goriške Olympie
Smučarji - tekači ŠZ Olympia iz Gorice so dosegli ponoven uspeh. Prejšnjo nedeljo so namreč v Forni Avoltri zasedli 2. mesto ekipno v tekmovanju za kategorijo »gran fondo« in si tako zagotovili nastop na državnem finalu, ki bo 23. marca v Bormiu.
Delovanje smučarskega teka gori-škega društva beleži v nedeljo člansko tekmovanje, ki bo v dopoldanskih urah v Rablju. Udeležijo se ga lahko poleg članov tudi prijatelji in gosti. Prijave pri društvenih odbornikih in v športni trgovini »K2« v Ra-štelu, telefon 84884 do petka zvečer. Na razpolago bo tudi avtobus. Tekme se bodo predvidoma pričele ob 10.30, ob 17.30 pa bo balada.
Beli cirkus se bo preselil za naslednja tekmovanja v Lake Placid, kjer bodo starti 18. in 19. marca.
Dekleta so opravila slalom v Park City ju v ZDA. Zmagala je Erika Hess pred Charvatovo in Pelenovo.
Vrstni red: 1. Hess (Švi.) 1’39”95; 2. Charvatova (ČSSR) 1’40”85; 3. Pe-len (Fr.) 1’41”08; 4. Gapp (Av.) 1’ 41 ”49; 5. M. Tlalka (Fr.) 1’41”69.
Jugoslovanske smučarke so se v Park Cityju slabo odrezale. Na lestvici svetovnega pokala vodi Švicarka Walliser (271 točk) pred Eriko Hess (238), Figinijevo in Orilijevo (177).
La Rotonda A - Kras Globtrade 5:4
Romagnoli - Colja 2:0 (21:18, 21:10), Muggellini - Milič 2:0 (21:10, 22:20), Fagioli - Derganc 1:2 (14:21, 21:9, 17:21), Muggellini - Colja 0:2 (15:21, 13:21), Romagnoli - Derganc 0:2 (7:21, 12:21), Fagioli - Milič 2:0 (21:14, 21:14), Muggellini - Derganc 0:2 (12:21, 10:21), Fagioli - Colja 2:0 (21:15, 21:14), Romagnoli - Milič 2:0 (21:4, 21:12).
Čeprav so bili v zelo okrnjeni postavi (manjkala sta Bole in Štoka), so krasovci v poslovilnem nastopu v Ferrari proti prvouvrščeni ekipi zapustili odličen vtis. Domačini si niso mogli dovoliti spodrsljaja, vendar ni^mo pričakovali tolikšnega odpora okrnjenih gostov. Junak srečanja je bil tokrat Miha Derganc, četrto točko pa je za svoje barve priboril Igor Colja, tudi Robert Milič, ki je moral za zeleno mizo stopiti le pod silo razmer, se je dobro odrezal, čeprav mu ni uspelo iztržiti odločilne točke. (Z. S.)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kras - Grandi motori 5:1
M. Raubar - Pereson 2:0 (21:14, 21:12), Mosetti - Butelli 2:0 (21:16, 21:17), T. Raubar - Della Barca 2:0 (21:17, 21:7), Mosetti - Pereson 2:0 (21:11, 21:9), Raubar - Della Barca 1:2 (21:17, 19:21, 16:21), T. Raubar -Butelli 2:0 (2:5, 21:13).
Začelo se je tudi žensko promocijsko prvenstvo, v katerem pa nastopata le dve ekipi, zgoniški Kras in tržaški Grandi Motori. V prvem srečanju v zgoniški telovadnici so gladko slavile domačinke. Katera ekipa bo napredovala v C ligo, bomo zvedeli po povratnem srečanju, ki bo ta mesec v Trstu.
Kras utrjuje vezi z ljubljansko Ilirijo
Med tednom so bili Krasovi mlajši in starejši naraščajniki ter nara-ščajrrice gostje namiznoteniškega klu-
ba Ilirija - iz Ljubljane, kjer so odigrali tudi zelo koristno prijateljsko srečanje. To so bili prvi resnejši stiki z omenjenim društvom, čeprav je Kras že vrsto let z Ilirijo v dobrih prijateljskih odnosih, saj ne smemo pozabiti, da je pri tem klubu pred nekaj leti redno trenirala tudi Miličeva, ko je študirala v Ljubljani.
Krasove barve sta tokrat med dekleti zastopali Katerina Kralj in Biserka Simoneta, med fanti pa so igrali Jan Budin, Marko Geri, Jan Godnič, Igor Milič, Žarko Počkaj in Mitja Ukmar. Prav vsi naši tekmovalci, ki so vsak po šestkrat stopili za zeleno mizo, so odnesli veliko pozitivnega in tako še bolj obogatili svoj igralski repertoar, kljub temu, da se niso mogli enakovredno upirati veliko močnejšim domačinom. (Z. S.)
ROKOMET - MLADINCI Pordenone - Kras Trimac 36:28 (17:13)
KRAS TRIMAC: Glavina, Raseni 7, Predonzani 3, Tomaž Milič 1, Betocchi 3, Simoneta 7, Janežič 4, Ma-rucelli, Grilanc 3.
Krasovi mladinci se vračajo iz Pordenona s porazom, vendar razlika med ekipama ni bila tolikšna, kot bi lahko sklepali po končnem rezultatu. Stanje je namreč bilo vseskozi izenačeno. Do odločitve je prišlo o-sem minut pred koncem, pri rezultatu 28:26 za Pordenone: rdeče - beli so naivno zapravili tri napade (držala se jih je tudi precejšnja smola, saj se je kar pet njihovih strelov odbilo od vratnice), domačini so prednost povišali, Cotičevi varovanci pa so zelo popustili, tako da je bila na koncu razlika le preveč očitna. (Z. S.)
S kanuji po Tiberi
PERUGIA — V nedeljo bo med krajem S. Giustino v Umbriji in Città di Castello 12 km dolg spust po Tiberi. Za tekmovanje se je prijavilo preko 200 veslačev. Poleg Italijanov bodo prisotni tudi Zahodni Nemci, Francozi in Španci. Tekmovanje je že 16. po vrsti.
• nadaljevanje s prve strani
Z nedeljske tradicionalne prireditve SPDT
Popolne lestvice Zimskih športnih iger
Objavljamo popolne lestvice jubilejnih 20. Zimskih športnih iger v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst.
Kratice: SPDT - Slovensko planinsko društvo Trst; M - Mladina; B -Breg; D - Devin; SPDG - Slovensko planinsko društvo Gorica; P - Polet.
MIŠKE: 1. V. Suber (M) 58”44; 2. E. Briško (SPDG) 1’02”69; 3. S. Perini (M) 1’05”00; 4. I. Vitez (SPDT) 1'05'Tl; 5. T. Spacal (M) 1’05”74; 6. T. Dolhar (SPDT) 1’08’'46; 7. U. Pettirosso (B) l’30”Ó3. Diskv.: 1.
MIŠKI: 1. K. Volpi (SPDT) 51”21; 2. E. Tence (M) 59”14; 3. J. Gruden (M) r07”99; 4. S. Kažem (M) 1’20”28. Diskv.: 1.
MEDVEDKE: 1. J. Škerk (D) 49”24;
2.	G. Pieri (D) 49”42; 3. T. Kermec
(SPDT) 58”05;	4.	E.	Grilanc	(M)
58”05; 5. T. Seganti (SPDT) 59”20; 6. A. Škabar (D) 59”89; 7. F. Kapo tee (B) 1’00”12; 8. T. lipovec (SPDT) 1’02”40; 9. T. Operti (M) r03”20;
10.	N. Martelanc (P) r03”60. Diskv.: nihče.
MEDVEDKI:	1.	D.	Taučer	(M)
45”09; 2. R. Renčelj (D) 47”73; 3. M. Suber (M) 49”08;	4. M. Kokorovec
(P) 49”32; 5. T. Milič (P) 58”50; 6. M. Gruden (M) 1’05”02. Diskv.: 4.
CICIBANKE:	1.	E.	Paulina	(D)
51”15; 2. V. Fachin (SPDT) 51”23;
3.	H. Volpi (SPDT) 54”73; 4. E. Svetlič (SPDT) 55"98; 5. E. Bavcon (SPDG) 56”17; 6. J. Zapušek (SPDT) 57” 19; 7. P. Cappellini (SPDT) 57”89;
8.	E. Pečar (B) IW’42; 9. K. Vitez (SPDT) 1'03”57; 10. I. Sedmak (M) 1'04”52; 11. S. Kralj (M) 1T4”44. Diskv.: nihče.
CICIBANI: 1. A. Zezlina (SPDT) 44”57; 2. E. Vodopivec (B) 44”76; 3.
A.	Kosmač (B) 45”88; 4. S. Škerk (D) 47”59; 5. I. Devetak (SPDT) 51”34; 6. M. Guštin (SPDT) 52”24; 7. A. Prelec (P) 52”95; 8. A. Ferluga (M) 1’00”74; 9. D. Sossi (M) 1’02”34; 10.
B.	Kraljič (B) 1’07”68. Diskv.: 1. MLADINKE: 1. V. Purič (D) 47”74;
2. T. Pieri (D) 48”88; 3. B. Plet (SP DG) 51”46; 4. A. Škrinjar (D) 52”28; 5. E. Prelec (P) 54”81; 6. M. Brisco (SPDG) 55”85; 7. S. Sedmak (M) 56”13; 8. T. Kokorovec (P) 56”16;
9.	P. Pro (P) 1’08”27. Diskv.: 1. MLADINCI: 1. S. Kokorovec (P)
44”38; 2. G. Taučer (M) 44”45; 3. A.
Aleš Štefančič
Škabar (D) 45”06; 4. M. Kokorovec (P) 45”15; 5. I. Vodopivec (B) 45”44; 6.
C.	Cosoli (M) 45”83; 7. D. Zidarič (D) 45”91; 8. M. Franza (D) 51”58;
9.	D. Salvi (B) 53”01; 10. E. Bandi (B) 58”26; 11. M. Zobec (B) 1’01”34. Diskv. : 3.
ČLANICE: 1. G. Zandomeni (M) 52”96; 2. I. Gherdol (SPDT) 53”57; 3. S. Slavec (B) 54”19; 4. S. Boneta (B) 54”47; 5. F. Pangerc (B) 56”21; 6. T. Štefančič (B) 1’01”50; 7. L. Babich (SPDT) r06”43; 8. Taučer (M) 1’07”37; 9. D. Ščuka (B) 1’16”05;
10.	N. Hrvatič (B) 1’42”24. Diskv.: nihče.
ČLANI: 1. A. Štefančič (B) 43”90; 2. M. Kralj (M) 45”92; 3. A. Pangos (M) 46”30; 4. D. Vodopivec (B) 46”69; 5. J. Čavdek (SPDG) 46”90; 6. S. Grtindene (SPDG) 47”08; 7. R. Devetak (SPDT) 47”29; 8. C. Dilli (B) 47”55; 9. M. Baucon (SPDG) 47”60; 10 A. Grilanc (M) 47”61; 11. L. Vuga (SPDT) 47”69; 12. K. Purič (D) 47”70; 13. D. Devetak (SPDG) 47”98; 14. H. Campelli (SPDG) 48”22; 15.
D.	Cesar (SPDT) 48”40; 16. B. Sdega (SPDT) 49”08; 17. A. Sirk (SPDG) 50”60; 18. E. Bogateč (M) 51”74; 19. P. Gherdol (SPDT) 52”75; 20. G. Mauro (B) 53”63; 21. M. Samsa (SPDT) 53”70; 22. J. Colja (B) 54”66; 23. S.
Slavec (B) 54”67; 24. P. Jez (B) 54”76; 25. F. Di Donato (B) 56”25; 26. M. Arduini (B) 1'07”62; 27. E. Hervat (B) 1’08”88; 28. M. Čufar (B) 1’43”60. Diskv.: 1.
DAME: 1. N. Volpi (SPDT) 55’68;
2.	A. Sugan (SPDT) 1'02”17; 3. M. Fachin (SPDT) 1’08”76; 4. S. Pitacco (SPDT) 1’09”20. Diskv.: nihče. ^
AMATERJI: 1. M. Rapotec (B) 46”64; 2. B. Baša (SPDG) 46”76; 3. M. Dolhar (SPDT) 46”90; 4. N. Culot (SPDG) 47”55; 5. S. Paulina (D) 50”85; 6. B. Boneta (B) 51"71; 7. I. Berdon (SPDG) 52”27; 8. B. Žerjal (B) 52”63; 9. S. Taučer (M) 52”70;
10.	O. Volpi (SPDT) 53”70; 11. P. Fa-
chin (SPDT) 54”02; 12. S. Ferluga (B) 54”40; 13. B. Bogateč (M) 57”72; 14. P. Perini (M) 58”91; 15. A. Operti (M) 1’01”78;	16. M. Gurman (B)
1'02”89; 17. R. Seganti (SPDT) 1’18”19. Diskv. : 2.
VETERANI:	1. K. Pangos (M)
53”36; 2. Ž. Vecchiet (SPDT) 53”50;
3.	R. Pieri (D) 54”75; 4. P. Milič (P) 54”86; 5. M. Martinz (M) 55”20; 6. M. Škabar (M) 46”43; 7. M. Devetak (SPDT) 57”16; 8. E. Guštin (SP DT) 57”88- 9. A. Zezlina (SPDT) 58”72; 10. A. Kermec (SPDT) 59”92;
11.	A. Kralj (M) 1’02”08; 12. M. Kuzmin (SPDG) 1’05”16; 13. L. Abram (SPDT) 1’06”75; 14. A. Ferluga (M) 1’06”78. Diskv.: nihče.
BABY-SPRINT: 1. B. Plesničar (P) 35"39; 2. M. Babich (SPDT) 36”27; 3. T. Pitacco (SPDT) 38”11; 4. A. Plesničar (P) 38”21; 5. D. Bogateč (M) 38”30; 6. P. Dolhar (SPDT) 46”76; 7. S. Perossa (SPDT) 48”09; 8. K. Omari (SPDT) 50”53; 9. S. Mauro (B) 50”59; 10. L. Družina (B) 50”81; 11. P. Franco (P) 54”69;
12.	A. Pertot (SPDT) 55”09; 13. I. Pettirosso (B) 56”66; 14. I. Perosa (SPDT) 1’45”25. Diskv.: nihče.
SPDT se iskreno zahvaljuje društvom, udeležencem, darovalcem pokalov in vsem, ki so gmotno in na druge načine prispevali, da so letošnje Zimske športne igre v Ravasclettu dobro uspele.
andrej žagar o jadranovih tekmah
Citrosil hrani moči za končnico
Čeprav se morda komu ' zdi, da Citrosil ni pokazal v Trstu nič posebnega in da košarke, ki navdušuje, nismo videli, moram povedati, da se vseeno moti. Res, da Verončani niso zaigrali maksimalno angažirano, toda vsa kvaliteta ekipe je vseeno prišla na dan. Citrosil na lestvici vodi z 8 točkami prednosti in si je tako ob dejstvu, da igra doma še z Monzo, Nordico in Vicenzo, že skoraj teoretično zagotovil prvo mesto. Zato pred odločilnimi nastopi v play-offu hrani moči in igra samo toliko, kolikor je potrebno za zmago. Tako igro pa si lahko privoščijo res samo dobre in homogene ekipe.
Oboji smo tekmo začeli precej netočno, saj je prvi koš padel šele v 3. minuti. Mi smo izkoristili rezervirano igro gostov in povedli s 7:4. Takoj je sledila reakcija Citrosila in izenačenje 11:11, v 9. min. p.p. pa je imel Mauro Čuk že štiri osebne napake. Potegniti sem ga moral na klop in na njegovo mesto je vstopil Sandi Rauber. Ker tudi Zarotti ni bil uspešen v napadu, ga. je zamenjal Daneu in s tako peterko smo se vse do 18. min. p.p. povsem enakovredno kosali z gostujočo ekipo. V zadnjih dveh minutah si je Citrosil priigral prednost 9 točk, s katero smo tudi odšli na odmor.
Drugi del so gostje začeli bolj e-nergično in s preciznim Zamberla-nom hitro povedli s 50:35. Vse do 9. minute drugega polčasa so to prednost obdržali, nato pa smo uspeli počasi zmanjšati razliko. V 12. min. je bil rezultat samo še 65:60 v njihovo korist in takrat se je prebudila tudi naša publika. V tistih minutah je Citrosil pokazal svojo pravo vrednost. Nekaj naših zgrešenih akcij je brez milosti maščeval in z delnim rezultatom 10:35 zaplul v mirne vode. Do konca tekme se jim nismo več uspeli približati, pri nas pa je prav v zadnjih sekundah svoj prvi letošnji prvenstveni koš dosegel Marko Lokar. Za igro v drugem polčasu je treba pohvaliti tudi Štefana Guliča.
Kaj sklepati po nedeljski tekmi? Posebno mislim, da bi se dalo iztržiti še kaj več kot časten poraz, toda da bi lahko presenetili indisponirane goste smo bili to pot vse premalo precizni, tako iz igre 34:75, kot tudi iz prostih metov 12:24. žal se je spet pojavilo nekaj poškodb. Valter Sosič je dobil močan udarec v bok in ga močno ovira pri gibanju, Marko Ban pa ima nekaj problemov z zatečenimi gležnji. Upam da pri obeh ne bo kaj dolgotrajnejšega in da bosta do naslednje tekme povsem nared.
Tudi v nedeljo nas čaka renomiran nasprotnik. Corona iz Cremane si je z zmago v Vareseju 83:85 izborila, da se sama nahaja na drugem mestu prvenstvene lestvice. Na vsak način bodo hoteli ta položaj obdržati. V Trstu smo z njimi izgubili s 77:72 in tudi za to tekmo lahko trdim, da so igralci Corone igrali z nekoliko rezerve. Njihova peterka igra zelo dobro v obrambi in prav zaradi tega ima Corona tudi daleč najboljšo obrambo v ligi. V povprečju prejmejo 72 točk na tekmo. V napadu iščejo predvsem ugodne pozicije s pol distance in v igri pod košem, zelo malo pa uporabljajo met za 3 točke. Poleg mož-moža obrambe uporabljajo tudi consko obrambo 2-3 ter se odlikujejo s solidnim skokom, čeprav brez ekstremno visokih igralcev. V Cremoni je naša naloga ta, da zgostimo obrambne vrste pod košem, kjer so domačini najbolj nevarni. V primerjavi s prvo tekmo imamo veliko rezerve v preciznosti, saj doma nismo blesteli. Toda ob o-menjeni kvaliteti njihove obrambe bo tokrat zahtevna naloga. Zelo pomemben pa bo pristop k tekmi sami, saj se na gostovanjih opaža bistvena razlika v motivaciji v primerjam z domačimi tekmami. Čeprav so to pot domačini favoriti, pa se moramo zavedati, da so pred nami še tekme s Facibo, Monzo in Padovo, za katere mora biti taka tekma vsaj odlična priložnost za pripravo, če že ne moremo računati na uspeh. Treningi potekajo normalno ob solidni udeležbi, tako da po tej strani ni problemov. Prvenstvo prehaja v zaključni del in obeta se še ogorčena borba za prvih sedem mest, saj je še veliko vprašanj nerešenih.
Odbojka: v 1. moški diviziji na Goriškem
Soča Cerimpex na vrhu
Košarka: v kadetskem državnem prvenstvu
Neroden poraz Jadrana Farco
Soča Čerimpex - AGLI Ronchi 3:2 (15:13, 7:15, 6:15, 15:10, 15:11) SOČA ČERIMPEK: Malič, Černič, Gergolet, Antoni, Battisti, Ferfolja, Cotič, Devetak.
V zadnjem kolu prve polovice prvenstva smo bili priča težko priborjeni zmagi sovodenjske Soče nad prav tako še nepremagani gosti iz Romk. Že uvodni set je napovedal, da ni favorita za končni uspeh. Po tem so mladi, a presenetljivo zbrani gostje prevzeli pobudo v svoje roke, tja do polovice četrtega seta, ko so se začele obrestovati nekatere poprej izvedene menjave pri Soči. Ekipa je končno našla vsaj del prepotrebne zbranosti, ki ji je omogočila spraviti rezultat na varno. Vsekakor je bila tekma na zadovoljivi ravni in za oba tekmeca v marsikaterem pogledu poučna, (-pt-)
LESTVICA: Soča Čerimpex 16, Ronchi 14, Arreda Uno 12, Olympia 8, Vigili Candolini in Torriana 8, Intrepida 4, Libertas Capriva 2, Cor-ridoni 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Bor - Sokol 3:0 (15:12, 15:12, 17:15) SOKOL: Rudež, Pizziga, Visintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar.
BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Sancin, Superina, Železnik, Leghissa, Mauri in Pemarcich.
1. MOŠKA DIVIZIJA
CUS - Bor	1:3
(3:15, 15:13, 11:13, 8:15)
BOK:	Starc, Kalc, Jablanšček,
Gombač, Germani, Cappellini, Marega, Jercog in Clemente.
UNDER 16 ŽENSKE
Sloga B - Volley Club 2:0 (15:9, 15:12) SLOGA B: Ciocchi, Čeme, Fabrizi, Fosehini, B. in L. Gregori, Kocman, Lupine, Marucelli, Paulina, Rebula, Škerk.
Sokol - Montasio 2:0 (15:9, 15:5) SOKOL: M., T. in L. Vižintin, Ka-Vmar, Žbogar, Škrk.
UNDER 16 MOŠKI
Val - Grado 1:2 (13:15, 15:10, 14:16) LESTVICA: San Luigi in Ronchi 12, Grado 10, Naš prapor in Olympia 6, Val 4, Torriana 2, Fincantieri 0.
Mladinskih nogometnih tekem ni bilo
Zaradi kljub izboljšanju vremena razmočenih igrišč niso prejšnji konec tedna odigrali prvenstvenih tekem v mladinskih nogometnih ligah. Srečanja nedeljskega kola bodo nadoknadili 12. in 13. aprila.
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 13. t. m., ob 21. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah seja košarkarske komisije.
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN priredi 16. t. m. avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Amoldstein. Za informacije in vpisovanje Bruno Škerk -tel. 049/200236.
JADRAN FARCO — TECNOLUCE
84:100 (52:45)
JADRAN FARCO: Kovačič, Uršič, Lippolis 10 (0:1), Barimi 7 (1:2), Carbonara 2, Pertot, Lokar 47 (3:4), Ci-vardi 6 (2:2), Mosetti, Terčon 12 (4:9).
V nadaljevanju drugega dela prvenstva kadetov so jadranovci nerodno zgubili proti Tecnoluceju. Gostje so sicer dobra ekipa, ki skupaj z našimi računa na uvrstitev v meddeželni del.
»Plavi« so začeli dobro in z dobro obrambo večkrat spravili v težave fizično boljše nasprotnike. Tudi v napadu so briljantno igrali in tako zaključili prvi del s sedmimi točkami prednosti. A v začetku drugega preobrat: gostje so s consko obrambo 1-3-1 naše spravili v zagato in ob tem solidno zadevali.
Edini, ki je bil za goste neustavljiv,
je bil Marko Lokar, res odličen v napadu (šest zadetkov za tri točke).
(M. Raseni)
1. MOŠKA DIVIZIJA
CRT — SOKOL 76:57 (42:33)
SOKOL: Buzan 1, Terčon 9, Ridolfi, Klanjšček 15, Caharija, Žbogar 11, Devetak 17, Pahor, Vidoni, Pupis 4. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — SANTOS 70:55 (28:25)
KONTOVEL: Emili 14, Kneipp 16, Perini 12, Danieli 2, Stanissa 6, Pu-pulin 2, Guštin 7, Cunja 4, Starc 2, Nabergoj 8.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — FERROVIARIO 92:111 (35:53) KONTOVEL: Nabergoj 14, Starc 2, Cunja 4, Pupulin 2, Danieli 9, Ban 2, Guštin, Emili 19, Kneipp 14, Barini 29.
trener franko drasič o meblovih tekmah
Meblo je bil v soboto pravi »stroj«
ka. Dekleta so s
Naša dekleta so v soboto, 8. marca na najboljši in najlepši način proslavila Dan žena. Fratte so odpravila s čistim in neoporečnim 3:0. Meblova zmaga je bila čista in glad-prodomo in učin-
kovito igro popolnoma strle kakršenkoli odpor gostinj. Fratte, ki se nahaja na predzadnjem mestu začasne lestvice skupno s tržaško DMA, je dopotoval v Nabrežino s trdnim namenom, da iztrži najmanj set. Prepričane v delni uspeh, saj ne smemo pozabili, da so na svojem lastnem igrišču zadale Meblu letošnji najbolj pekoč poraz, so pričele tekmo z velikim elanom in požrtvovalnostjo. Karakteristika te ekipe je zelo dobra obramba, saj so igralke v povprečju
nizke postave. Naletele pa so na izredno razpoloženo Meblovo ekipo, ki je končno v celoti izkoristila svoj napadalni potencial. Požrtvovalno so se pognale za vsako žogo, vendar proti sobotnemu Meblovemu »stroju« niso imele nobenega orožja. Naša dekleta so igrala zbrano in skoro brez napak od začetnega do končnega sodnikovega žvižga.
Največja novost so bili v sobotnem srečanju servisi v skoku Vesne Klem-še. Z njimi je ta igralka dosegla neposredno s servisom veliko število točk in praktično sama zapečatila u-sodo nasprotnic. Vključitev v prvo šesterko mlade Ukmarjeve pa je i-mela namen povečati prodornost napada, saj ima ta izrazito eksplozivna in hitra igralka izredno močne in neustavljive udarce. Ta poteza se je popolnoma obnesla, saj je bil naš sobotni napad res izreden. Fratte pa ni
po mojem mnenju najslabša ekipa tega prvenstva. Zanjo zaostajajo Spi-nea in tudi Vicenza ter DMA s svojo nekonstantno igro. Zato menim, da je Meblo odigral v soboto svojo najboljšo letošnjo tekmo.
Prihodnjo soboto nas čaka težko gostovanje v Ferrari, kjer so imele v povratnem delu prvenstva težave tudi bolj renomirane ekipe. Sobotno gostovanje ima dvojni pomen. Prvič, preveriti moramo, ali so bili zadnji slabi nastopi na tujih igriščih le posledica nerazpoloženosti igralk, ali pa je to naša stalna hiba, ki jo bo treba v bodoče odpraviti. In drugič, s čisto zmago bi si že štiri kola pred koncem prvenstva skoraj matematično zagotovili zadovoljivo tretje mesto in bi se torej v naslednjih kolih ponudila prilika, da preizkusim i-gralke, ki bodo prišle v poštev za prihodnjo sezono.
BOR — BARCOLANA 66:61 (39:28) BOR: Bajc, Vascotto 4, Gerdol 23 (4:5), Štavar 4, Furlan 12 (1:2), Slo-bec 4, Sestan 2, Bajtz 2 (0:3), Devčič 2, Mesesnel 8. TRI TOČKE: Furlan.
MLADINCI
BOR — DOM 104:60 (56:33)
BOR: Pregare 22 (2:2), Perčič 12, Jogan 9 (1:2), Vecchiet, Semen 15 (1:2), Kovačič 10, Pahor 12 (2:2), Korošec 2 (2:2), Kralj 2 (0:2).
DOM: Košuta 13 (3:3), Corsi 21 (4:7), Kocjančič, Orzan 20 (3:4), Ri-nelli, Batello 3 (1:5), Cubrillo 3 (1:2). BARCOLANA A — KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 80:83 (42:45) KONTOVEL: Grilanc 36, Pupulin, Pertot 7, Gruden 11, Cunja, Danieli, Emili 13, Stanissa 13, Bogateč, Lukša.
NARAŠČAJNIKI
BOR ADRIAIMPEX — CGI 97:71 (50:34)
BOR ADRIAIMPEX: Savič 4, Pertot, Krasna 10, Škerk 19 (1:4), Sestan, Race 2 (0:2), Acerbi 6 (0:2), Bajc 31 (1:1), Gašperini 11 (1:5), Smotlak 14 (0:2).
DEČKI
BOR ADRIAIMPEX — LIBERTAS 106:65 (66:27)
BOR: Danieli 16 (1:2), Berdon 8 (2:5), Arena 19 (3:8), Oberdan 17 (2:3), Sterni 6, Prešel 3 (1:2), Bajc 12 (2:3), Ažman 1 (1:3), Paulica 10. TRI TOČKE: Oberdan in Danieli.
PROPAGANDA
BREG — SOKOL 50:34 (22:27)
BREG: Corbatti, Zeriali 4, Cancia-ni 2, Rosso, R. Gombač 19, M. Gombač 4, Gropazzi, Kralj 4, Gerdol, Bandi 16.
SOKOL: Gabrovec, Kosmina, Mitja Gruden 7, D. Gruden 6, Arglolas 2, Pertot 1, Kosma, A. Pertot, Matej Gruden 18.
DOM — GORIZIANA 62:33 DOM: Pavšič, Ambrosi 37, Silič 2, Bordon 7, Pisk 6, Sfiligoj 2, Spacal 8.
Zaradi preobilice materiala smo bili tokrat prisiljeni primemo skrčiti poročila dopisnikov, katere prosimo za razumevanje.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poèmi tofcoći račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Itgliji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja m tiskal
zrr
Trst
ÙanMfmli»
zvan SMoptorah zaktfnfcov REG
13. marca 1986
Tudi budistični menihi uvajajo novo tehnologijo
Prerokovanje usode z računalnikom
BANGKOK — V enem izmed budističnih templjev na Tajskem sta na majhni rdeči preprogi dva hišna računalnika, s pomočjo katerih menih Abbi Sripariyatkul »kroji« prihodnost. S prerokovanjem usode se ukvarja že več kot trinajst let. Ta čas je preživel v družbi koledarjev in starih astroloških tekstov. Vse to počenja samo zato, da bi zadovoljil »kupce«..
Star način prerokovanja so zamenjala manj privlačna, zato pa toliko bolj učinkovita sredstva, kot je sodobni kompjuter, ki obiskovalcem templja, lačnim poznavanja svoje prehodnosti, na bliskovit način odgovori in to tudi napiše na košček papirja.
Sripariyatkul ima toliko dela, da ljubiteljem poznavanja usode komaj ustreže. Med tistimi, ki ga obiskujejo, tako on pravi, so člani kraljevske družine, ministri, oficirji, poslovni ljudje. Najbolj iskane so kompjuterske prerokbe med volitvami. Zato je bolj kot razumljivo, da se zanje najbolj zanima bangkoški župan, ki ga čaka težka volilna kampanja.
Ko pojasnjuje svoje »zemeljsko« poslanstvo, menih pravi:	»Pomagati
moramo tistim, ki trpijo, astrologija pa je takšna znanost, da zelo hitro pomirja trpeče.« Menih k temu dodaja, da je računalnik uspešnejši kot so stare astrološke metode, ker je
hiter in ni pod vplivom čustev.
Menih v zelo kratkem času dobi odgovor, kajti postopek je sila preprost. Dovolj je, da v računalnik vpiše kraj in čas rojstva klienta, ostalo naredi računalnik sam. Po utripajočih rumenih lučkah na ekranu se pojavi napis z opisom osebnosti, ki želi izvedeti za svojo usodo. Potem se prikaže opis srečnih in nesrečnih let in napoved družinskega življenja, delovnih in ljubezenskih uspehov in, seveda kot neizogibno tudi zdravniški »izvid«.
Menih trdi, da je njegova elektronska zdravstvena napoved 100-odstot-no gotova, "le glede finančnega uspeha klienta zagotavlja od 60- do 70-odstotni uspeh.
Posel v zvezi z napovedjo prihodnosti ne bi bil popoln, če bi se zaključil samo s prognozo. Zato tistim, katerim računalnik napoveduje resnejše težave, budistični menih nudi še eno storitev: mašo na kraju samem. Nekaj molitev in skromni o-bred ob dišečih paličicah bo »bodočega nesrečneža« pripravilo, da bo lažje prenašal, kar ga čaka, pravi menih.
Eno k drugemu, posli uspevajo. V povprečju 4&set oseb na dan pride v tempelj spraševat za svojo usodo. Storitve opravlja menih ob svitu velikih rumenih sveč, v senci Budove-
ga kipa in kipov drugih božanstev in kraljev — brezplačno, če kdo želi, lahko pusti prostovoljni prispevek. Tisti, ki imajo zadovoljivo napoved, sežejo globlje v žep.
□	TEHERAN — Po vesteh, ki prihajajo iz Irana, je v teku nov val aretacij v Teheranu in v nekaterih iranskih pokrajinah. Agenti Homeinijevega režima so aretirali že izpuščene pohtične nasprotnike, kakor tudi tiste, o katerih sumijo, da so pripravljeni sodelovati z režimom. Življenje aretiranih oseb je v nevarnosti. Kot pravijo mudžaidini, aretiranim osebam ne more rešiti življenja nobeno sklicevanje katerekoli države na človečanske pravice.
Razstava v Benetkah
□	BENETKE — »Razstava v razstavi« imenujejo obsežen prikaz bitke Benečanov s Turki za nadvlado nad Levantom. Na razstavi, ki jo bodo v soboto odprli v Doževi palači, bodo prikazali zemljevide, orožje, por-tolane in navtične inštrumente. Razstava, ki bo temeljila na gradivu, shranjenem v Benetkah, Firencah, Rimu in Veliki Britaniji, bo osvetlila neko razdobje, predvsem pa slavno zgodovino pomorske republike Serenissime.
Obred po starem običaju v Peruju
Človeka darovali bogu sonca da bi jih ne kaznoval več
LIMA — Pred kratkim so domačini perujskega naselka Chumunrani v pokrajini. Azangaro ob slovitem jezeru Titicaca, 1300 kilometrov jugovzhodno od Lime, žrtvovali sovaščana, 37-letnega kmeta Clementeja Limanchija Sihuarija, očeta devetih otrok. Kmetovalci so ga namreč ubili s številnimi udarci sekire, ga nato razčetvorih, dele telesa pa so nato zakopali na različne kraje v neposredni bližini vasi.
Kmetovalca so žrtvovali bogu soncu (inti), da bi jim v bodoče prizanesel z naravnimi nesrečami, ki že dalj časa pustošijo pokrajino in uničujejo pridelek. V glavnem so to povodnji, ki so si jih domači prebivalci pač razložili na najbolj enostaven način. Menili so namreč, da je nebo nanje jezno in, da jih jezero stalno kaznuje.
Srhljivo novico obrednega žrtvovanja je policiji izdal eden od sinov žrtve, ki ni mogel rešiti očeta, saj je »obred« opravilo kakih sto vaščanov, ki so se hoteli odkupiti soncu.
Čeprav poznamo iz zgodovine mnogo obrednih žrtvovanj človeških življenj, je to prvič, da se ta obred obnavlja v modemih časih. Perujske oblasti se zaskrbljeno sprašujejo, ali se bodo ti obredi še ponavljali, pri tem pa so pravzaprav brez moči, saj si ne morejo predstavljati, kje in ali se bo ta mrtvaški obred še ponovil, po drugi strani pa je težko kaznovati celo vas, ki je v tem primeru zagrešila strahovit zločin.
□ 'RIM — Časnikarju Giorgia Bocci na Canale 5 je Viktor Emanuel izjavil, da je zato pisal komunističnemu glasilu Unità, ker se je KPI vedno najbolj upirala njegovemu povratku v Italijo in ker je za njegov povratek potrebno doseči v parlamentu 66 odstotkov glasov. Z objavo pasma v Unità se je število bralcev, ki so spoznah njegov problem, povečal, s tem pa tudi možnosti za njegov dejanski povratek. Ko ga je Bocca vpa-ašal, zakaj je bil v pismu tako vljuden, je Savojec, ki se je s časnikarjem pogovarjal v Ženevi, izjavil, da je hotel doseči le naklonjenost parlamenta.
Navodila, kako živeti v Bejrutu
Z veliko opreznostjo in le merico strahu
BEJRUT — »Ne izpostavljaj se, bodi stalno pozoren, ne zaupaj nikomur, ne ustvarjaj si stalnih navad in bodi do skrajnosti obziren do nasprotnega spola,« pravi tujec, ki je preživel nekaj let v Bejrutu — in preživel.
Ljudje, ki so se prebili skozi leta in leta državljanske vojne, šli skozi številne poulične boje, se izognili »avtomobilskim borbam«, umorom in ugrabitvam, so srečni, ko lahko p»sredujejo svoje izkušnje novincem.
Nedavna ugrabitev ekipe francoske televizije je ponovno dokazala, kakšne nevarnosti prežijo na tujce, ki živijo v Bejrutu, posebno kot so to tuji novinarji ali dopisniki.
Neki drugi tujec, ki je prav tako preživel kot dopisnik v Libanonu nekaj let v Bejrutu in »ostal živ, in cel« dopolni seznam nasvetov:
—	Prijatelje lahko imaš samo na eni strani, nikoli na obeh.
—	Če drugače ni mogoče in moraš delati, nauči se, da celo v mraku »občutiš«, s kom imaš opravka. Rešil si boš življenje, če boš v pravem trenutku povedal vsaj en verz iz »korana«, ah pa se boš v nasprotnem primeru kot »pobožen kristjan« prekrižal.
—	V kavami sedi vedno v kotu s hrbtom proti steni, ker »oni« vedno streljajo z vrat in v hrbet.
—	Ko se poslužuješ taksija, išči tiskega, na katerega so sinoči streljab. Taksiste redko dvakrat zaporedoma napadejo.
—	Ko si na koocu z živci in ti je vsega tega preveč, imaš le dve izbiri: greš v hotel »Commodore in se napiješ s papagejem šefa recepcije Michelom, ali pa se s prvim prevoznim sredstvom zagrebeš v šuf, od koder bogati Libanonci ne glede na versko in politično prepričanje, z odmaknjenostjo gledajo na dogajanja v njihovi državi. Tu je »globok žep« edina stvar, ki jo spoštujejo tako eni kot drugi.
—	Ko se nekoliko »ohladiš« na svežem planinskem zreku prelepega šufa, sedeš v taksi in se vrneš v Bejrut in povsem razumljivo, nadaljuješ tam, kjer si prekinil. Življenje v tem mestu je mogoče samo z veliko mero opreznosti in le s trohico strahu. Strah je lahko le trenuten, nikoli ne sme biti dolgotrajen.
e
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G.B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 10. marca 1986, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. junijem 1986 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
naslov posojila	serija št.
12% 1979-1986 (Maxwell)	2 -	4-13-16-20-33
40 - 41 - 42 - 52 - 53 - 55 75 - 76 - 79 - 84
1980-1987 ovrednoteno (Henry)	.	1 - 15 - 21 - 26 - 32 - 35
45 - 47 - 57 - 58 - 66 - 75 99
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo 1. decembra 1986 in naslednjimi. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
-34-35
-56-64
-37-38
-80-97
Jože Trobec
Čenča