6 OBRAZI DOMŽAL IVANKA BRODAR, MOJSTRICA KROFOV, FLANCATOV IN POTIC 8 TEMA MESECA Z MELODIJO DO INKLUZIJE 14 GLAS MLADIH JERNEJ GIRANDON, ARHITEKT glasilo občine domžale 27. maj 2022 | letnik lxii | številka 5 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html OBČINA DOMŽALE IN KRAJEVNA SKUPNOST DOB vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI v soboto, 25. junija 2022, ob 20. uri pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu, nato pa v Letnem gledališču Dob Pozdravni nagovor Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob Slavnostni govor: Janez Gregorič Foto: Jure Ogrin Z glasbo ohranjamo fizično in psihično zdravje Vsi otroci bi morali imeti enake možnosti, a žal temu ni tako. Ne le zato, ker se ne rodijo vsi v enakem okolju, enakih pogojih, ampak tudi zato, ker se nekateri rodijo drugačni. Posebni. Čudoviti. V našem okolju imajo ti otroci privilegij v primerjavi s številnimi drugimi otroki s posebnimi potrebami, ki jim niso dane možnosti ustreznega razvoja, prilagojenega njihovim potrebam in zmožnostim. Osnovna šola Roje, o kateri smo že večkrat pisali, je šla tokrat še korak naprej. Skupaj s timom učiteljev in zunanjih sodelavcem so v naše mesto, našim čudovitim otrokom s posebnimi potrebami, pripeljali nov projekt – MUSInC. Projekt, ki odpira tudi tista vrata njihovega sveta, ki jih z drugačnimi metodami morda niso znali odpreti. Učenje glasbe namreč igra pomembno vlogo v čustvenem in celostnem oblikovanju sistema čutil ter koordinaciji sluha, tipa in giba v razvijanju ustvarjalnih potencialov, se zavedajo na OŠ Roje, kjer dodajajo, da glasbeni pouk pospešuje tudi ohranjanje fizičnega in psihičnega zdravja, izpolnjuje človekovo željo po igri in komunikaciji ter utrjuje občutek po pomembnosti. Skozi mednarodni projekt se bodo tako učenci Osnovne šole Roje srečevali z znanimi slovenskimi glasbeniki, ki bodo v sodelovanju z učitelji pripravili njim prilagojene delavnice in jih popeljali ne samo v svet glasbe, ampak tudi zakulisja. Kako se je to obneslo na prvih dveh delavnicah in kaj vse jih čaka v letu dni, kolikor traja mednarodni projekt, smo tokrat zapisali v temi meseca. Ob vsem tem KRAJEVNA SKUPNOST IN ŽUPNIJA DOB ob Dnevu državnosti vabita k MAŠI ZA DOMOVINO pa je pomembno tudi to, da tovrstni projekti in otroci, ki so vanje vključeni, dobijo ustrezen prostor tudi v naši družbi, medijih. Njihova vključenost in prepoznavnost je še toliko pomembnejša, saj predstavlja pomembne korake na poti do njihove vključenosti v družbo v nekoč, morebiti, samostojnem življenju. Na tej čudoviti, z glasbo obarvani poti, jim vsekakor želimo veliko užitkov, prijetnih spoznanj in bogatih izkušenj.  V kulturnem programu bodo sodelovali: Godba Domžale Mešani pevski zbor Klas Groblje Gledališki igralec Boris Kerč Kulturno društvo Jožef Virk Dob Folklorna skupina Češminke Kulturnega društva Domžale 8 25. junija 2022, ob 19. uri v Župnijski cerkvi v Dobu ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 24. junija 2022. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 10. junija 2022, do 12. ure. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si OBRAZI TRŽNICE Dragica in Vasja – Vrtnarstvo Bohinec Vsaka tržnica je srce mesta. Naša domžalska postaja še pomembnejša, ko želimo vedeti, kaj jemo, poznati pot hrane od njive do krožnika in povečati svojo preskrbo s svežo, lokalno pridelano hrano. Med ponudniki na tržnici sta od samega začetka Dragica Bohinec Jamnik in Vasja Bohinec z Vrtnarstvom Bohinec iz Šmarce pri Kamniku, ki z družino v več rastlinjakih pridelujeta in prodajata sadike najrazličnejših ze33 lenjadnic, zelišč in cvetja.  Odkrijte skrivnosti odličnega gospodinjstva Obiščite prenovljeni salon ETIS Domžale, Ljubljanska c. 92. www.etis.si Etis_Oglas_KuhinjeSvetovanje_Liebhererr_102x70_Slamnik.indd 1 26/04/2022 16:26 2 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, majska naslovnica Slamnika izpostavlja pozitivno zgodbo Osnovne šole Roje, ki je v sodelovanju s timom učiteljev in zunanjih sodelavcem v naše mesto, našim čudovitim otrokom s posebnimi potrebami, pripeljali nov projekt – MUSInC. Projekt, ki odpira tudi tista vrata njihovega sveta, ki jih z drugačnimi metodami morda niso znali odpreti. Tako je glasba postala medij vključevanja otrok s posebnimi potrebami. Več o samem projektu in njegovem doprinosu si lahko preberete tudi v majski Temi meseca. Namesto Velikega intervjuja vam tokrat na dveh straneh predstavljamo Domžalčanko Ivanko Brodar, mojstrico krofov, flancatov in potic, ki je v letošnjem letu dopolnila častitljivih 90 let. Vedno nasmejana in mladostna je Ivanka najbolj srečna in vesela, če je v soboto lahko na domžalski tržnici, kjer v hišici Ivankinih dobrot pozdravlja svoje prijatelje, klepeta z znanci in kupci njenih tradicionalnih sladkih izdelkov. Glas mladih zastopata Živa Smole, mlada umetnica, ki je v četrtek, 19., in petek, 20. maja, v organizaciji Galerije Domžale na prenovljeni ploščadi Vele postavila začasno umetniško intervencijo z naslovom Dnevna soba, ter arhitekt mlajše generacije Jernej Girandon. Oba sta nam zaupala svoj pogled na naše mesto. Ker v letošnjem letu mineva 50 let od odprtja Muzeja Jelovškovih fresk v grobeljski cerkvi, ki se ga mnogi spominjajo tudi po odmevnih stilnih koncertih, ki so se zaradi različnih vzrokov kasneje preselili v dvorano KD Franca Bernika v Domžalah, je spomin nanje na kulturnih straneh Slamnika povzel Tomaž Habe. V Slamniku začenjamo tudi z novo rubriko Obrazi domžalske tržnice, v kateri vam bomo vsak mesec predstavili enega od ponudnikov domačih izdelkov. Verjamemo namreč, da je pomembno vedeti, od kod prihaja in kakšna je hrana, ki se znajde na naših krožnikih. Majski Slamnik pa vam prinaša tudi informacije o številnih kulturnih in športnih prireditvah, ki se nam obetajo v naslednjem mesecu. Izberite tiste, ki vas najbolj nagovorijo. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Čarman, odgovorna urednica ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 24. junija 2022. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 10. junija 2022, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si slamnik@kd- dom zale. si Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju »Naj dan upora in delavski praznik za vselej ostaneta del naše zavesti« Slovenija se z dnevom upora proti okupatorju spominja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni. Pred 81 leti je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. Za Slovence je dan boja proti okupatorju dan, ko se spominjamo vseh generacij slovenskih upornikov in časov, ko so Slovenci nastopili zoper fašizem in nacizem. Osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu – dnevu upora proti okupatorju, v organizaciji Občine Domžale in Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale vsako leto poteka v Domu krajanov na Žejah pri Sveti Trojici. Tudi letošnja prireditev je privabila številne obiskovalce od blizu in daleč, ki so dvorano doma krajanov napolnili do zadnjega kotička. Tako kot vsako leto na prireditvi niso manjkali praporščaki krajevnih organizacij ZB za vrednote NOB iz občine Domžale ter okoliških občin ter praporščaki Združenja veteranov vojne za Slovenijo, občine Domžale. Prireditve so se udeležili prof. dr. Ljubica Jelušič, ki je bila letos slavnostna govornica, častna občana Občine Domžale dr. Miroslav Stiplovšek in Peter Primožič, veterani vojne za Slovenijo in mnogo drugih. V programu, ki ga je povezovala Draga Jeretina Anžin, so sodelovali Godba Domžale, učenci Osnovne šole Dob pod mentorstvom Mateje Križman Jesenovec, pevka Marjetka Popovski in Dominik Krt, ki je predstavil in zaigral na harmoniko ter zapel deset najbolj revolucionarnih svetovnih pesmi. V uvodu osrednje občinske prireditve je vse prisotne pozdravila predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale Marija Majhenič, ki je poudarila pomen praznovanja dneva upora proti okupatorju. Slavnostna govornica prof. dr. Ljubica Jelušič je po tem, ko je pozdravila praporščake in ostale zbrane, Dobro obiskana prireditev je potekala v Domu krajanov na Žejah pri Sveti Trojici. pohvalila Marijo Majhenič ter Občino Domžale za vsakoletno prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, ki jo skupaj pripravljata na Žejah pri Sveti Trojici. V nadaljevanju je spregovorila o osvobodilni fronti, med drugim je poudarila, da ne smemo pozabiti, da so se v noči iz 26. na 27. april v Vidmarjevi vili v Ljubljani zbrali predstavniki štirih domoljubnih skupin: sokolov, kulturnikov, krščanskih socialistov in komunistične partije, ki so se strinjali, da se bodo lahko edino s skupnim bojem uspešno bojevali proti zasedbenim silam. In ravno o tem, o sodelovanju, bi morali razmišljati tudi danes. Ena od vrednot narodnoosvobodilnega boja je tudi solidarnost. Da smo Slovenci solidarni, smo dokazali ob številnih naravnih katastrofah, ki so prizadele našo državo. Prav je, da pomagamo tudi beguncem, s tem, da bo treba tiste, ki bodo ostali pri nas, poučiti o naših vrednotah. »Ravno na dan upora pa se moramo še bolj zavedati dejstva, da se moramo tudi v sedanjih časih upreti proti novi obliki imperializma,« je poudarila Jelušičeva. V nadaljevanju je spregovorila o dogodkih v prvih dnevih druge svetovne vojne, razkosanju Slovenije med tri okupatorske sile (Nemčijo, Italijo in Madžarsko) ter o razlogih za ustanovitev Protiimperialistične fronte, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto. Poudarila je, da je šlo v prvi vrsti za upor proti okupatorjem, tako so se tudi v naši občini ljudje kmalu pridružili osvobodilni fronti in jeseni že odhajali v partizane, kar pa bi mnogi danes radi zamolčali. V nadaljevanju se je v svojem govoru dotaknila tudi organizacije TIGR ter o tem, zakaj dvojna praznovanja in razdeljenost. »Mi, ki v sebi nosimo spoštovanje do borcev druge svetovne in osa- mosvojitvene vojne, bi morali vedeti, koliko poguma in odločnosti je treba za spremembe. Potrebujemo moč in odločnost naših prednikov in marsikaj zmoremo, če strnemo svoje vrste. Ostanimo združeni v prepričanju, da je treba delati dobro ljudem,« je ob koncu svojega govora poudarila slavnostna govornica in zbrane pozvala, naj dan upora in delavski praznik za vselej ostaneta del naše zavesti. Besedilo in foto: Miro Pivar V Domžalah bosta maj in junij podjetniška Obrtna zbornica Domžale v sodelovanju z Občino Domžale, ki s finančnimi sredstvi podpira razvoj podjetnosti v občini, organizira pestro paleto dogodkov s področja podjetništva. Štartaj Domžale, Podjetniški festival za tretje življenjsko obdobje in poletna šola podjetništva so dogodki, ki zajemajo prav vse starostne skupine, ki jih privlači podjetništvo. Kako lahko Tesla v treh urah nare­di nekaj, za kar ostali proizvajalci avto­mobilov potrebujejo od dve do sedem let in zakaj nekateri uspešno razvijejo svojo podjetniško idejo, produkte/storitve in ustvarijo uspešen posel? Zanima tudi vas? Vabljeni, da se udeležite podjetniških delavnic Štartaj Domžale 2022: Dizajnerski pristop, zgodba in brand = tvoja konkurenčna prednost! Nekaj delavnic je že bilo izpeljanih 17., 19., 24., in 26. maja, čakata nas še dve, ki bosta potekali 31. maja in 2. junija, od 17. ure do 20. ure. Kako legalno zaslužiti kakšen evro v vlogi upokojenca? Katere knjige, kateri mentorji me lahko spodbudijo na podjetniški poti, ko sem v ‘penzionu’? Odgovore na ta in podobna vprašanja bodo upokojenci lahko poiskali skupaj s strokov- njaki na Festivalu podjetništva za tretje življenjsko obdobje. Podjetniški festival za tretje življenjsko obdobje bo potekal od 6. do 10. junija 2022 vsak dan od 10. do 13. ure. Diagnoza: podjetnik, ki ne panicira, ampak kdaj tudi zablefira. Kaj pravzaprav je blagovna znamka? Mislite, da so vse stranke podobne vam? Tudi vi zmrznete, ko na sestanku dobite vprašanje, o katerem nimate pojma? Kakšne so bistvene značajske lastnosti dobrih podjetnikov? Kako sanjati realno? Na teh pet vprašanj vam bodo različni strokovnjaki podali najboljše možne odgovore v okviru prve Poletne šole podjetništva v Domžalah. Za posebno poslastico pa jih bodo ob popoldnevih obiskali še gostje, ki so začeli iz nič in ustvarili vau podjetniške zgodbe. V poletni šoli podjetništva se nam lahko pridružite od 27. junija do 1. julija 2022. Obrtna zbornica Domžale, Občina Domžale SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Na Viru pri Domžalah odprli park japonskih češenj sakura V sredo, 11. maja 2022, smo na Viru pri Domžalah (ob Papirniški cesti, naprej od otroškega igrišča) odprli na novo zasajen park japonskih češenj sakura. Japonske češnje so zasajene v spomin na olimpijske in paralimpijske igre v Tokiu 2020 ter na 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo. Nasad japonskih češenj je donirala skupina Kansai Helios. V novem parku Sakura so posadili 85 japonskih cvetočih češenj, ki bodo odslej vsako spomlad zacvetele in družile pod svojimi cvetočimi krošnjami občanke in občane na Festivalu Sakura. Ko na Japonskem zacvetijo drevesa sakura, nastopi praznik cvetočih češenj. Na tisoče ljudi se zbere v parkih, kjer imajo piknike in uživa- Uradno odprtje parka na Viru, kjer je zasajenih 85 japonskih češenj. jo prizore spomladanskega razcveta. Cvetoča drevesa v novem virskem parku simbolizirajo diplomatske odnose med Japonsko in Slovenijo, poleg tega ponazarjajo vrednote dobrih partnerskih odnosov, varovanja okolja in blaginje ljudi. Čudovito pobudo za zasaditev je podal veleposlanik Japonske v Sloveniji, njegova ekscelenca Hiromichi Matsushima. Predlog je skupaj z Občino Domžale pozdravila skupina Kansai Helios, ki je del skupine Kansai Paint, vodilnih proizvajalcev barv in premazov na svetu. Srečanja in odprtja parka so se udeležili veleposlanik Japonske v Sloveniji, njegova ekscelenca Hiromichi Matsushima, predsednik upravnega odbora skupine Kansai Helios Junichi Kajima, direktor podjetja Helios TBLUS dr. Peter Venturini, predsednik Slovenskega paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar, podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar in podžupan mag. Tomaž Deželak, nekaj sodelavk in sodelavcev v Kansai Helios, nekaj občinskih svetnikov ter občanke in občani. Podžupan Marjan Ravnikar je nagovoril zbrane in povedal, da so bile povod za zasaditev japonskih češenj olimpijske igre v Tokiu ter 30-letnica dobrih diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko: »Lani se je tako japonski veleposlanik oglasil tudi na naši občini in dal pobudo o zasaditvi japonskih češenj. Namen celotnega projekta je torej tudi, da vzpodbujamo in vzdržujemo partnerske odnose z Japonsko, lokalno skupnostjo ter povezujemo občane in občanke, na drugi strani pa tudi, da se zavedamo, kako pomembna je skrb za okolje, na katerega velik poudarek dajeta tako Občina Domžale kot tudi podjetje Helios. Predstavitev se je odlično ujemala z našo filozofijo o tem, kako želimo vsem našim krajevnim skupnostim urediti zunanje prostore, ki bodo namenjeni umirjenju, branju, sproščanju; skratka preživljanju aktivnega prostega časa ne daleč stran od mestnega jedra. V dogovoru s podjetjem Kansai Helios, ki je tudi finančno podprlo del projekta (nakup in sajenje češenj), smo posadili češnje, ki bodo v naslednjih letih s svojimi posebnimi cvetovi ta del Vira spremenile v čudovit park. Na Japonskem je spomladi nato navadno praksa, da se pod češnjevimi drevesi zbere množica ljudi, organizirajo piknike in druženja. Upam, da bomo tudi v Domžalah to prakso lahko izvajali vsako leto in na ta način pokazali tudi podporo japonski tradiciji. Hvala vsem, ki ste bili del te posebne zgodbe in uživajte pod krošnjami japonskih češenj.« Povezovalka Ajda Sokler je nekaj več povedala tudi o japonskih češnjah. Razkošni cvetovi japonskih češenj sakura so zares čudoviti, a svojo krasoto ljudem na ogled ponudijo za največ dva tedna pomladi, tako da je njihovo cvetenje obveljalo za simbol minljivosti lepote. Utelešajo japonski rek ‘mono no aware’, ‘nič ne traja večno’. Po eni strani torej vzbujajo žalostno zavedanje o minljivosti, po drugi, in ta se zdi dragocenejša, pa nas opominjajo, da vse lepo velikokrat počiva v mirovanju in se razbohoti le ob zares posvečenih trenutkih, ki razgrnejo očarljivosti postajanja. V kulturnem programu so nastopili otroci iz Vrtca Domžale, enote Cicidom in Palček ter zbor Glasbene šole Domžale, ki nam je že uvodoma namenil skladbo Za devetimi gorami. Zbor deluje pod vodstvom zborovodkinje Ane Kalan in v spremstvu korepetitorke Teje Kómar. Zbrane je nagovoril tudi veleposlanik Japonske v Sloveniji, njegoOBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE vas v soboto, 25. junija 2022, ob 19. uri, va ekscelenca Hiromichi Matsushia, ki je dejal, da je zelo hvaležen, da je danes lahko skupaj z zbranimi na tem čudovitem dogodku. V nadaljevanju programa je nekaj besed spregovoril tudi predsednik upravnega odbora skupine Kansai Helios Junichi Kajima, sledil je še govor direktorja podjetja Helios TBLUS dr. Petra Venturinija. Po njegovem govoru je sledilo uradno odprtje parka s slavnostnem prerezom traku. Škarje so bile podeljene veleposlaniku Japonske v Sloveniji, njegovi ekscelenci Hiromichi- Miro Pivar Foto: Vido Repanšek Prvomajska budnica Prvega maja smo praznovali praznik dela. V Domžalah nas je tradicionalno prebudila prvomajska budnica. Praznik se povezuje z začetkom pomladi kot tudi s praznovanjem delavcev. Že na predvečer so po celotni Sloveniji zagoreli kresovi, proti jutru pa so za dobro jutro marsikje poskrbeli s prvomajsko budnico, ki jo vsako leto obeležimo tudi v Domžalah. Seveda pa budnice ni brez budničarjev, godbenikov in narodnih noš. Letos so se jim pridružile tudi mlade mažoretke pod vodstvom mentorice in voditeljice Anite Omerzu Tome. Vsi skupaj so se zbrali ob pol šesti uri zjutraj pred nekdanjim AS-om v Domžalah, kjer so jih domžalski in stobovski gasilci postregli z jutranjim zajtrkom, nato pa zakorakali proti Domžalam. Glasba godbenikov se je razlegala od Stoba proti centru Domžal ter naprej po Lju- vabi na SLAVNOSTNI DVIG SLOVENSKE ZASTAVE ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v Slamnikarski park ob Občini Domžale. ju Matsushimiju, sklepno dejanje, ki med drugim obeležuje tudi uspešno sodelovanje cenjenih prisotnih, je steklo ob prisotnosti podžupana Občine Domžale Marjana Ravnikarja, predsednika uprave skupine Kansai Helios Junichija Kajime, direktorja podjetja Helios TBLUS dr. Petra Venturinija in predsednika Slovenskega paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Z uradnim odprtjem je park na voljo za nadaljnje dogajanje pod češnjevimi krošnjami. Tradicionalno prebujanje Domžal bljanski cesti, kjer so jih po tradiciji pričakali člani družine Kovač iz gostilne Keber in jim postregli s prvomajskim golažem in pijačo. Vsi obiskovalci, ki jih je bilo ob poti in pri Kebru veliko, so bili mnenja, da prvi maj z budnico skozi Domžale ter obveznim golažem in zelenim pri Kebru ne bi bil pravi prvi maj. Med čakanjem na budničarje je bilo pred Gostilno Keber veselo, kot že dolgo ne. Zbranim so se pridružili tudi podžupan Marjan Ravnikar, nekateri občinski svetniki in svetnice ter častni občani. Za organizacijo letošnje prvomajske budnice v Domžalah je poskrbela Služba za turizem na Občini Domžale. Občina Domžale Foto: Miro Pivar 4 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Krožišče na križišču Ljubljanske, Kamniške in Masljeve ceste Javno povabilo k oddaji predlogov za izdelavo idejne rešitve ureditve krožišča v Domžalah Čarobno pod slamnikom Vsak konec meseca, ko pišem svojo kolumno za Slamnik, se zavem, kako hitro mineva čas. Skoraj smo že na polovici leta in za nami je že toliko različnih aktivnosti, dogodkov in investicij, da bi jih lahko našteval kar nekaj časa. Veliko ste si o vsem aktualnem dogajanju v zadnjem letu lahko prebrali v biltenu, ki sta ga minuli mesec prejeli skupaj s Slamnikom. Pregled vsega dogajanja tudi nam, zaposlenim na občini, da odličen vpogled v to, kaj vse smo uspeli narediti in katere projekte bomo tudi v naslednjih mesecih dokončali, hkrati pa tudi zagon, da z vnemo in zagonom delamo dalje. Velik poudarek dajemo tudi na družabnem področju, saj želimo, da je naše mesto, naš kraj živahen. Mladostne energije res ne manjka, in vesel sem, da je tako. V zadnjem času smo se veliko družili, predvsem lepo je bilo praznovanje v Češminovem parku ob naši 70-letnici. Po dolgih dveh letih se nas je zbralo ogromno in vzdušje je bilo vrhunsko. Na Viru smo pred kratkim slavnostno odprli Park japonskih češenj, izpeljali smo prvo večerno Kuhno na plac, s študenti Fakultete za dizajn smo na Studencu pogledali idejne zasnove za prenovo poletnega gledališča. Ta konec tedna se srečamo z upokojenci, po Domžalah bodo ponovno odzvanjale citre. Pestro in bogato dogajanje v Domžalah bomo 10. in 11. junija popestrili tudi s Čarobnim mestom, kjer se bodo zvrstile trenutno najpopularnejše glasbene skupine, prav tako pa boste lahko obiskali Slamnikarski sejem, ki bo ponujal pester program za vse generacije. Prav tako smo pripravili tudi poletni bilten, kjer boste lahko našli veliko informacij o tem, kam in kaj početi med poletjem v Domžalah. Starši in otroci, izbira je raznolika, zagotovo boste našli kaj zase. Pester začetek poletja se obeta. Izkoristite vse, kar je ponujeno. Naj bo v hladni senci, pod slamnikom, čarobno in nepozabno! Župan Občine Domžale Toni Dragar Na območju semaforiziranega križišča Ljubljanske, Kamniške in Masljeve ceste poteka gradnja enopasovnega krožišča z namenom umirjanja motornega prometa, povečanja prometne varnosti ter pridobitve dodatnih zelenih površin ob vozišču. Investitor ter nosilec gradnje je Ministrstvo za infrastrukturo – DRSI ter Občina Domžale kot soinvestitorka. Ob tej priložnosti želimo v krožišče postaviti obeležje oziroma krožišče urediti tako, da bo občane in obiskovalce pozdravljalo ob prihodu v mesto in kot tako predstavljalo občino. V ta namen Občina Domžale objavlja Javno povabilo k oddaji predlogov za izdelavo idejne rešitve zasnove obeležja na krožišču. Idejna zasnova naj predstavlja ureditev krožišča tako, da naj vključuje simbole, ki v največji meri predstavljajo značilnosti občine Domžale. Vsebuje naj tekstualno predstavitev, zato vas vljudno prosimo, da v nekaj stavkih predstavite svoj predlog, kako bi uredili površino v krožišču. Gre lahko tudi za osnutek idejne rešitve – kiparske ali arhitekturne kompozicije – premer krožišča je 14 metrov. Pri idejni zasnovi je treba upoštevati zasnovo krožišča (skica ureditve oziroma arhitekturna zasnova krožišča je lahko tudi priloga k idejni rešitvi). Prilagamo zasnovo krožišča. O prispelih idejnih predlogih bo odločala komisija, ki jo bo imenoval župan. Komisija bo prispele predloge ocenjevala na podlagi: • izvirnosti predloga, • simbolnim pomenom predloga, • jasnostjo sporočila, ki jo ima predlog, • skladnosti predloga z novo cestno ureditvijo, • trajnostjo obeležja. Po odločitvi komisije bo izbrani predlog tudi javno objavljen na občinski spletni strani https://www. domzale.si/. Poslani predlogi niso zavezujoči. Morebitne dodatne informacije dobite na piar@domzale. si ali na tel. št. 01 721 07 13. Predloge zbiramo do 17. junija 2022 na elektronski naslov vlozisce@domzale.si ali po pošti na naslov Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale s pripisom »Idejna zasnova za krožišče« in kontakti avtorja. Občina Domžale Župan Toni Dragar Domžale gostile Centrope cup Predstavljamo vam športno disciplino: petanka Petanka, sestrska igra balinanja, je ena najbolj razširjenih iger na svetu. Tudi zato, ker jo lahko igramo kjerkoli, je fizično nezahtevna, lahko jo igrajo mladi in stari, primerna je za rekreacijo in razvedrilo, seveda pa je v svetu poznana tudi kot atraktivni tekmovalni šport. Pa jo poznate? Petanko vam lahko predstavimo kot prosto balinanje, ki se igra z manjšimi kroglami, kot so balinarske, pravila pa so tako enostavna, kot bi igrali metanje ploščkov. Igramo jo lahko na dvorišču, posutem s peskom, na makadamskih parkirnih prostorih, plaži, travnatih površinah in še marsikje. Za tekmovalno petanko pa imamo seveda za to posebej pripravljena igrišča. Zgodovina igre petanke v svetu sega v leto 1907, v Sloveniji jo igramo od leta 1999. Tekmovalno petanko v Sloveniji igramo tudi v Domžalah, kjer imamo svojo prvoligaško ekipo v okviru društva TVD Partizan Domžale. So pa Domžale poznane tudi organizacijsko, saj so do zdaj že večkrat gostile ljubitelje petanke, nazadnje sredi maja letos, ko se je v športnem parku Domžale odvijal mednarodni turnir z okoli 50 ekipami in 150 zadovoljni- Urejanje medovitega vrta pri Češminovem parku V torek, 10. maja, smo z učenci in učenkami čebelarskega krožka OŠ Domžale in mladimi iz Društva Verjamem vate pod mentorstvom Matica Severja iz podjetja Trajnice Carniola urejali medoviti vrt pri Češminovem parku v Domžalah. Vreme nam je bilo naklonjeno in s skupnimi močmi smo zasadili kar nekaj gredic z medovitimi rastlinami, ki bodo odlična paša za čebele iz urbanega čebelnjaka na strehi OŠ Domžale ter za vse ostale opraševalce. Naj cveti, naj leti, naj medi! Ko bosta postavljena še promocijski čebelarski paviljon in lesena skulptura čebele, pa bo naš mali vrt popoln. Vabljeni k obisku! Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Skupaj z otroki smo uredili medoviti vrt. Šesta sezona Štartaj Domžale Zaštartali smo novim rekordom naproti. »Bodite hvaležni za čudake,« je ena od misli, ki jo je slušateljem Štartaj Domžale na uvodnem modulu položil na srce dr. Blaž Zupan. Ugledni predavatelj z Ekonomske fakultete in globalno uspešni serijski podjetnik je več kot štiridesetim udeležencem spregovoril o tem, kako razrešiti večni problem iskanja ujemanja med problemom in rešitvijo, ki je osnova za razvoj uspešne podjetniške zgodbe. Ob tem je poudaril, da moramo ve- nimi predavatelji, strokovno vsebino, podano na všečen način, predvsem pa s številom udeležencev, ki daleč prekaša druge tovrstne dogodke v slovenskem prostoru. Kot je ob tem povedala vodja programa Mellanie Grudniik, »so udeleženci po navadi na plačljivih dogodkih zadovoljni, če odnesejo vsaj eno uporabno stvar. Pri nas pa so nam udeleženci soglasno potrdili, da so jih odnesli minimalno pet. To je dodatna dodana vrednost našega pro- dno skrbno spremljati komentarje strank, ki odstopajo od všečnih pohval, saj gre pri tistih, ki nam niso všeč morda za znanilce sprememb ali pa preprosto za stranke, ki razbijajo naša utečena miselna prepričanja in so zato še toliko bolj dragocene (mi pa jih imamo za tečne …). Serija brezplačnih podjetniških delavnic poteka v organizaciji Obrtne zbornice Domžale že šesto sezono. Vedno navduši s skrbno izbra- grama, ki poteka v sodelovanju z Občino Domžale«. Štartaj Domžale bo potekal v živo vsak torek in četrtek po 17. uri do vključno 2. junija letos. Dodatne informacije: Karolina Kalan, 040 45 98 45 mi udeleženci iz petih srednjeevropskih držav (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Slovenija). Breme organizacije je letos prevzel izvršni odbor Zveze društev petanke Slovenije (ZDPS), ki je s pomočjo praktično vseh slovenskih petankarskih društev vzorno pripravil turnir. Zmagovalce smo po celodnevnih napetih tekmah dobili že pod reflektorji, ko je slavila zasedba kluba Vila Ane (Ljubljana-Polje) v postavi Gregor Sever, Gregor Valter Oprešnik in Dragan Kutlačić, ki je v finalu premagala trojko iz Slovaške. Tretje mesto je prav tako ostalo slovenskim petankarjem. Vsekakor zanimivo in prijetno doživetje in druženje je igranje petanke, to vam lahko zagotovimo. Če smo v vas zbudili zanimanje ali če se imate namen bolje seznaniti s športno disciplino petanka, vas vabimo, da nas poiščete na spletu: https:// zdps.si/ ali nas kako drugače poiščete, rade volje vam bomo svetovali. Za konec petankarski pozdrav: srečno! Delavnice na obrtni zbornici že potekajo. V Domžalah smo gostili mednarodni turnir petanke. Občina Domžale Foto: arhiv Zveze društev petanke Slovenije Obrtna zbornica Domžale in Občina Domžale Foto: arhiv Obrtne zbornice Domžale letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Gradnja javne infrastrukture v Domžalah V maju na deloviščih širom občine potekajo investicijska dela, ki obetajo novo cestno in kolesarsko infrastrukturo, na novo urejeno krožišče, nov dom krajanov, vlaganja v šolsko infrastrukturo in podobne nove pridobitve. Gradnja regionalne kolesarske po- obsežen projekt, ki bo ob zaključku vezave Domžale–Ljubljana: V obči- vsem občankam in občanom nudil ni Domžale si z izvajanjem različnih nove možnosti in alternative navaprojektov prizadevamo za vzpostavi- dam, ki jih poznamo. tev infrastrukture, ki bo občankam Infrastruktura, ki je predmet proin občanom omogočala trajnostno jekta: mobilnost. Eden izmed projektov je • novogradnja kolesarske steze v tudi gradnja nove enostranske dvodolžini 2 km, smerne regionalne kolesarske pove- • izgradnja brvi (kolesarska steza) zave občine Domžale v dolžini 2 km prek regionalne ceste (Kamniška (od Češminove ulice do Krožne cecesta, R3-644/1358), le so rezervirana nepovratna sredstva v višini 2.198.020 evrov, od tega znaša podpora Evropske Unije 1.758.416 evrov (80 odstotkov), nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna pa 439.604 evrov (20 odstotkov). Pogodbena vrednost gradnje z izbranim izvajalcem znaša 3.148.046,56 evra z DDV. Projekt je skladen z Operativnim programom Evropske kohezijske po- Gradnja kolesarske steze lepo napreduje. Po izgradnji brvi nad regionalno Kamniško cesto se izvaja še en premostitveni objekt nad železniško progo. Izvajajo se dela na Poljski poti. V središču mesta bo zgrajeno krožišče. Na Domu krajanov v Študi je zgrajena streha, izvaja se fasada in brusijo betoni. ste), medtem, ko bo skupna dolžina končne kolesarske povezave 15,50 km (do Mestnega trga v Ljubljani). Veliko vlagamo v rekreacijsko os Kamniške Bistrice, manj pa je bilo zgrajenih cestno-kolesarskih povezav, zato smo z veseljem pristopili k projektu Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in uporabnikom omogočili, dnevne migracije na delovno mesto ali mesto šolanja v Ljubljano s kolesom; s tem bi zmanjšali količino osebnih vozil, predvsem v mestnem jedru. Gradnja regionalne kolesarske povezave Domžale–Ljubljana se je začela v januarju 2022 (v začetku letošnjega leta) in bo zaključena predvidoma v septembru 2022. Do konca junija 2022 bosta zaključeni gradnji obeh brvi, tako prek Kamniške ceste kot prek železniške proge v Domžalah. Načrtujemo, da bomo konec oktobra 2022 prevzeli celotno investicijo s strani izvajalca, Gorenjske gradbene družbe, d. d., iz Kranja. Gre za • izgradnja brvi (kolesarska steza) prek železniške proge v Domžalah, • rekonstrukcija obstoječega para avtobusnih postajališč na obravnavanem odseku, • ureditev cestne razsvetljave in vse morebitne zaščite tangiranih komunalnih vodov, • ureditev odvodnjavanja padavinskih voda, • na novo bomo uredili tako vertikalno kot horizontalno signalizacijo. Glavni namen operacije je zagotavljanje trajnostne mobilnosti za dnevni dostop prebivalcev na delovno mesto in mesto šolanja na relaciji Domžale–Ljubljana. Z omenjenim projektom sledimo strateškemu cilju občine Domžale – zmanjšanju prometa predvsem v mestnem jedru in vzpodbuda k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza in drugih oblik trajnostne mobilnosti. Za projekt gradnje regionalne kolesarske povezave občine Domža- Poletni bilten: Poletje – najlepši letni čas Drage učenke, dragi učenci, otroci, starši in seveda tudi vsi ostali občani in občanke! Večina vas že veselo odšteva zadnje šolske dni in veseli pričakujete dolgo in vroče poletje. Za vse nas je to zagotovo eno izmed najlepših obdobij v letu, ko se odpočijemo, napolnimo baterije, prepustimo stvarem, ki jih imamo radi, skratka uživamo. Tudi v naši občini se bo poleti dogajalo veliko različnih aktivnosti. Vse polno bo otroškega smeha, igrivosti in iskrivosti, hladili se bomo v objemu hladne Kamniške Bistrice, prisluhnili različnim glasbenikom, se udeležili naših kulinaričnih dogodkov, pod zvezdami gledali svoj najljubši film ali se podali po naših tematskih poteh, kjer bomo raziskovali še tiste neodkrite prostore, kjer se bomo umaknili pred mestnim vrvežem. Pred nami je torej že tradicionalni bilten, ki ga vsako leto pripravi Služba za turizem. Ne dvomim v to, da med vso to pestro ponudbo ne bi našli vsaj nekaj sebi ljubega. Ihanska pot, Homška učna pot, pa Šumberk, ki po novem ponuja tu- di kolesarske dogodivščine, so zagotovo prava izbira. Naš bazen kar vabi naše otroke k brezskrbnemu čofotanju, pa da ne pozabimo na številna društva in organizacije, ki so za vas pripravile bogate vsebine. Organizirana bodo tudi različna počitniška varstva, predstave in koncerti na Studencu, glasbeno, filmsko in gledališko bodo poletje popestrili tudi v Kulturnem domu Franca Bernika. Knjižnica Domžale, Center za mlade in mnogi drugi bodo s svojo pestro vsebino krajšali dneve, izobraževali in zabavali. Lahko se udeležite taborov, se učite novih veščin ali pa se sproščate. Ni meja, in prav je, da si vsak izbere tisto, kar mu je najbolj pisano na kožo. Naj bo prekrasno in predvsem dolgo, to poletje. Izkoristimo različne možnosti, da bomo polni lepih vtisov vstopili v jesen in se polni zagona podali novim izzivom naproti. Župan Toni Dragar litike za obdobje 2014–2020, prednostna os 4. Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostna naložba 4.4 Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi, Specifični cilj 1: Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Gradnja krožišča v Domžalah: Na območju semaforiziranega križišča Ljubljanske, Kamniške in Masljeve ceste v Domžalah poteka gradnja enopasovnega krožišča z namenom umirjanja motornega prometa, povečanja prometne varnosti ter pri- dobitve dodatnih zelenih površin ob vozišču. Investitor ter nosilec gradnje je Ministrstvo za infrastrukturo – DRSI ter Občina Domžale kot soinvestitor. Na gradbišču je v prvi fazi vzporedno z gradnjo krožišča JKP Prodnik gradil meteorno kanalizacijo. Z gradnjo krožišča v Domžalah smo začeli v začetku maja (izvajalec KPL). Stroški investicije se delijo po ključu država tri četrtine in občina eno četrtino, predvideni stroški izgradnje krožišča so 400.000 evrov ter strošek obnove meteorne kanalizacije po Masljevi ulici v višini 100.000 evrov (iz občinskega proračuna). Dela na krožišču bodo potekala predvidoma do avgusta 2022 (izvajalec KPL), gradnjo meteorne kanalizacije (Prenova Gradbenik) pa je JKP Prodnik zaključil v sredini maja 2022. Na gradbišču je na novo vzpostavljena druga faza zapore dela Ljubljanske ceste, promet trenutno poteka v smeri Domžale–Kamnik. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Kje bom preživljal poletne počitnice? Predstavitev poletnih počitnic v občini Domžale na spletni strani www.visitdomzale.si 6 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si TRADICIJA IVANKINIH DOBROT BO ŠLA NAPREJ IVANKA BRODAR, MOJSTRICA KROFOV, FLANCATOV IN POTIC Ivanka Brodar je ena naših najbolj prepoznavnih občank, ki je v aprilu proslavljala visok življenjski jubilej, dopolnila je 90 let. Cveta Zalokar Foto: Majhenič 20 let pomagala mami pri delu, a ji ga mama ni nikoli v celoti prepustila in ji zaupala. »Potem pa je nekoč padla z lestve in se polomila. Naslednji dan bi morala ocvreti krofe in flancate za Mavrico, in bila je vsa obupana, kdo bo zdaj to naredil. Jaz sem bila kar tiho, a vedela sem, da je zdaj priložnost, da se izkažem. Ponoči sem po tiho vstala, zamesila, nacvrla in zjutraj sem svoje delo postavila na sredo mize. Mama je bila navdušena, pohvalila me je in tako sem potem lahko tudi bolj samostojno začela z delom.« Vsekakor pa zdaj skupno delo poteka v presenetljivo skromnih razmerah, glede na to, koliko in kako dobrih izdelkov prihaja iz tedna v teden, zlasti pa pred prazniki, izpod njunih rok. Skoraj vse delata ročno, le za mešanje testa imata manjši stroj. Če gresta v soboto na tržnico, potem začneta že v petek popoldne, Ivanka zadnja leta, potem ko je za delo resno poprijela hči Ivi, samo še bolj kot ne pomaga, ubija jajca, maže … Pečeta pa že od samega začetka v čisto navadnih pečicah dveh gospodinjskih štedilnikov, zato se peče celo noč. Hči Ivi dodaja: »Ja, to je pa res nastaja z božjo pomočjo, vso noč se peče, eni pladnji ven, novi pa noter …« S priznavanjem let nima težav, zato je podatek prijazno dovolila objaviti, najbrž tudi zato, ker svoja leta sicer dobro skriva. Vedno nasmejana in mladostna, najbolj srečna in vesela, če je v soboto lahko na tržnici, kjer v hišici Ivankinih dobrot pozdravlja svoje prijatelje, klepeta z znanci in strankami njenih tradicionalnih sladkih izdelkov. Teh se je v letih njenega pojavljanja na številnih dogodkih, prireditvah, sejmih in tekmovanjih, za katere je pekla svoje daleč naokoli znane in mnogokrat nagrajene dobrote, nabralo kar veliko število. In prav vsi so prepričani, da nas bo čila mojstrica domače peke še dolgo razvajala. Nenazadnje tudi zato, ker je znanje že prenesla na svoje potomce, ki nadaljujejo njeno tradicijo in v tem našli tudi poslovno priložnost. Mladost v Moravčah Ivanka se je rodila kot najstarejši otrok mami Ivanki in očetu Janezu - Johanu v majhni vasici Pogled nad Moravčami, v kmečki družini, ki je štela pet otrok. Oba brata in obe sestri so še živi, kar kaže na dobre gene, čeprav starša nista dočakala njenih visokih let. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskovala v Moravčah, potem pa je prišla druga svetovna vojna. Že mama jo je navdušila za peko potic, ki jih je tudi sama rada pripravljala, še posebej Ivanka in njeni krofi ob velikonočnih praznikih. In Ivanka je prvo potico iz maminih sesta- kaj narobe s kvasom in niso vzhajali. vih spekla že pri osmih letih. Po voj- Jezna sem bila, pa sem vse skupaj odni je delala nekaj let v Oljarni, po- nesla v hlev in nevzhajano testo dala tem pa začela kot čistilka in nada- kravam. Te so ga z veseljem zmazaljevala v nabavni službi kot kurirka le. Ampak mož Jože je bil pa zelo hud, v Tosami – in tako vse do upokoji- saj se je bal za krave. Potem pa sva tve. Moža Jožeta je spoznala v Kra- vso noč dežurala in hodila v štalo šnji, kjer sta živela prvih pet let sku- opazovat, kaj bo z njimi.« pnega življenja. Ivanka je rodila štiri otroke, dve hčeri (Ivi in Miro) in Krofi za direktorja Pogačnika dva sinova, Joškota in Srečka, ki pa V Tosami se je na neki zanimiv naje žal pred dvema letoma umrl za- čin tudi začela njena pekovska zgodradi raka. Potem pa sta z možem na ba. In kot rada pove Ivanka: »Ja, to je Hudem pri Radomljah kupila sta- pa zasluga direktorja v Tosami Jožeta rejšo hišo in jo počasi obnovila, in Pogačnika. On si je zaželel krofov, kar tam živi še danes. Imela sta tudi dve med službo sem hitro šla domov in mu kravici, vedno tudi nekaj konj. Mož jih prinesla, malo tudi v zahvalo, ker se je rad s svojimi konji in okraše- me je vzel v službo.« Ker najprej so jo nim vozom zapravljivčkom udele- zavrnili, češ da je prestara, ko je za to ževal srečanj narodnih noš. In pri povedala direktorju Pogačniku, pa ji tem se mu je tako rada pridružila tudi Ivanka, saj je bil mož veseljak in sta šla rada malo okoli. Nikoli ni manjkala na srečanjih v Kamniku, veliko so hodili po Sloveniji, spomni se Kočevja, enkrat pa so šli tudi v Avstrijo. V svoji lepi narodni noši, ki zdaj malo počiva. »Še vedno bi se oblekla in šla v povorke, a zdaj ni več prave družbe. Nekatere so že umrle, tradicija pa malo ugaša.« Po moževi smrti pa so voz prodali Simonu iz Ihana. Rada pa igra tudi na harmoniko in zraven zapoje: »In ja, igrati harmoniko se še vedno po malem učim.« Še eno zgodbo, povezano s krofi in možem bi rada delila z bralci. Takole gre: »Nekoč sem pripravljala krofe, pa je bilo očitno ne- Pestra izbira Ivankinih potic V soboto je najrajši na tržnici Od sobotah pa na tržnici že več kot sedem let prodaja zdaj večinoma vnukinja Anja, ki se je šolala za zdravstveno delavko, zelo rada pa se ji pridruži tudi Ivanka: »To je rekel, da naj v ponedeljek kar pride delat. In nad njenimi krofi je bil zelo navdušen, zato ga bo letos ob njegovem rojstnem dnevu ponovno razveselila z njimi. Tako se je začela njena pekovska kariera. Krofe in potice je ocvrla in spekla za gasilce iz Krašnje, ko so imeli veselico, saj so spoznali, da nobeni niso boljši. Vsa leta je pekla tudi za številne dogodke, ki so jih pripravljali v Foto kino klubu Mavrica, začela je sodelovati na občinskih dogodkih, Hitovem sejmarjenju. Sama pa se rada spominjam, da so bili mnogokrat njeni krofi tudi darilo mojim volivcem v času županskih kampanj. In očitno so bili tako dobri, da sem dobila kar tri mandate. Kdo ve, morda tudi s pomočjo njenih krofov in ljubezni, ki je bila vmešana vanje. Ivankin dan je še vedno poln Najbrž tudi zato, ker zgodaj vstaja, okoli pete zjutraj je že pokonci. Najprej molitev, kar v postelji, potem pa telovadba, ki je redno na programu. »To delam že več let, nekatere vaje naredim kar v postelji, druge pa stoje. Tako se razgibam, raztegnem in ohranjam vitalnost.« Potem pa dopoldneve večinoma preživi na svoji njivi, ki jo ima pri hiši na Hudem. Na njej pridela tako rekoč vso zelenjavo, zase in za širšo družino. »Delo na zemlji me zelo sprošča, rada gledam, kako raste, moji zelenjavi pa tudi rada zapojem. Vedno sem tako rada pela, še posebej, če sva prišli skupaj z mojo sošolko in rojakinjo Moravško Maro (opomba avtorice: legendarna Mara Vilar, ki je pred kratkim tudi proslavljala življenjski jubilej).« Skoraj vse še naredi sama in njiva je zdaj, sredi maja že polna zelenjave, od krompirja, korenja, solate, pese. In iz teh sestavin si potem tudi sama skuha kosilo, najrajši ima stare, kmečke jedi. In ko je potem zvečer utrujena, na srečo vedno dobro spi. Ivanka dolgo ni zaupala hčeri Peka Ivankinih dobrot poteka na njenem domu na Hudem, kjer je sprva pekla kar v domači kuhinji, zad­ nja leta pa sta si s hčerko Ivi, ki je tudi prevzela njeno delo in blagovno znamko Ivankine dobrote, v nekdanji štali uredili majhno delavnico. Hčerka Ivi se rada spomni, da je kar S prodajo na tržnici so zelo zadovoljni, vedno ponudijo samo sveže izdelke in zato je pred njihovo hiško vedno polno kupcev. In kaj naredijo, če vsega ne prodajo, kar se ne zgodi ravno pogosto? »Takrat pa vse podariva, najrajši dava brezdomcem,« pravi Ivanka. In doda, da se to lahko zgodi vsakomur. pa komaj čakam, že v sredo sprašujem, kdaj bo sobota.« Zadnja leta pa se jim je pri delu pridružil tudi Jernej, ki ga mnogokrat srečujemo tudi na tržnici in je pri Brodarjevih našel svojo novo družino. Pred leti je bil zelo bolan, zatekel se je v naš gostinski lokal v Dolu, pomagali so mu, in ko je ozdravel, je želel pomagati – pomagal je pri različnih delih, nekaj časa je skrbel za bolnega očeta, zdaj pa nosi pladnje, srečamo pa ga tudi, ko prodaja v Arboretumu Volčji Potok. Ivanka pravi, da ga imajo ljudje zelo radi, predvsem pa je pomembno, da je priden in pošten. Sicer so s prodajo na tržnici zelo zadovoljni, vedno ponudijo samo sveže letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 7 obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si izdelke in zato je pred njihovo hiško vedno polno kupcev. In kaj naredijo, če vsega ne prodajo, kar se ne zgodi ravno pogosto? »Takrat pa vse podariva, najrajši dava brezdomcem,« pravi Ivanka. In pravi, da se to lahko zgodi vsakomur. Najboljša potica je še vedno orehova Za dobre izdelke so pomembne sestavine, te morajo biti domače. Veliko pa pomaga tudi dobra volja, s katero so pripravljeni njihovi izdelki. Moko nabavljata v Kraljevem mlinu v bližnjih Radomljah. Za krofe in druge izdelke je najboljša mehka bela moka, tipa 500. In od vsega začetka sta zvesti Kraljevi moki in zanju je to najboljša moka. Poleg krofov in flancatov sta začeli uvajati vse več novih izdelkov. Še posebej inovativni so pri poticah in njihovih nadevih. Poleg znanih orehovih, pehtranovih, makovih lešnikovih potic, pa potratne potice, je bila Ivankina ideja na primer potica z bezgovimi cvetovi ali pa s kamilicami, odlične so tudi Ivine pomarančna in limonina potica z ingverjem, pa potica iz smrekovih vršičkov, kokosova potica … Ivanka pri tem doda: »Ko nisem mogla spati, sem premišljevala o novih sestavinah in poizkušala. Zdaj pa to nadaljuje moja Ivi.« Sestavine za nadev so vedno sezonske, nabirava pa jih po bližnjih gozdovih, poljih, tam, kjer je neonesnaženo, še posebej radi v Ivankinem rojstnem kraju. Ivanka je sicer zelo sladkosneda in njena najljubša je kar klasična – orehova potica. Na srečo pa s sladkorno nima težav in tudi sicer je kar zdrava. Ponudbo so popestrili tudi z buhteljni, vse bolj popularnimi rogljički, pa okusno špehovko … Ivanka in hči Ivi, ki je prevzela mamino dejavnost. Frfrau, na katerega je bilo povabljenih več kot 80 sorodnikov in znancev: »Vesela sem bila, ker je prišlo veliko ljudi, z nami je bil župan Toni, pa Vido Repanšek.« Ponosna je na veliko družino, zdaj že raste šest vnukov in pet vnukinj, pa tudi že pet prav- nučkov. In na mnoge med njimi je Ivanka že prenesla svoje veselje do domače peke in tradicije. Obe Ivini hčerki Anja in Vesna še posebej radi pomagata pri peki in delu v zvezi s prodajo. Tako da se za nasledstvo ni bati. ❒ Pravljični Šumberk Številna priznanja in nagrade Ivankini izdelki so dobili mnoge nagrade in priznanja na tekmovanjih kmečkih dobrot. Nikoli ni manjkala na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. In osvajala zlate medalje, teh se je nabralo toliko, da zanje sploh ni prostora. Treba jih bo malo urediti. Tudi letos sta na tekmovanju v Ljubljani dobili nagrado za najboljši krof. Hči Ivi pa ni najbolj navdušena nad tekmovanji, saj je to preveč stresno: »Vse se mora poklopiti, vse mora biti ob pravem trenutku, ampak potem se rado zgodi, da se prav za tekmovanje kaj sfiži.« Ampak na zadnjem tekmovanju Fala slonček je vseeno uspela in dobila pohvale. A ni bilo popolno, kot si vedno želi. Ker so še sveže krofe peljali na tekmovanje in so bili ti še topli, so malo zlezli skupaj, ko so jih prerezali. Praznovanje v krogu domačih Ivanka še vedno rada sprejme obiske, jim postreže s svojimi poticami in krofi. Poleg obdelovanja njive gre rada tudi na sprehod, še posebej v bližnji Volčji Potok. Zvečer pa gleda televizijo. V aprilu so veliko praznovanje ob Ivankinem okroglem jubileju pripravili v gostilni Pr Na vodenih ogledih po pravljično-doživljajski poti se nam pridružijo vodniki in jamarji. Zbirno mesto: Češminov park sobota 11. junij ob 10. uri sobota 9. julij ob 10. uri Obvezne predhodne prijave na: domzeldol@skrateljc.org 8 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii tema meseca PROJEKT MUSInC – UČENCI OŠ ROJE NA ODRU S ŠTEVILNIMI ZNANIMI GLASBENIKI Osnovna šola Roje ima v našem okolišu prav poseben pomen. Gre za šolo, ki v svoj program vključuje otroke, ki ne zmorejo dosegati normativov klasičnih šol. Vsak otrok na svetu je poseben in edinstven, otroci na Rojah pa s svojimi specifičnimi potrebami in srčnostjo barvajo (včasih tudi čez črto) našo družbo še v bolj pisane barve. Besedilo: Mateja A. Kegel Fotografije: Jure Ogrin U stanovo obiskuje 144 otrok in mladostnikov, starih od tri pa do 26 let, z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter ostalimi pridruženimi motnjami (gibalna oviranost, okvara vidne funkcije, govorno-jezikovne motnje, dolgotrajno bolni otroci, otroci z avtističnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ...). Prav vsi pa razumejo glasbo, pravijo. Tako na Osnovi šoli Roje iščejo tudi različne možnosti, kako otroke vključevati v programe, ki jim bodo dali čim večjo širino, pa tudi možnosti za razvoj, in tako so prišli na idejo mednarodnega projekta MUSInC. Dejansko gre za projekt, ki se je rodil v Domžalah, prvi rezultati pa kažejo, da je bila odločitev za izvedbo več kot odlična. O projektu smo se pogovarjali z Anjo Oršič, socialno pedagoginjo in svetovalno delavko na Osnovni šoli Roje, kjer se je projekt rodil. Seveda nas je v prvi vrsti zanimalo, kaj pravzaprav predstavlja projekt MUSInC in kako je prišlo do ideje. Kot pravi Anja Oršič, je bistvo projekta omogočiti otrokom s posebnimi potrebami dostop do izkušenj, znanj in ljudi, ne glede na to, kaj in koliko zmorejo ali ne zmorejo, in ne glede na to, kaj jim družine lahko ali ne morejo omogočiti. »Želimo jim dati priložnosti in jih vključiti v glasbene aktivnosti, ki jim bodo zagotovo ostale v spominu za vse življenje. Ideja celega projekta je prispevati k višji inkluziji otrok s posebnimi potrebami v kulturno-umetniški sferi družbe.« Običajno otrok s posebnimi potrebami ne najdemo v glasbenih šolah, saj tamkajšnji programi niso prilagojeni omejitvam in specifikam otrok, zato so se na OŠ Roje pred projektom odločili za analizo stanja med učenci in njihovimi starši, kjer so preverili, koliko in ali sploh so vključeni v izvenšolske glasbene aktivnosti. »Ugotovili smo, da so redki posamezniki vključeni v zasebne glasbene šole, imamo npr. fanta, ki se uči igrati harmoniko, a večina od njih ni vključenih, saj izobraževanje ni prilagojeno njihovim sposobnostim ali pa si ga starši ne morejo privoščiti. To posledično pomeni, da nimajo možnosti in izkušenj, ki so na voljo normativni populaciji, in je še toliko bolj pomembno, da tudi na tem področju nekaj naredimo,« opozarja Anja Oršič. Delavnic ne izvajajo učitelji, ampak znani glasbeniki Ob tem na šoli izpostavljajo, da delavnic ne izvajajo učitelji, s katerimi se učenci srečujejo vsak dan, ampak znani slovenski glasbeniki, ki jih otroci vidijo na Youtubeu ali pa na televiziji, v oddajah, kot je Slo- venija ima talent. »Že nam učiteljicam je to poseben dogodek, otrokom pa sploh, in to je namen tega projekta – priložnost za veselje. Projekt je zasnovan mednarodno, sodelujemo z OŠ Nad Lipom iz Zagreba, ki je po programu podobna naši šoli. Pri njih nastopajo hrvaški glasbeniki, imajo podobne izkušnje, te pa si med seboj izmenjujemo. Tudi tamkajšnjim otrokom to res veliko pomeni,« z navdušenjem pripoveduje socialna pedagoginja. V program so vključili različne skupine otrok, saj tudi sicer OŠ Roje obiskujejo otroci z različnimi posebnostmi – tako imajo osnovnošolski program z nižjim izobrazbenim standardom, poseben program vzgoje in izobraževanja ter razvojni vrtec. »V sam projekt sta vključeni dve skupini, trudimo pa se, da zastavimo koncept dela na način, da ima vsak otrok maksimalno od projekta, da ne gre samo za to, da sedimo in poslušamo, ampak se ustvarja proces med učenci in glasbeniki, s katerimi se pred delav- nico tudi srečamo in jim povemo, koliko otroci zmorejo (npr. slediti melodiji, ujeti ritem in podobno). Glasbeniki nam gredo pri tem zelo naproti, se potrudijo jih zabavati in na koncu tudi z njimi spijejo sok ter poklepetajo. Ti jih sprašujejo različne stvari, od tega, od kod so doma, ali poznajo recimo BQL, vrhunec pa je, ko jih objamejo, se z njimi fotografirajo. Projekt je z razlogom, da ponudimo otrokom možnosti, do katerih običajno nimajo dostopa,« dodaja sogovornica. Postaviti otroke in glasbenike v isti prostor … Seveda nas je zanimalo, s kom vse se bodo otroci družili in kako so pravzaprav izbirali izvajalce, ki bodo učencem OŠ Roje približali glasbo na drugačen način. »Imamo super priložnost in privilegij, da sodelujemo s KD Blunout, jazz lokalom v Domžalah in lastnikom Alešem Florjančičem. On je bil tisti, ki nas je tudi povabil, otroci so v njegovem lokalu že izvajali prve delavnice, prav tako pa je Aleš tisti, ki je z glasbeniki navezal stik, glede na naše želje. Skupaj smo preverili, kaj je za otro- letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 9 tema meseca in podobno,« v smehu dodaja socialna pedagoginja. »Glasbeniki se zavedajo, da so naši otroci najbolj možno dobronamerni, da gre za iskren interes in željo do spoznavanja, da jim veliko pomeni, da so slišani in videni in da njihov namen ni, da bi kogarkoli spravili v nelagoden položaj.« Sicer pa jih v prihodnjih mesecih čaka še kar nekaj zanimivih delavnic. V projektu so namreč pripravili dva sklopa, prvi je pevski skop, kjer se bodo poleg Maje Keuc in Ditke srečali še z Alenko Godec, Zoranom Predinom in Trkajem. V instrumentalnem delu pa jih bodo obiskali Nuška Drašček, Slavko Ivančič, bobnar Žiga Kožar, kitarist Robert Pikl in basist Aleks Mladenov. Pa odzivi otrok? Predvsem ustvarjalce projekta veseli, da bodo otroci lahko dejansko tudi sami preizkusili instrumente, tako bodo v Blunoutu imeli priložnost sesti za pravi set bobnov, ustvarjali pa bodo tudi s preprostimi Orffovimi instrumenti. »Četudi ne gre na koncu za nek vrhunski glasbeni izdelek, je bistvo vsega, da se imamo fino, da se družimo, doživimo izkušnjo, da se otroci lahko tudi pohvalijo, s kom so se srečali, družili. In seveda, da na koncu sledijo avtogrami, fotografiranje, vsak se namreč z največjim veseljem fotografira z glasbenikom in potem pripovedujejo, kam bodo obesili slike. Tako dobijo trajen spomin,« še pomembnost tovrstnega vključevanja poudari sogovornica. V projekt v okviru programa CMEPIUS (Erasmus+ KA210, financiran s strani EU) je vključenih več strokovnih delavcev, ki ustvarjajo zgodbo MUSInC Z melodijo do inkluzije – glasba, medij vključevanje V Z M E T N I C E • L AT E K S L E Ž I Š Č A LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI i avni l at a le l n a p ža 00 VN O 0 nar ek s 10 % rši m dn na prevlek a ov na al Pira Pr Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. 1 ke aktualno. Tako smo med prvimi že jo pri likovnem pouku, glasbo vrtijo gostili Majo Keuc, Ditko, tisto, kar sli- med odmori, tudi med sproščanjem, šimo tudi na radiu.« telovadbo. Ali pa zjutraj, v jutranjem Da iz izobraževanja lahko nastane varstvu, ko so še vsi zaspani, jih zbunekaj tako čudovitega, je še dodatna dijo prav z glasbo. »Ne glede na to, da motivacija za šolo in njene sodelav- sta v predmetniku predvideni dve uri ce. Tako je tudi ta projekt pozitivna glasbe tedensko, jo poskušamo vpeljaposledica izobraževanja, ki ga je or- ti na različne načine, tudi skozi glasganizirala Občina Domžale na temo bene krožke, glasbene urice, igranjem črpanja evropskih sredstev, ki se ga kitare, tolkalnim in instrumentalnim je udeležila sodelavka OŠ Roje. Tako krožkom ter otroškim in mladinskim so naleteli na možnost sodelovanja v pevskim zborom. Na tem področju res okviru programa Erasmus+, kjer so veliko delamo, učiteljice so zelo trudiprojekti v celoti sofinancirani s stra- jo, da naše otroke pripravijo tudi na ni EU. »Po izobraževanju me je kon- nastope in razna pevska tekmovanja, taktiral Beno Stern, vodja usposablja- pred kratkim so npr. nastopali tudi ob nja in strokovnjak projektnega mana- 70-letnici domžalske občine. Naša vigementa evropskih projektov, ter pre- zija je učenje in spodbujanje otrok za dlagal projekt, kjer bi v istem prostoru čim bolj samostojno, zdravo in poštezdružili glasbenike in otroke s poseb- no življenje. Glasba nas pri vsem tem nimi potrebami ter jim tako dali prilo- podpira in povezuje.« žnost, da se učijo drug od drugega.« Učenje glasbe igra pomembno vloOsnovna šola Roje je torej drugi go v čustvenem in celostnem oblikodom za otroke z motnjo v duševnem vanju sistema čutil, koordinacije slurazvoju in ostalimi pridruženim mo- ha, tipa in giba in v razvijanju ustvartnjami. Tovrstni, inovativni projek- jalnih potencialov. Glasbeni pouk poti poleg izobraževalnega procesa za- spešuje tudi ohranjanje fizičnega in gotovo še dodatno vplivajo na razvoj psihičnega zdravja, izpolnjuje člonjihovih potencialov. Kot pravijo na vekovo željo po igri in komunikacišoli, je glasba super orodje, ki vpli- ji ter utrjuje občutek po pomembnova na celosten razvoj posameznika, sti. Hkrati se z vedenjem o pevski vlopa naj gre za normativne otroke ali gi glasu in z igranjem na inštrumente otroke s posebnimi potrebami. Vpliv stopnjuje razumevanje glasbe in ljuje tako na psihični kot fizični ravni, bezen do nje, poudarjajo na OŠ Roje. glasba je zabava, sprostitev, hkrati pa igra in učenje. Opažajo tudi, da Lahko pridemo k tebi pomaga pri razvoju samopodobe in domov? kot medij, s pomočjo katerega se lah- Projekt, ki sicer traja od 1. marca ko približajo otroku in krepijo njego- 2022 do 1. marca 2023, ima za seboj ve močne točke. »Ko otrok sam vidi, že prvi dve izvedeni delavnici. Najda mu gre nekaj dobro, da nekaj zmo- težje je začeti, a ko enkrat dobimo re in zna, pridobi na samopodobi in občutek in vemo, kako stvari potevse to vpliva na njegovo celotno ži- kajo, steče, pravijo na šoli, kjer so vljenje, na interakcijo z drugimi, na imeli še toliko večji izziv, saj so se to, kaj misli o sebi in svojih sposob- izvajalci v večini prvič srečevali s nostih. Glasba se mi zdi nekaj nujne- tovrstno skupino otrok, zato so jim ga v našem življenju, za vse, sploh pa na pomoč priskočili s kakšno idejo, za naše otroke. Le redkokdo ima mo- saj večina ne prihaja iz pedagoške žnost da se po tem, ko odide iz šole stroke, so profesionalni glasbenidomov, še dodatno glasbeno izobra- ki. »Puščamo pa precej odprte roke žuje,« dodaja Anja Oršič. glasbenikom, saj se zavedamo, da so oni profesionalci na področju glasbe, Vpliv glasbe na počutje tako kot smo mi bolj domači na poOb tem dodaja, da se na glasbo ču- dročju vzgoje naših otrok, ki jih podovito odzivajo tudi otroci, ki se si- znamo dlje časa in vemo, kaj potrecer ne zmorejo izražati z oblikova- bujejo, kje so njihove močne točke, nim govorom ali pa so kako drugače omejitve in podobno.« Kot omenjeno, so do zdaj izvetelesno ovirani. A na glasbo se odzivajo, se smejijo in če jim ni všeč, dli dve delavnici, prva je bila z znatudi namrščijo. Glasba je jezik, ki ga no glasbenico Majo Keuc, ki jim je, vsi razumemo, govorimo in ne glede poleg glasbe, podala tudi vpogled na to, od kod smo, koliko smo spo- v ozadje, tako nastopa na Slovenija sobni, vpliva na celotnega človeka, ima talent, kot tudi Eurosonga, kjer dodaja. Glasba ima blagodejni vpliv je nastopila. Druga skupina otrok pa na številna počutja. »Tudi pri uče- se je srečala z Ditko, s katero so eno nju glasba vpliva na pogostost na- njenih najbolj znanih pesmi Ne bodi stajanja možganskih valov, vpliva na kot drugi zapeli vsaj desetkrat. V šoli naš spomin in koncentracijo. Jo je pa so poskrbeli, da so pesem učenci treba znati uporabljati tako, da je v spoznali že pred samim srečanjem našo korist – nekomu lahko glasba in so tako lažje sodelovali. »Otroci odvrača glavno pozornost, še pose- z zanimanjem poslušajo, potem pa bej če ob učenju začnemo glasno pre- imajo tudi oni možnost vprašati karpevati skupaj z njo in pozabimo na koli. In tudi vprašajo karkoli, recimo: Katera pa je tvoja najljubša pesem? matematiko, ki se jo učimo …« Zanimalo nas je tudi, če so v šoli Danes je bilo tako fino, a lahko prideže izvajali pouk z glasbo v ozadju. Kot mo k tebi domov? Kje nastopaš? Kaj pravi Anja Oršič, se tega poslužuje- vam gre najbolj na živce pri moških? otrok posebnimi potrebami. Poleg naše sogovornice, socialne pedagoginje Anje Oršič, sta na OŠ Roje to še specialni pedagoginji in razredničarki Bernarda Rozman in Polona Pirš, varuhinja otrok Natalija Korat, brez podpore ravnateljice mag. Andreje Škrlj ne bi šlo, pravijo in pa seveda zunanji sodelavci, Aleš Florjančič iz Blunouta, fotograf Jure Ogrin in Beno Stern. In seveda tim vrhunskih učiteljev in ravnateljice na Hrvaškem. Za konec res ne moremo mimo odziva otrok. Ti so resnično prisrčni, in kot je povedala učenka Nina, po eni od delavnic: »Učiteljica, jaz sem tako srečna! Sploh ne vem kaj naj naredim od te sreče!«, pove več kot vse drugo. »To, da otrok pove nekaj takega, da začuti tako prijetna čustva ob dogodku, to je naš cilj. No, po delavnici z Ditko, pa že nekaj dni poslušamo samo o tem: Ditka, Ditka … zelo so navdušeni. In četudi nekoga morda prej ne poznajo, ko ga spoznajo in nato še pobrskajo o njem, so izredno zadovoljni.« Zagotovo pa je to tudi priložnost, da ti posebni otroci zaživijo svoj trenutek v soju odrskih luči in da se jim skozi ta in podobne projekte odprejo vrata v svet medijev. Da jih ljudje spoznajo in začutijo njihovo čudovito energijo in strast do življenja skozi čudovito obarvan svet drugačnosti. Sreča je resnično v različnih oblikah. Če jo uspemo najti, pa naj gre skozi druženje ali glasbo, je to neprecenljivo. Če ob tem osrečujemo tiste, ki si sami srečo težje pričarajo, pa je izpopolnjenost in notranje zadovoljstvo zagotovljeno. ❒ % N ARA Marko Peterka s.p., Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. 10 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii slamnikova izvidnica slamnik@kd- dom zale. si ODGOVORI NA VPRAŠANJA OBČANK IN OBČANOV Pri odgovornih osebah smo poiskali odgovore na vprašanja, s katerimi ste se bralke in bralci Slamnika obračali na uredništvo glasila. razraščale žive meje. Tudi mnoge zidane ograje onemogočajo varno preglednost in voznike silijo, da ob vključevanju na prednostno cesto zapeljejo na cestišče oziroma izsiljujejo. Ali občinsko redarstvo redno pregleduje in ureja takšno problematiko? Koliko opozoril je bilo izdanih v lanskem letu? Na koga se lahko obrnejo občani z opozorili takšnih primerov? Foto: Karin Božič Zupančič 1. V marcu pa tudi velikokrat v poletnem času slišimo opozorila o požarni nevarnosti. Številni občani tega ne upoštevajo, kurijo, povzročajo nevarnost požara, zlasti ob vročih poletnih večerih tudi močno onesnažujejo zrak in onemogočajo nočno zračenje stanovanj. Kam, na kateri telefon ali naslov se lahko obrnemo občani, da bi prijavili in preprečili takšno neodgovorno ravnanje? Redno nadziramo žive meje in grad­ njo ograj v varovalnem pasu. Preventiva: objavljen članek v Slamniku in na spletnem portalu www.domžalec.si na temo vzdrževanja živih mej in opozarjanje na preglednost in prometno varnost. Z opozorilom na podobne primere se občani lahko obrnejo na inšpektorat in policijo. V času razglašene velike požarne ogroženosti poostren nadzor nad kurjenjem v naravi izvajata Policija in Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato predlagamo, da se občani v primeru opažanja neodgovornega ravnanja obrnejo na enega od teh dveh organov. Odgovor na Pojasnilo LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije ob razrešitvi mag. Renate Kosec S prijetnimi pozdravi, Renata Kosec 2. Zaradi pomanjkanja parkirišč na lastnih zemljiščih je na številnih domžalskih ulicah mogoče opaziti stalno parkirane avtomobile, ki zasedajo na primer javne pločnike in cestišča. Pešci in kolesarji so tako izpostavljeni veliki nevarnosti, saj se jim morajo umikati na cestišča. Tako parkirani jekleni konjički pa postajajo stalnica. Ali redarstvo opozarja oziroma aktivno deluje v teh primerih? Na koga se lahko obrnejo občani z opozorili na takšne primere? Čiščenje je obveza povzročitelja. V primerih, ko ugotovimo onesnaženje, zagotovimo čiščenje (povzročitelj ali koncesionar za ceste). Po potrebi tudi izrečemo sankcije. Pristojna sta inšpektorat in policija. 5. Prihaja deževno obdobje, padavine so vse močnejše. Zato je nujno, da so odtoki ob cestah stalno očiščeni. Kdo skrbi v občini Domžale za redno čiščenje odtokov, kolikrat letno so pregledani in kam se lahko obrnemo občani, ko opazimo zamašene odtoke, zaradi katerih so ceste, tudi podvozi, ob hudih nalivih polne vode? Parkirišča v okolici blokov so marsikje zasebna, ukrepanje ni možno. Prioritete redarstva so pločniki in kolesarske steze, invalidska mesta, križišča, prehodi za pešce, pretočnost cest. Nadzor se redno izvaja, kršitelje se tudi ustrezno sankcionira. Občani se lahko obrnejo na inšpektorat in policijo (izven uradnih ur inšpektorata) – nosilca po zakonu sta oba. 3. Številna križišča v občini so izjemno slabo pregledna zaradi previCAPTUR_E_TECH.pdf sokih in Setnikar prerazkošnih ograj in meja. Prihaja pomlad in vse bolj se bodo C M Y NAROČNIK OBJAVE: LISTA RENATE KOSEC – LISTA POVEZOVANJA IN SEDELOVANJA O moji razrešitvi z mesta podžupanje je bilo že veliko napisanega, svoje razloge je LTD objavil tudi v javnem glasilu Slamnik št. 4 z dne 28. aprila 2022, na straneh Občinskega sveta Občine Domžale. Na istem mestu želim podati še svojo plat zgodbe. Naj uvodoma pojasnim, zakaj sem se odločila za ustanovitev svoje stranke. Vem, da je Lista Tonija Dragarja županova zgodba, ki jo je s članicami in člani ter podpornicami in podporniki gradil že pred mojim prihodom, in zato ni smiselno, da bi le-to prevzela, saj je ne bi mogla iskreno nadaljevati. Tako sem se po tehtnem premisleku odločila, da ustanovim novo stranko, o čemer sem Tonija Dragarja osebno seznanila 30. junija 2021. Predstavniki svetniške skupine LTD so bili o ustanavljanju stranke seznanjeni na decembrskem srečanju svetniške skupine LTD 28. decembra 2021. Na omenjenem srečanju sem pojasnila, da bom še naprej delala načelno, transparentno, v javnem interesu in skladno s pričakovanji občank in občanov. Stranka Lista Renate Kosec je bila registrirana konec leta 2021. Torej, če bi bil resničen razlog za mojo razrešitev dvojno članstvo v političnih strankah, kot je navedeno v mnenju stranke LTD, bi pričakovali, da bo do razrešitve prišlo že v januarju 2022. O nameri po razrešitvi sem bila prvič obveščena v dopisu, ki sem ga skupaj z drugimi svetnicami in svetniki LTD prejela 9. 3. 2022. V dopisu nas je župan obvestil, da me bo zaradi zahtev članov LTD s 15. 3. 2022 razrešil z mesta podžupanje. Ker se z utemeljitvijo nisem strinjala in ker verjamem, da si sedemletno sodelovanje zasluži oseben pogovor, sem v naslednjih dneh pristopila do njega in mu pojasnila, da ne vidim utemeljenega razloga za mojo razrešitev. Tako zakonodaja kot statuta obeh političnih strank namreč dopuščata članstvo v več političnih strankah. Po sestanku z županom sem glede na njegove odzive smatrala, da lahko dopis jemljem kot brezpredmeten. Prav zato je bil Sklep o razrešitvi s 1. 4. 2022 presenečenje. Po razrešitvi sem ostala zaposlena v občinski upravi Občine Domžale, saj sem bila pred imenovanjem na mesto podžupanje zaposlena v občinski upravi in sem imela podpisan sporazum o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Bolj kot čustva in razočaranje glede odločitve, predvsem pa načina komunikacije in sporočil župana in nekaterih članov LTD je na tem mestu bolj primerna moja zahvala vsem. Zahvala za znanje in izkušnje, ki sem jih dobila na politični poti. Moja politična kultura bo tudi v prihodnje enaka dosedanji, in sicer – da bom delala neobremenjeno, transparentno, odgovorno in v dobro vseh občank in občanov. Naj bo dovolj o tem in naj bodo naše oči uprte v prihodnost! 4. Ob kmetijskih ali gradbenih opravilih in posegih prihaja mnogokrat, še posebej v vlažnem obdobju, do primerov močnega onesnaženja javnih cestišč. Ali je onesnaževalec dolžan počistiti za seboj zemljo in blato, ki se znajde na cestnih površinah? Koga lahko občani obvestijo ob takšnih dogodkih, še posebej, če je onesnaževalec znan? 1 Vtočne jaške na javnih cestah se čisti redno. Čistijo se v okviru rednega vzdrževanja cest, prek pregledniške službe. Ponikovalnice in peskolovi se čistijo strojno s kanal yetom večkrat letno na lokacijah, ki jih ja5/24/2022 6:19:01 lokacijah ki jih vijo občani oziroma pregledniška služba koncesionar- ja ob rednem pregledu cest zabeleži v dnevnik pregledov o zastajanju vode. Pri čiščenju ponikovalnic in peskolovov ugotavljamo, da občani v meteorne jaške zlivajo razne materiale, npr. barvo, ki jim ostane od beljenja stanovanj, malto, betone … Material se strdi in jašek ne požira meteorne vode. Veliko klicev o zastajanju meteorne vode prejmemo ob večjih nalivih. Tu je treba jasno povedati, da ob močnem nalivu ni jaška, ki bi požiral tako količino meteorne vode. Ugotavljamo tudi, da je v občini veliko objektov, ki imajo meteorno vodo s streh prek žlebov speljano na javno cesto, kar ob deževju samo poveča količino meteorne vode na javnih cestah. Odvajanje meteorne vode z zasebnih zemljišč na javne ceste je z zakonom in odlokom prepovedano, zagrožena je tudi globa. Občani se glede čiščenja jaškov lahko obrnejo na Oddelek za komunalne zadeve. 6. Sprejeli smo novi zakon s področja prometa, ki omogoča desno zavijanje po presoji voznika, tudi v primeru, ko na semaforju gori rdeča luč. Pogoj za takšno ravnanje je poseben znak v obliki puščici na semaforju. Ali bo in kdaj občina Domžale namestila takšne znake in za katera križišča to lahko pride v poštev? Za namestitev dodatne zelene puščice so primerna semaforizirana križišča, ki so pregledna in imajo des­ni prometni pas namenjen le zavijanju desno. Dve križišči, ki bi bili primerni za namestitev dodatnih puščic, sta predvideni za rekonstrukcijo – v krožišče (pri Policiji in hotelu Krona). ❒ Kontaktni podatki: • Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: (01) 230 53 68 • Občinski inšpektorat Občine Domžale: (01) 721 07 30 • Oddelek za komunalne zadeve pri Občini Domžale: (01) 721 07 60 • Policijska postaja Domžale: (01) 724 65 80 CM MY CY CMY K AVTO SET – SETNIKAR, DRAGOMELJ Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 11 novice slamnik@kd- dom zale. si kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR KAKO SE STARŠI SOOČAMO Z OSAMOSVAJANJEM SVOJIH OTROK Kot strela z jasnega je prišel čas, ko najina sinova ne želita več z nama na skupni dopust. Priznam, težko se soočam s takimi spremembami. Logika mi pravi, da odraščata. En del mene razume, drug ne. En del spušča, drugi drži. Bijem notranji boj med srcem in razumom. L etošnje prvomajske praznike sva z možem želela preživeti v Rimu. Sama. Prvič v najini starševski karieri. Dvajset in šestnajst let najinih biserov … ja, toliko sta stara najina bisera. Obožujeva ju. Le kdaj sta skočila s pet na šestnajst in nekaj več let? Krivično in nezrelo sva si nevede in nehote ustvarjala svoj notranji film, da bosta še dolgo majhna. Ja, to so starševske utvare, ki se jih največkrat ne zavedamo, a to še ne pomeni, da jih ni. »Vini, vidi, vici« je bil najin slogan, ki sva ga povzela po osvoboditeljih Rima, predvsem misel, da zmoreva … da naša družina zmore biti ločena teden dni. Kmalu so moje nadležne študijske obveznosti spet razdrle načrte in odpihnile Rim. Kot je prišel, je tudi odšel. Namesto tega sva si za tri dni omislila kolesarske podvige po Primorju. Rim je sicer Rim, a če ne gre, je tudi kolo dobro nadomestilo. Tri dni sonca, midva, kolesarjenje ob morju … zdela se nama je dobra izbira v dani situaciji. Na hitro sva rezervirala, brez kakšnih hudih pričakovanj in pogojev, ter odšla. Toliko naša družina trenutno zmore biti ločena. Tri dni. Kar naenkrat (in zares ne načrtovano) naju je pot zanesla po znanih spominih. Ko sta bila otroka še manjša, smo ravno tam veliko kolesarili. Doživeli smo ogromno prigod. Spomnila sva se vsake najmanjše podrobnosti, kaj je kateri rekel, čemu smo se nasmejali, kje zgrešili kakšno pot. Za trenutek sem pomislila, da je bilo to najino ‘majsko popotovanje’ dosti dragocenejše od Rima. Našla sva celo hotel, kjer smo prvič bivali kot družina. Neprecenljivo. Notranji zakladi, ki so morali dobiti svoje mesto v najinem poslavljanju. Bolje rečeno slovesu od obdobja, ki ga nikoli več ne bo. Spominjanje dobi smisel v konkretni ljubezni. Verjamem v dogodke, ki mi prihajajo na pot. Tiho, a vztrajno. Naučila sem se, da nič več ne silim, da bi nekaj šlo drugače, kot je namenjeno, da se zgodi. Stvari morajo dozoreti – in zorenje je proces. Tudi starševstvo je proces. In tudi spuščanje otrok je proces. Tako in tako sami pokažejo, povejo. Predvsem jasno in glasno, odločno in z vztrajnostjo. Le poslušati in slišati jih moramo. Ne le starševstvo, celotno življenje je niz sprememb. Dovolj dobro preživeta družinska pot se kaže ravno z zdravo osamosvojitvijo otrok in v soočanju staršev z občutki, ki ob tem vzniknejo. Je svojstven izziv, a nujen. Starši ga moramo sprejeti in zagristi vanj. Mir v nas samih je posledica soočanja, slovesa in sprejemanja nove situacije. Četudi se pojavijo močna žalost, občutki izgube družine, osamljenosti in hudega pogrešanja, je to nekaj, kar je popolnoma naše, starševsko. Zelo narobe bi bilo, da bi otroke silili v kaj ali jim grozili, morda z jezo prekrili ta svoja občutja in jih projicirali na naše mladostnike v času, ko čutijo potrebo po osamosvojitvi. Oni so super, oni čutijo prav in neprecenljivo je, da so tako odločni in jasni. Le starši imamo s tem težave. Kar sem spoznala v tem obdobju, je to, da je ta proces normalen in nujen. Da so moja občutja pravilna in da bi bilo narobe, če bi jih želela odgnati ter se prepričevati, da sem dobro, da moram osamosvaja- Naučila sem se, da nič več ne silim, da bi nekaj šlo drugače, kot je namenjeno, da se zgodi. Stvari morajo dozoreti – in zorenje je proces. Tudi starševstvo je proces. In tudi spuščanje otrok je proces. nje kar preprosto sprejeti in da ne smem žalovati za obdobjem, ki ga več ne bo. Vendar vse to smem, sme mi biti hudo, smem jokati in čutiti bolečino ob tem. Ker vem, da mi tega ni treba početi sami. Da sva v tem dva. In oba greva čez to najino obdobje žalovanja in spuščanja. To je modrost, ko se srce in um združita. Ko nista več v nasprotju. Ko mi je dobro. V modrosti se prepozna mir. Vidim, da se mi ni treba ničesar bati, ker smo še vedno povezani, mi štirje. Glede osamosvajanja otrok bi le stežka svetovala staršem, če ga ne bi doživljala tudi sama. Visoko samozavedanje je pot iz malodušja in omogoča mirno zrenje v prihodnost. Zato hočem spoznavati sebe, hočem vse čutiti. In zelo me zanima, kako se drugi starši soočate z osamosvajanjem otrok. Različne izkušnje so res dragocene in v veselje bi mi bilo slišati kakšno mnenje, izkušnjo. Tri dni potepanja brez načrtov je prineslo nešteto drobnih trenutkov najine povezanosti, nešteto nians občudovanja narave ter njenih lepot. In ogromno spominjanja in smejanja. Midva imava svoje štose, ob katerih otroka le zamahneta z roko in se čudita, kako nama je lahko kaj takega smešno. Pa tudi nekaj solzic je bilo. Mojih solzic, ki so bile pravzaprav solze zanosa, ponosa in pogrešanja. Spustiti otroke v svet je nujno. Da jih v ta čudoviti svet pospremimo z neizmernim ponosom in jasnim dovoljenjem, je največ, kar jim lahko damo za popotnico. To je dota, da bodo lahko na življenje gledali vedro, s polnostjo in doživeto. Predvsem pa, da jim pokažemo, kako zelo smo ponosni nanje prav zato, ker so tako zelo edinstveni in posebni. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Skrivnosti Gospodične Medične Nika Pengal, čebelarka in certi­fi­ci­ rana apiterapevtka, je v soavtorstvu z diplomiranim slikarjem Anžetom Gallusom Petelinom napisala in pred kratkim izdala knjigo z naslovom Skrivnosti Gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov skozi zgodbo iz vsakdanjega življenja. Edinstvena knjiga, ki je hkrati tudi priročnik, je namenjena prav vsem – otrokom, ki že znajo brati, ali tistim, ki jim berejo starši in stari starši, pa tudi odraslim, ki jih zanima svet čebel in uporaba njihovih dragocenih pridelkov. Knjiga je lahko v veliko pomoč tudi mentorjem šolskih čebelarskih krožkov, učiteljem v šolah in vrtcih … Za ilustracije je poskrbela Vida Igličar. V knjigi se prepleta zgodba sestrice in bratca, ki z željo pomagati prijateljema do čimprejšnjega okrevanja, spoznavata skrivnostni svet čebel, pomen sajenja medovitih rastlin ter opraševanja, čistega okolja in navsezadnje koristi čebeljih pridelkov – medu, cvetnega prahu, propolisa, matičnega mlečka, čebeljega voska in strupa. Glavna junakinja, Gospodična Medična, je čebelarka in apiterapevtka, ki s pomočjo čebel pomaga ljudem do izboljšanja zdravja. Zadnji del knjige pa je namenjen odraslim, da spoznajo, kako sebi in svoji družini na naraven način pomagati in izboljšati imunski sistem, in je hkrati usmeritev, kdo in kako jim lahko pri tem še podrobneje svetuje in pomaga. Svetovni dan čebel obeležujemo vsako leto 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Spomnimo, da je razglasitev praznika v okviru Organizacije združenih naro- dov predlagala prav Slovenija – na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, predlog pa je bil potrjen 20. decembra 2017. Pobudo je vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, soglasno so jo podprle vse članice OZN. Letošnji, že 5. svetovni dan čebel, je bil posvečen mladim čebelarjem, saj je leto 2022 razglašeno za evropsko leto mladih. Ideja o zgodbi Gospodične Medične, čebelarke in apiterapevtke, je zorela že od leta 2017, ko je Nika zmagala v okviru projekta Štartaj, Domžale! s poslovno idejo medenega žvečilnega čigumija in ustanovila blagovno znamko Gospodična Medična. Ugotovila je, da na temo čebel sicer obstaja že kar nekaj otroških knjig, pravljic, zgodb in priročnikov, ne pa tudi na temo apiterapije. Z željo pomagati in ozaveščati, kako si izboljšamo zdravje s čebeljimi pridelki, se je odločila napisati otroško zgodbo, ki jo spremlja strokovno besedilo z informacijami o življenju čebel, medovitih rastlinah, pomenu opraševanja, slovenskemu načinu čebelarjenja in navsezadnje o uporabi vseh čebeljih pridelkov. Vsi vemo, da čebele proizvajajo med, pozabljamo pa na cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji vosek in strup. Vse to so znanja, ki so zbledela iz kolektivnega spomina vseh nas in ki jih ponovno obujamo v življenje. Najpomembneje je, da že otroke naučimo, kako pomembne so čebele za obstoj življenja na tem planetu in da nam čebelji pridelki ob pravilni uporabi zelo koristijo. Izid knjige o uporabi čebeljih pridelkov skozi otroško zgodbo iz vsakdanjega življenja prav na letošnji Svetovni dan čebel, ki je posvečen mladim v čebelarstvu, zato ni naključje. Knjiga je izšla v samozaložbi, njen izid pa je bil takoj podprt s strani članov Domžalskega čebelarskega društva in krovne slovenske čebelarske organizacije, Čebelarske zveze Slovenije, ki bo del besedila uporabila tudi za uprizoritev dramske igre na temo čebel. V bližnji prihodnosti Nika in Anže načrtujeta predstavitve knjige po šolah, knjižnicah, čebelarskih društvih in sejmih, povezanih z naravnim zdravljenjem, čebelami in naravo. Istočasno poteka tudi že prevod v angleški jezik, saj je veliko zanimanja za knjigo tudi med angleško govorečimi čebelarji po svetu, ki se zelo navdušujejo nad slovenskim načinom čebelarjenja in uporabo čebeljih pridelkov v zdravstvene namene. Knjigo lahko naročite po elektronski pošti na: gospodicna.medicna@gmail.com ali pa prek FB strani Gospodična Medična. Razstava likovnih del otrok iz rejniških družin na temo Prijatelji narave in Pravljični Šumberk Dan zemlje, v petek, 22. aprila, smo skupaj z Rotary clubom Domžale obeležili z odprtjem razstave likovnih del otrok iz rejniških družin na temo Prijatelji narave v Knjižnici Domžale. Predsednica Rotary cluba Domžale Viktorija Vehovec je navzoče spomnila, kako lahko vsak prispeva k temu, da bomo živeli v čistejšem in bolj zdravem okolju, med drugim tudi s tem, da se odpovemo uporabi plastenk in pijemo vodo iz pipe. Otroci so z risbicami in sodelovanjem v pogovoru dokazali, da vedo, kako paziti na okolje. Pripravili so nam tudi bogat kulturni program, ki ga je povezovala Helena Mazi Golob. Zaigrali in zapeli so otroci iz družine Barbare in Roka Pirnata, družine Dani in Branka Zaberložnika, družine Francke Razpotnik in Ladi Klemen. Obiskovalci smo bili nad doživetim navdušeni. Idejna vodja in članica komisije Martina Oražem, ki je izbrala najboljših deset risbic, je povedala, da je bila izbira težka, ker so vse izražale bistveno vsebino, kako skrbeti za naravo in kako postanemo Prijatelji narave. Prav zato so v Rotary clubu Domžale skupaj z Občino Domžale nagradili vse sodelujoče z izletom po Pravljičnem Šumberku, ki smo ga izpeljali naslednji dan v soboto 23. aprila 2022. Zbrali smo se v Češminovem parku in ob vodenju po pravljično urejenem gozdu Šumberk in zgodbi o Lisički, ki je izgubila slamnik, spoznali, kje domujeta škrat Domželc in hrošček Simon, kako so živeli ljudje nekoč povezani z naravo, kako so pridelovali žito, mleli zrna, pletli kite iz slame in si privoščili kaj lepega iz tega zaslužka. Z njuno pomočjo in knjižico Pravljični Šumberk smo našli lisičkin izgubljeni slamnik. Na cilju, pri Kavarni Češmin, pa nas je čakala nagrada, okrepčali smo se s slastnimi Ivankinimi krofi in sokom. Otroci so odšli z darilnim nahrbtnikom Občine Domžale in knjigami naše rejnice, pisateljice in članice Rotary cluba Domžale Mateje A. Kegel. V Centru za socialno delo Osrednja Slovenija Vzhod se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v tem lepem doživetju. Marta Tomec 12 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Planinski pohod in srečanje rejniških družin pri Lovski koči na Prvinah V sredo, 27. aprila, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale skupaj CSD OSV, enoto Domžale, pri Lovski koči na Prvinah izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, kjer se nas je zbralo 91 oseb. Deževno vreme v zgodnjem dopoldnevu nas večine ni odvrnilo od pešačenja po mirni in lepo urejeni gozdni poti iz Javorja, mimo Loga do Lovske koče na Prvinah. Ta dan so nas pozdravili in prijetno presenetili s kavo pri Benkovičevih v Petelinjeku in doživeli dobro- došlico z izvrstnimi domačimi piškoti in pijačo na domačiji Pustotnik v Javorjah. Pri Lovski koči na Prvinah nas je počakal lovec Franc Smrkolj in nam predstavil delovanje Lovske družine Trojane Ožbolt, ki deluje s poudarkom na varovanju narave in živali. Med drugim smo izvedeli, da imamo v teh gozdovih tudi medvede, volke, šakale, lisice in divje prašiče, ki pa se za ljudi povečini ne zmenijo in se umaknejo, kadar jih slišijo. Kaj storiti, če srečaš medveda? Do tega pride izjemno redko, izhodov je več, eden od njih je tudi kričanje. Lovci svetujejo obiskovalcem gozdov spoštljiv odnos do živali in narave, pazljivost pri vožnji s kros motorji, da se vozijo le tam, kjer je to varno in dovoljeno z oznakami, ker sicer lahko z vožnjo po gozdnih vlakah sprožijo preusmeritev vode, plazove in z neprevidnostjo povzročijo tudi veliko materialno škodo. Posladkali smo se s trojanskimi krofi in palačinkami z domačo marmelado, ki so jih pripravile rejnice. Dobre volje in veselja nam ni zmanjkalo. Srečanje nam je minilo v prijetnem in sproščenem druženju, spontanih pogovorih, izmenjavi izkušenj in medsebojni podpori. Ob tej priliki se želimo v CSD OSV, enoti Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale zahvaliti za vsa lepa presenečenja na poti Benkovičevim in Pustotnikovim, lovcu Francu Smrkolju za doživeto in poučno predstavitev delovanja lovcev, Lovski družini Trojane Ožbolt za brezplačno uporabo lovske koče ter občinam Lukovica in Moravče za posluh in finančno podporo našemu programu. Vsem prisrčna hvala. Marta Tomec in Dani Zaberložnik Pesmi in fotografije, ki zapeljujejo v skrivnost bivanja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in mlada pesnica Klara Štih (pod psevdonimom Kobara Šmih) sta nas 24. aprila 2022 povabila na predstavitev pesniške zbirke Memento mori, na kateri so program kulturno obogatili: igralec Žiga Bunič, ki je bral pesmi iz pesniške zbirke Memento mori, pevka Lucija in kitarist Ambrož Štih ter pevka Nika Osolin in pianist Tomaž Pirnat, povezovalka je bila Špela Pirnat, prisluhnili pa smo tudi mami mlade pesnice. Popolnoma polna dvorana ob Letnem gledališču v Škocjanu je pozorno prisluhnila kulturnemu popoldnevu in se seznanila tudi z življenjem in delom mlade srednješolke, katere pesniška zbirka je obogatena z vrsto fotografij avtorice. Njena mentorica je bila Špela Zupan, mlada pesnica pa v zbirki predstavlja delček svojega talenta, in si podobno, kot najbrž vsi, želi, da bi lepo preživela svoj čas … Prisluhni- li smo drobcem iz njene dosedanje življenjski poti, ki jo je zaznamovala nesreča, o tem, kako težko je odprla vrata svojega srca in nam prikazala svojo duhovitost in izvirnost, ki jo spremljata že od rojstva. »Kobara Šmih v zbirki Memento mori, kjer spaja verze s fotografijami, bistvo izreka preprosto in brez odvečnih besed, saj se zaveda, da morajo pesmi bralca nagovoriti neposredno, če se ga hočejo dotakniti,« je v uvodu knjige pod naslovom Pesmi in fotografije, ki zapeljujejo v skrivnost bivanja, zapisal dr. Igor Divjak, literarni kritik, ki med drugim v svoji oceni zbirke tudi zapiše, da pesmi in fotografije vabijo k aktivnemu branju, pri katerem mora bralec sam v domišljiji povezati fotografije in besede, ki plast za plastjo razgrinjajo avtoričin obraz ter zapeljujejo bralca v skrivnost bivanja. Memento mori je pesniška zbirka, ki da bralcu misliti. Na mlado pesnico so upravičeno ponosni nje- 2. srečanje upokojencev v Domžalah 2022 Športni park Domžale — 28. maj 2022 od 11. — 16. ure ni domači, pa tudi vsi drugi, ki so z velikim veseljem in v velikem številu pospremili zbirko ob njenem izidu. Klari čestitamo za prvo, pa zanesljivo ne zadnjo pesniško zbirko in ji iskreno želimo, da gleda naprej in krepi svojo ustvarjalno pot. Za pokušino pa še dve pesmi: Igre, kreme, tablete/lekadol, rupurut, septolete,/če zadrogirani smo vsi,/ nas nič ne boli. Vse je laž. Tudi ta trditev je laž/ in mnogi v mnoge laži zaupajo/ ter v srcu obupajo/ ker predolgo v temi lutajo. Vera Vojska Območno združenje Rdečega križa Domžale Iskrena zahvala Iskreno se zahvaljujemo krvodajalcem, ki ste se 25. in 26. maja 2022 odzvali povabilu na krvodajalsko akcijo. Hvala vsem za darovano kri, saj le tako zagotovimo zadostne količine krvi, da lahko skupaj z vami dnevno rešujemo življenja in vračamo zdravje, hkrati pa nadaljujemo plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi krvodajalske akcije, posebno Občini Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, ki sta omogočila, da smo lahko izvedli krvodajalsko akcijo v športni dvorani. Hvala za vašo solidarnost in pomoč v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje. Rdeči križ Domžale Razpis za 6. skupino usposabljanja za samostojno podjetniško pot Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila šesti (predzadnji) razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih usvojijo znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih čaka zaposlitev na agenciji ter popolno podporno podjetniško okolje. S pomočjo mentorjev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z različnih področij bodo pridobivali številna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja ter osnovna pravna in finančna znanja. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred pričetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne do 6. 6. 2022, udeleženci pa bodo v projekt vključeni predvidoma s 1. 8. 2022. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 3. 6. 2022 med 10.00 in 12.00, na telefonski številki 01 306 19 35 oziroma elektronski pošti: poni@rralur.si. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Ob Tednu Rdečega križa Ko se zbudijo klopi Med dnevi, tedni in meseci, ki jih naša humanitarna organizacija posebej obeležuje, je tudi Teden Rdečega križa. Skupaj smo neustavljivi, je slogan, ki je hkrati neposredni odgovor Rdečega križa – humanitarne organizacije in gibanja na aktualne lokalne ter globalne razmere. Izredne razmere zaradi pandemije, očitne podnebne spremembe, konflikt v Ukrajini ter aktualne geopolitične nestabilne razmere, ki sprožajo verižne reakcije v gospodarskem in socialnem razvo- humanitarno pomoč pri lajšanju trju – vse to pospešuje rast števila ljudi pljenja in stisk še dodatno okrepijo z v stiskah, razseljenih in pod pragom mislimi, besedami in dejanji, ki nas revščine. Vsi ti potrebujejo našo soli- povezujejo v čvrsto skupnost sočudarnost in pomoč, s katerima skuša- tnih in solidarnih soljudi. V tem je mo pomagati. Naša pomoč pa hkra- moč naše človečnosti. Ob sprotnem ti v teh časih prinaša tudi žarke upa- odzivanju na razmere in poznavanja, ki v obliki solidarnosti posijejo nju potreb ljudi v skupnostih, ki poin nam vsem skupaj v zadnjih mese- trebujejo našo pomoč, pa je združecih dajo energijo, solidarnost in po- vanje naših moči in krepitev notražrtvovalnost ter so dokaz, da ne gle- nje povezanosti temeljnega pomena de na različnost, ko gre za pomoč člo- za lajšanje trpljenja ljudi v stiski. Ob veku, tudi nekomu, ki ga nismo niko- Tednu Rdečega križa se vsem prostoli spoznali, znamo stopiti skupaj ter voljcem RK iskreno zahvaljuje za nese zavedamo pomena in odgovorno- sebično in požrtvovalno delo ter vsasti skupnosti za vsakogar med nami. kodnevno pomoč, hvala vsem podTo, da do včeraj popolni neznanci pornikom, ker ste z Rdečim križem skupaj ure in ure zbirajo in razvrščajo in skupna prizadevanja ter izpolnjematerialno pomoč, da v domove spre- vanje humanitarnega poslanstva. Ob poslanici RKS pa še nekaj jemajo neznance, je dokaz, da se vsi zavedamo, da smo samo skupaj neu- konkretnih aktivnosti domžalskega stavljivi ter tudi, da ta solidarnost ne združenja RK: v prvomajskih praprinaša dobrega samo tistemu, ki po- znikih je počitnice na Debelem rtitrebuje pomoč, temveč pomaga tudi ču preživelo sedem socialno ogrovsem nam pri spopadanju z občutki ženih otrok, 25. in 26. maja 2022 je bila v Domžalah uspešno izpeljana tesnobe in nemoči v težkih časih. Ob tem Rdeči križ Slovenije v svo- krvodajalska akcija, domžalski Rdeji poslanici ugotavlja, da žal nima- či križ pa je sodeloval tudi v aktivmo čarobne paličice, ki bi z enim za- nostih v okviru praznovanja občine mahom rešila vse tegobe, zato si za- Domžale v Češminovem parku. Vera Vojska posleni in prostovoljci Rdečega kriFoto: OZ RK Domžale ža Slovenije prizadevajo, da svojo S toplejšimi dnevi postanejo aktivni tudi klopi, ki se pri hranjenju s krvjo toplokrvnih živali lahko okužijo in okužbo prenašajo naprej. Ko gremo v naravo, se zaščitimo s primernimi oblačili in repelenti in se po vrnitvi natančno pregledamo. Če opazimo prisesanega klopa, ga čimprej odstranimo s primerno pinceto. Mesto vboda opazujemo več tednov in v primeru simptomov Lymske borelioze ali KME nemudoma obiščemo zdravnika. Lymska borelioza: Borelioza je bakterijska bolezen, ki običajno poteka v treh fazah. Za prvo so zna- Pohod ob reki, ki povezuje, bo spet povezal Domžale in Kamnik V soboto, 11. junija, bomo s pohodom ko udeleženci dobijo na spletni straob Kamniški Bistrici že šestič pove- ni https://www.pohodobreki.si/ ali zali Kamničane, Domžalčane in oko- FB profilu @pohod ob reki. ličane. Organizatorji – Modre novice, Tradicionalno se bosta na poloZavod za turizem in šport Kamnik ter vici poti pri mostu želja pod HomZavod za šport in rekreacijo Domža- škim hribom srečali kamniška in le – obljubljajo pozitivno vzdušje po domžalska občinska delegacija, ki dveh koronskih letih pa tudi več dru- bosta na most želja pripeli ključavženja in zabavnega dogajanja. nico z označbo pohoda in začetnicaPot ob Kamniški Bistrici bomo le- mi obeh zavodov ter se tako simbotos že šestič povezali v rekreativno- lično zavezali k dolgoročnemu sode-turistično-kulturnem vzdušju s po- lovanju na področju rekreativno-tuhodom od Glavnega trga v Kamniku rističnega povezovanja. »Pohod ob reki, ki povezuje, je do Parka Martina Krpana v Domžalah. Na 14-kilometrski trasi se bodo poho- postal tradicionalen. Vsako leto skudniki lahko ustavili na več postojan- paj s pohodniki razširimo pozitivkah, na katerih bodo dobili žige, prav no sporočilo: družimo in povezujtako pa bo poskrbljeno za prijetno mo se. Upamo, da bo tako tudi letos, druženje in zabavni program: na po- ko bomo po dveh letih omejitev zastojankah se bodo udeleženci lahko radi epidemije covida-19 spet lahko osvežili in okrepčali, zabavali ter se bolj poudarili družabni del dogodseznanili s koristnimi informacijami. ka. Tudi zato je ključno sporočilo lePohodniki lahko prehodijo le del tošnjega pohoda Prijateljstvo vedno poti, ki je primerna za vse starosti in najde pot,« o prihajajočem Pohodu stopnje pripravljenosti (tudi za otro- ob reki, ki povezuje, pravi Primož ke); tisti, ki bodo prehodili celotno Vidmar, vodja projekta Pohoda ob traso in zbrali vse žige, bodo nagra- reki, ki povezuje, v Ir Image, d. o. o., jeni s simboličnimi darili. Vse aktu- podjetju, ki je lastnik in ustanovitelj alne informacije pred pohodom lah- revije Modre novice. 6 sobota 11. 6. Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2022 čilne kožne spremembe, ki se kažejo kot neboleč izpuščaj z rdečim robom, ki v sredici bledi in dobiva obliko kolobarja. V tem primeru je potreben obisk zdravnika, da predpiše ustrezno zdravljenje z antibiotikom. Druga in tretja faza lahko sledi več mesecev ali celo let po okužbi in prizadene številne organe. Klopni meningoencefalitis: KME je virusna bolezen osrednjega živčevja. Prva faza se kaže s simptomi, podobnimi prehladu: vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, utrujenost. Sledi izboljšanje brez posebnih težav. Za drugo fazo je značilna visoka temperatura in znaki prizadetosti osrednjega živčevja, zdravljenje pa praviloma poteka bolnišnično. Zdravila proti virusu KME ni, najustreznejša zaščita je cepljenje, ki se priporoča vsem, ki se veliko gibljejo v naravi ali živijo na območjih z večjo pojavnostjo KME. Za pomoč in nasvete glede ohranjanja vašega zdravja se vedno lahko obrnete na farmacevte v vseh enotah JZ Mestne lekarne. Klavdija Grum, mag. farm. Mednarodno srečanje pripovedovalcev za Mir Pripovedovanje zgodb je starodavna umetnost, s katero so si naši predniki razlagali svet in njegove pojave. Zgodbe so povezovale skupnosti, z njimi so zaključevali dneve, opravila in cikle leta ter se z njimi povezovali ob skupnem ognju. Zgodbe imajo veliko moč. Nagovorijo nas na osebni ravni in nam omogočijo, da se z junaki v zgodbi povežemo. Tako nas učijo empatije, sočutja, obenem pa nam, ko z junaki zgodb potujemo prek vzponov in padcev, pomagajo, da se sami soočimo s tegobami vsakdanjika. Zgodbe prinašajo upanje. V časih, ko svet pretresajo socialne razlike, razdvojenost, nemiri in celo vojna, so zgodbe ključnega po- ob izidu njene knjige Kako ljubi reka predstavili tudi v Slamniku in pripravili z njo izjemen pogovor v Slamnikarskem muzeju. Pred leti je bila povabljena, da se pridruži mednarodnemu svetu pripovedovalcev za Mir (Council of Storytellers for Peace). V njem je zbranih več deset pripovedovalcev zgodb iz celega sveta, Špela pa v njem zastopa glas za Naravo. »Ko se bomo spet spomnili, da vsa bitja tega sveta govorijo in imajo svojo zgodbo ter si prisluhnili, se bo raj, o katerem sanja Zemlja, prebudil in bomo zaživeli v miru,« ji je pred leti prišepnil njihov osliček Bard, za katerega pravijo, da je hišni mojster pripovedovanja zgodb. mena. Skupni imenovalec vseh razprtij je prav gotovo nesposobnost slišati drug drugega – tukaj nam zgodbe pomagajo. Odprejo nam vrata src, nam pomagajo, da si prisluhnemo in najdemo razumevanje ter sočutje drug do drugega. Špela Kaplja, soustanoviteljica društva Terra Anima, ki že 10 let deluje v Radomljah in razširja umetnost pripovedovanja zgodb, je pripovedovalka, ki smo jo pred kratkim Svet pripovedovalcev se vsako leto zbere v drugi državi, njihov namen pa je promocija komunikacije, vključevanja in sprejemanja ter spoštovanja različnosti s pomočjo zgodb. Letos jih je v začetku maja gostila Terra Anima, skupaj z gostiteljico Špelo Kaplja se jih je zbralo sedem: Malcolm Green (Anglija), Gauri Raje (Indija-Škotska), Said Salama (Izrael), Michl Zirk (Nemčija), Maja Bumberak (Madžarska) in Martin Manasse (Anglija). V času srečanja se je odvila tudi delavnica z naslovom Zgodbe Zemlje, Zgodbe nas, ki jo je vodil legendarni britanski pripovedovalec in okoljski pedagog Malcolm Green. Bujno zele­ nje močvirnega gozda Blate - Mlake in ponudila mnogo orodij za približa­nje naravnega sveta s pomočjo zgodb tako odraslim kot otrokom. Kot je zapisala na FB slovenska pripovedovalka in pisateljica Irena Cerar: »Poslušala sem praproti, govorila s potokom, plesala z drevesi in letala s pticami. Koliko zgodb, koliko smeha, koliko globoke tišine! Vse to sem delila s samimi zanimivimi in tako lepimi ljudmi.« Na pripovedovalskem seniku z najlepšim razgledom v Sloveniji, kot se je izrazila Irena, so ponudili izjemen pripovedovalski večer, kulturno raznolik, bogat in poln topline, ki jo prinesejo zgodbe. Po strehi senika je škrebljal dež in ustvarjal idealno vzdušje za poslušanje zgodb, in vsi smo si želeli, da bi večer še trajal. Pripovedovalci so bili izjemno navdušeni nad lepoto Slovenije, predvsem nad njenim naravnim bogastvom, gostiteljice pa počaščene nad obiskom, ki je bil obenem tudi krst njihovega, prav za to priložnost, prenovljenega senika. Glede na potrebe časov, v katerih živimo, in na vedenje, ki ga imajo o moči zgodb, v Terri Animi obljubljajo še več takih zgodb – pripovedovalskih dogodkov za mlade in starejše, ki bodo povezovali med seboj ne samo ljudi, temveč tudi ljudi z naravnim svetom. To je posebna veja pripovedovalskega drevesa, ki jo vzgajajo in čuvajo one: Pripovedovanje zgodb za Naravo. Zgodb, ki nas povezujejo z naravnim svetom in nas vzgajajo v srčno kulturo, predano skrbi za nas čudoviti, bujni in divji naravni svet. Terra Anima Foto: Irena Cerar 14 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii slamnik@kd- dom zale. si glas mladih NE POZNAM DOLGOČASNIH PROJEKTOV JERNEJ GIRANDON, ARHITEKT Arhitektu mlajše generacije Jerneju Girandonu je bila arhitektura položena v zibko. Čeprav se mi osnovna celica zdi pomembna in potrebuje naš čas in naklonjenost, se zdi, da družba potrebuje prav tako mero naše pozornosti. Dolgoročno ne bomo mogli reševati problemov naših otrok, ne da bi reševali probleme družbe in okolja. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc Č eprav o tem ne razmišlja, je vendarle nekako sledil očetovemu poklicu in poslanstvu (oče Andrej Girandon). Tako kot je njegov brat Lenart sledil maminemu (mama Marjeta Stražar), saj je mikrobiolog. Išče poti uveljavitve, v razpetosti med naročnikom, notranjimi vzgibi in načeli ter tudi širšo družbeno skupnostjo. Nadvse ponosen in vesel je bil realizacije projekta skavtskega društvenega doma. Veliko razmišlja o družbeno odgovorni arhitekturi in s tega vidika je zanimiv tudi njegov pogled na Domžale, pa tudi na možnosti, ki jih ne-daje mlajši generaciji. Česa se najbolj spominjate iz svojega otroštva, morda v povezavi z Domžalami? Najbolj mi je v spominu ostala prireditev Adam Ravbar na Jamarskem domu. Čeprav bi težko sodil o veličini in pomenu dogodka, saj sem dogodek spremljal skozi otroške oči, mi je ostal v spominu kot izjemen spektakel. Vanj je bilo vloženega nepredstavljivo veliko prostovoljnega dela kot v vso ostalo dedkovo zapuščino (op. dedek Stanislav Stražar). Kakšen vpliv ima na mladega človeka družina? Ustvariti družino je izjemna in neprecenljiva stvar, imeti pogoje za to toliko večja, če samo pomislim na vsa vojna območja in begunska taborišča, ki se kar množijo. Čeprav se mi osnovna celica zdi pomembna in potrebuje naš čas in naklonjenost, se zdi, da družba potrebuje prav tako mero naše pozornosti. Dolgoročno ne bomo mogli reševati problemov naših otrok, ne da bi reševali probleme družbe in okolja. Po G. Batesonu osnovna enota preživetja ni prilagodljiv organizem, ampak prilagodljiv organizem v svojem okolju. Družbene neaktivnosti je vse več in ta del me za prihodnost vseh otrok najbolj skrbi. Kako je potekal vaš študij, kdo je najbolj vplival na vas? Imel sem to izjemno srečo, da se mi med študijem ni bilo treba ukvarjati s preživetjem, tako sem lahko vsa študijska leta namenil poglobljenemu študiju. Na fakulteti sta me najbolj zaznamovala prof. Aleš Vodopivec in prof. Tomaž Krušec. Vseeno pa se mi je zdelo nujno pridobiti znanje s sorodnih fakultet, kjer sem neformalno obiskoval predavanja Etike (na Filozofski fakulteti), scenografije pod mentorstvom Mete Hočevar (AGRFT) in pozneje bralni seminar Jožeta Baršija (ALUO), ki mi je praktično ‘raztreščil’ vse dotedanje znanje na fragmente, da sem ga lahko na novo premislil. Med drugim sem bil tudi pri znanem finskem arhitektu Sami Rintali v Bodu na Norveškem. Potem so tu še bralni seminarji filozofov, kjer sem se seznanil z zanimivimi avtorji knjig, ki imajo vsaj pri meni izjemno velik vpliv na misel (G. Bateson, G. Simondon, G. Deleuze, F. Guattari, itd.). Kako poteka pot uveljavljanja mladega arhitekta? Predvsem izjemno počasi. To, kar snujemo danes, vam bomo lahko predstavili čez približno pet let, če bo šlo vse po planu. Gre za tek na dolge proge, kjer je potrebna izjemna mera vztrajnosti in potrpežljivosti, hitrih rezultatov ni. Kaj predstavlja največji izziv za mladega arhitekta? Meni je vsekakor najtežje gibati se med visoko moralno-etičnimi načeli in ohranjanjem biroja. Če teh načel ni, je vsekakor lažje in je pot razmeroma enostavnejša. Hkrati v današnjem času ni pričakovati, da boste z načelnostjo bolj cenjeni, saj družbena merila uspešnosti temeljijo na čudnih parametrih predvsem nenačelnosti, fleksibilnosti in upogljivosti. V katero je smer zaenkrat usmerjeno vaše delo? Večina moje energije je usmerjena na dve področji delovanja biroja: eksperimentalno in arhitekturno. V prvem delujejo vse zakonitosti bazičnih raziskav, gre za polje eksperimenta, kjer so napake dopuščene. Na drugem področju, področju arhitekture, napake niso dopustne. Delujoče strategije s polja bazičnih raziskav želimo nato prenesti v birojske projekte. Stranke usmerjamo v trajnostno gradnjo, kjer poskušamo na določenih projektih uveljaviti tudi bolj napredne strategije. Vse to v sodelovanju z naročnikom. Kako daleč svoje ideje lahko razvijamo, je v največji meri odvisno od naročnikov, nekaj uspešnih strategij smo že uveljavili. Med zanimivejšimi projekti, ki ste jih snovali, je skavtski društveni objekt. Nam lahko opišete izhodišča za zasnovo? Skavtski društveni objekt je odgovor na prostorske potrebe združenja, kjer se prostori, ki so trenutno na različnih lokacijah (Poljane, Metelkova) združijo pod eno streho. Hiša je projekt na državni ravni in prostor zrcali notranje delovanje združenja kot takega. Združenje/-a ljudje radi enačimo z istomislečim, homogenim delovanjem, kar je po mojem mnenju povsem napačno. Pri društvih gre praviloma za heterogeno delovanje, kjer se različni ljudje trudijo in delujejo sicer za isto stvar, vendar za dosego ciljev izbirajo različne poti. Pri tem je osnovni imenovalec za dobro delovanje medsebojno spoštovanje različno mislečih, to sem spoznal tudi prek svoje skavtske izkušnje. To idejo smo želeli prenesti v prostorsko misel, kjer so vsi prostori za srečevanja različnih tropov (beri delovnih skupin) povezani v en prostor. Intimnost in zvočna razmejitev je ustvarjena v prerezu hiše. Hiša je kombinacija armiranobetonske in lesene konstrukcije, saj ima objekt kletno etažo. Večino konstrukcije je v notranjosti prostora vidna v surovi obliki. Objekt zasleduje vse elemente trajnostne gradnje s kontroliranim umeščanjem steklenih površin, ki jih senči že sama arhitektura. Vgrajeni so tudi naravni materiali v največji možni meri (izolacija, lesena okna itd). Notranjo opremo, upam, da bomo izvedli z vključujočim principom, skupaj z mladimi skavti, saj bodo le tako vzpostavili pristen odnos z novo skavtsko hišo. Hiša naj bi bila končana nekje do konca leta. Kako vidiš mesto Domžale skozi oči arhitekta? Vse več poskušam razmišljati o prostoru in ljudeh, ki ta prostor naseljujemo. Ugotavljam, da prebivalci tega mesta ne znamo uporabljati mesta na mestu primeren način, še manj ga uporabljamo trajnostno, in zdi se, da nam prostorske politike pri tem ne pomagajo v zadostni meri. Zgodovinski kontekst je naslednja težavna tema, zdi se, da gre za mesto brez karakterja. To ne pome- ni, da gre za mesto brez konteksta. Vsak kraj poseduje zgodovinski kontekst, ki ga v prostoru lahko zaznamo ali pa tudi ne. Mesto brez karakterja smo torej dosegli s konstantnim rezanjem zgodovinskih plasti mesta ter z vstopanjem novih intervencij, ki se zdijo kot fragmenti, ki jim ni treba vzpostavljati odnosa s preteklostjo. Plečnik je bil radikalen arhitekt, ki je kontekste poustvarjal, si jih večkrat tudi izmišljal, vendar z izjemnim poznavanjem vseh predhodnih plasti mesta. Kakšna je družbeno odgovorna arhitektura? Družbeno odgovorna arhitektura je tista, ki se ne ukvarja z arhitekturno estetiko, ampak z dejanskimi problemi družbe. Splošno mnenje o arhitektih je, da smo nekakšni esteti, ki delamo neuporabne stvari, ki pa sicer lepo izgledajo. Rad se postavim na drugo stran in preizprašujem estetske norme, s tem sicer zmedem naročnika, vendar ga prisilim k širšemu razmisleku. Na ta način se da vpeljevati novejše, naprednejše strategije, če je naročnik dovzeten. Vedno si rad zamišljam obraze naročnikov, ki jim je Plečnik v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški postregel z asfaltom, in to leta 1927. To je bil pravi arhitekturni ‘punk’ tistega časa, ki je danes na seznamu Unescove kulturne dediščine. Kaj Domžale (ne)nudijo mladim, tako z vidika vsebin kot prostora? Zdi se, da je poskrbljeno za otroke, dokler jih zanimajo otroška igrala in tudi športnih igrišč je nekaj. Ko pa pridemo do srednješolcev, se nam dogaja pravi beg možganov. Naše mladinske politike bi morale biti nekaj razredov bolj domišljene od mladinskih politik Ljubljane, če bi želeli vsaj nekaj proaktivnih mladih zadržati v Domžalah. Ne vem, kje v Domžalah bi lahko mlad alternativni bend, dj, rap kolektiv imel prostore za vadbo in še manj, kje bi lah- ko izvedel svoj prvi bolj alternativni koncert. Nadalje, kje v Domžalah bi se lahko srečala mlad fotograf, grafični oblikovalec, arhitekt, sociolog, filozof, morda znanstvenik, filmar, koreograf, da bi lahko kaj skupaj ustvarili. Teh profilov ne boste videli na kavi ob nakupovalnem središču, saj ga dojemamo kot degradiran prostor, čeprav je morda komu ‘lep’ oziroma priročen, ker ima zraven parkirišče. To bi lahko bila podlaga oziroma osnovni pogoji za vzpostavitev proaktivnih mladih, npr. v žalostni zgodbi propadajoče tovarne Univerzale. Če bi imeli mladi občutek, da so od lokalne skupnosti v ključnih letih vzpostavljanja nekaj dobili, bi se čutili dolžne, da morajo skupnosti nekaj vrniti. So Domžale spalno naselje? Vsekakor. Kljub manjšim znakom prebujanja. Bližajo se volitve in ponovno bo govora tudi o kompleksu SPB. Kakšna bi bila lahko njegova prihodnost? SPB, se strinjam, da je problematična zgodba, vendar ne toliko v prostorsko-arhitekturnem smislu, kot v programsko-upravljavskem smislu. SPB-ju se je zgodilo to, kar se je zgodilo vsem tranzicijskim mestom, ki so pristala na nakupovalna središča s parkiriščem nekje na obrobju mesta. S tem trendom se je seveda center mesta praktično izpraznil. Avtomobilom smo vseskozi dajali prednost pred kolesi (v Amsterdamu je šla spodbuda v 70. letih ravno v obratno smer). Vsaka poteza v mestu vpliva na vse ostale dele mesta, tega se žal ne zavedamo. Lahko bi za SPB nanizal nekaj idej, vendar ne bi rad zapadel v prevladujoče parcialno reševanje mesta. Potrebujemo generalno strateško načrtovanje, ki ga vidim v obliki interdisciplinarne ekipe, kjer ne bodo vključeni le arhitekti, prostorski načrtovalci, krajinski arhitekti, ampak tudi urbani sociologi, zgodovinarji, ki bi imeli širšo sliko problemov in razvoja mesta. Obdobje velikih prostorskih načrtovalcev je mimo, potrebujemo interdisciplinarni tim, ki bo kos kompleksnosti problemov. SPB bi nato potreboval manjše preveritveno-oživitvene projekte, ki bi nam pokazali, katera pot je prava. Delujoče projekte bi bilo nato treba razširiti, prenesti na ostale dele kompleksa. Seveda bi programski strategiji sledila tudi prenova podhodov v ustreznem obsegu. ❒ letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 15 naša varnost slamnik@kd- dom zale. si KOLESARJI VSE POGOSTEJE V PROMETNIH NESREČAH S prihodom lepega vremena se je na cestah povečalo število kolesarjev, ki so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. • Čelada: Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Čelado pa priporočamo tudi odraslim kolesarjem. Miha Ulčar Foto: pixabay.com P olicisti so v zadnjem obdobju obravnavali več nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Do nesreč je prišlo zaradi vožnje preblizu roba vozišča ter vožnje pod vplivom alkohola, bili so pa tudi primeri, ko so kolesarji trčili med seboj. V prometnih nesrečah pogosto udeleženi starejši kolesarji Prav tako so bolj kot drugi udeleženci v cestnem prometu ranljivi starejši kolesarji. Statistični podatki namreč kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. V zadnjih letih se je povečalo število udeleženih kolesarjev v prometnih nesrečah Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost. Po podatkih Policije se je v zadnjih letih število udeleženih kolesarjev v prometnih nesrečah povečalo, prav tako se je povečalo število povzročiteljev prometnih nesreč med kolesarji. V letu 2021 so kolesarji med umrlimi udeleženci predstavljali 8,7-odstotni delež. Z vsakim promilom alkohola se povečuje možnost za nastanek nesreče Tomaž Tomaževic s Policijske uprave Ljubljana nam je povedal, da so vozniki koles v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreč. Vsem svetuje, naj se vzdržijo uživanja alkohola, saj ta z vsakim promilom več povečuje možnost za nastanek nesreče. Enako svetuje, da tudi odrasli pri vožnji s kolesom uporabljajo zaščitno čelado: »Zavedati se moramo, da gre za eno najbolj ranljivih skupin udeležencev v prometu ter pri trčenjih lahko pride do hujših poškodb. Enako velja za padce, kjer so najpogostejše poškodbe glave. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Med drugim so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost in pred vožnjo nikoli ne uživajte alkohola.« Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi: • nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola, • vožnje pod vplivom alkohola, • neupoštevanja pravil o prednosti (največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji ‘stop’ znak ali znak ‘križišče s prednostno cesto’ velja tudi zanje, in ne le za voznike motornih vozil, • pogosto pa tudi hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. • Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo Na kolesarje morajo biti pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev ovirajo nepravilno parkirana vozila. Vozite previdno in skrbite za lastno varnost »Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost,« opozarjajo na Policiji, kjer tudi svetujejo, da upoštevate naslednja pravila in nasvete: • Bodite pozorni na prometno signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte! • Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake. • Ne vozite pod vplivom alkohola! • Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen. • Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebno tam, kjer so označene kolesarske steze. • Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. • Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu vozišča. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. • Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. • Kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, lahko vo- • • • • • • zijo v skupini, ki jo morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji. Promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. Še posebno pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. V križiščih bodite še posebno previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite čez križišče peš. Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki hitreje opazili, uporabljajte zvonec. Ponoči poskrbite, da boste še bolj vidni (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva svetla oblačila). Prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje U krmila in nakazovanje smeri. • Nikoli ne smete: krmila kolesa izpuščati iz rok, dvigniti nog s pedal, voditi, vleči ali potiskati drugih vozil, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirala pri vožnji, voziti drugih oseb, razen če je z zakonom določeno drugače. • Če je treba, za svojo varnost raje ustavite in pustite vozilo/-a mimo. • Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno. • V obvezno opremo kolesa spadajo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. • Priporočljivo je na kolesu imeti: distančnik z odsevom, ščitnik verige, blatnike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež, ogledalo. Policisti tudi opozarjajo, da morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni avtomobili: • Če zavijajo na križišču desno, morajo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečkajo. • Pri vsakem zavijanju na križišču, pri katerem ‘sekajo’ kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po kolesarski stezi. • Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogrožajo promet kolesarjev. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morajo uporabljati predpisane luči, pri tem pa poskrbeti, da z njimi ne zaslepijo nasproti prihajajočih kolesarjev, še posebno na mestih, kjer ni pločnikov, prehodov za pešce ali pešpoti. • Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji. ❒ pravna enota Domžale: naročanje, čakanje, stanje v vrstah … 30 dni do osebne izkaznice!?! Nepripravljena državna uprava in popoln poraz digitalne družbe. V prejšnji številki Slamnika je v Slamici ob fotografiji žal izpadlo besedilo oziroma pripis k fotografiji: Kip Pletilka kit iz slame domžalskega avtorja Jožeta Vajde, last Slamnikarskega muzeja Domžale. 16 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 19. 4. do 18. 5. 2022 Poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale smo v preteklih štirih tednih opravili 26 intervencij. Najpogosteje, šestkrat, smo garaže zapustili med 15. in 16. uro. Tudi sicer smo več kot polovico intervencij opravili med petnajsto uro in pol osmo zvečer. Ponoči le dve. Aktivirani smo bili za osem požarov, na srečo so bili vsi manjšega obsega oziroma do požarov sploh ni prišlo. Dva požara v naravi sta se izkazala za nadzorovano kurjenje, ogenj v kurilnici stanovanjske hiše na Brdu pri Ihanu je obvladal lastnik sam. Dim iz pralnice hotela v Študi tudi ni bil posledica ognja, temveč okvare na električni napeljavi. Zaradi dima smo evakuirali stavbo, jo dodobra prezračili ter preverili temperaturo električnih vodov. Objekt smo zapustili, ko smo se prepričali, da ni nevarnosti za življenje ljudi in premoženje. Pogasili smo gorečo ograjo delovišča na Podrečju in ciprese v Radomljah. Na opuščeni cestninski postaji pri Vranskem smo sodelovali pri gašenju osebnega vozila, v Turnšah pa pogasili nekaj kvadratnih metrov gorečega travnika. Posredovali smo pri devetih prometnih nesrečah. Med hujše zagotovo štejemo nalet tovornega, kombiniranega in osebnega vozila v predoru Jasovnik, kjer je poškodovanec ostal vkleščen v vozilu. Na območju Črnega grabna sta se pripetili še dve hujši prometni nesreči. Pri Krašnji sta trčila tovornjak s cisterno in kombinirano vozilo. Tovornjak se je ob tem prevrnil, iztekati pa je začel naravi in zdravju neškodljiv kalcijev karbonat. Ob prihodu smo zavarovali kraj in preprečili nadaljnje iztekanje. Dober kilometer višje, pri Spodnjih Lokah, pa je prišlo do trka avtobusa in osebnega vozila. Voznik slednjega je poškodovan ostal vkleščen v vozilu. S tehničnim posegom smo ga varno izvlekli iz vozila in predali v zdravstveno oskrbo. Preostalim devetim posredovanjem bi pa težko našli skupni imenovalec. Odprli smo dvoje vrat in omogočili reševalcem dostop do obolelih oseb. V enem izmed stanovanj bloka na Župančičevi v Domžalah smo zaprli iztekajočo vodo in tako preprečili poplavo. Na zelenici pred istim blokom pa zaradi prijave o sumu nevarnih snovi pobrali ‘sumljive kocke’, ki so dejansko bile deratizacijsko sredstvo. Z vpojnimi sredstvi smo preprečili onesnaženje, do katerega bi lahko prišlo ob razlitju goriva na bencinskem servisu v Domžalah. V Lukovici smo poiskali vzrok belemu obarvanju potoka. Povzročil ga je že prej omenjeni nenevarni kalcijev karbonat, ki ga deževnica občasno prinese z bližnjega kamnoloma. Ukvarjali smo se z ujetim golobom v nadstrešku centra Vele. Poiskali smo nesrečnika in mu pomagali, ko je v poznih nočnih urah padel po brežini Kamniške Bistrice pri Mačkovcih in se kar dobro potolkel. slamnik@kd- dom zale. si Maj je mesec čebel Člani Čebelarskega društva Domžale imamo v tem času polno dela s čebelami, obenem pa se vrstijo tudi številne društvene aktivnosti. čebelarsko društvo domžale Pomladni meseci so prelepi, v zraku je čudovit vonj po cvetju, sliši se brenčanje žuželk, voda v reki postane iskriva in zemlja je voljna za obdelavo in rast. V soboto, 21. maja, je bil v Dolenjskih Toplicah slovenski čebelarski praznik. Naše društvo je predstavilo svojo dejavnost in novo knjigo naše članice Nike Pengal Skrivnosti Gospodične Medične. Knjiga je primerna za vse starosti in opremljena s čudovitimi ilustracijami. Že 20 let je minilo od postavitve Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici, pri kateri so sodelovali tudi naši člani. V počastitev tega jubileja bo 26. maja slovesna prireditev. V začetku junija bomo iz- peljali tradicionalno spomladansko srečanje članov društva, ki nas poleg vseh strokovnih debat, predavanj in ekskurzij povezuje na kar najlepši način. V okviru projekta BeeZOO bomo v juniju organizirali delavnico iz apiterapije, ki jo bo vodila apiterapevtka Nika Pengal. Iskreno vabljeni! Otroci vrtcev in osnovnih šol bodo imeli v maju in juniju pohode ob Kam­niški Bistrici in bodo obiskali tudi društveni apiterapevtski čebelnjak v Študi, kjer so vedno dobrodošli. V organizaciji Modrih novic bo ob Kamniški Bistrici izpeljan tudi vsakoletni Pohod ob reki. Ob čebelnjaku bomo imeli stojnico z medom, promocijo naše dejavnosti in predstavitev knjige Nike Pengal. Predavateljica Marija Arh nam bo na delavnici Medena kulinarika v živo predstavila medene dobrote. Prisrčno vabljeni 15. junija ob 17. uri v Osnovno šolo Domžale. Člani Čebelarskega društva Domžale bomo veseli vašega odziva in sodelovanja z nami. Naj medi! Občni zbor, tudi v Kajuhov spomin Krajevna organizacija za vrednote narodnoosvobodilne borbe Dob, Krtina je kljub epidemiji v preteklih dveh letih izpeljala občne zbore in nekatere druge aktivnosti. krajevna organizacija bor- s Krajevno skupnostjo Dob smo ob cev za vrednote nob dob, kr- prazniku KS Dob pripravili zelo dotina Tako je bil letošnji občni zbor bro obiskano spominsko slovesnost pravzaprav nadaljevanje uspešne- na Hrastovcu, kjer smo se spomniga dela blizu stočlanske krajevne li prvih bojev med drugo svetovno organizacije, ki sta se ga poleg čla- vojno na našem območju. Vse leto nic in članov udeležila tudi Marija smo obiskovali različne spominske Majhenič, predsednica Občinske- prireditve, povezane z NOB, žal pa ga združenja zveze borcev Občine nam je covid-19 preprečil, da bi obi- Domžale, in Florjan Zabret v imenu KS Krtina. Prijetno srečanje, namenjeno pregledu uresničenega programa v letu 2021, predvsem pa sprejemu programa dela za leto 2022, smo začeli s kratko kulturno slovesnostjo, Med skupinsko, brezplačno vadbo Dihamo z naravo se namenjeno pesniku Karlu Destovniudeleženci pod vodstvom usposobljenih prostovoljcev in ku Kajuhu, katerega stoletnico rojstrokovnjakov naučijo preproste metode za umirjanje uma. stva praznujemo prav v letošnjem letu. Obudili smo spomine na njegovo življenjsko pot, njegov prispevek k NOB, posebej pa smo se spomnili njegovih pesmi in jim nekaj tudi prisluhnili. Program so pripravili ter izvedli Kristina Brodnik, Jože Lončar in Vera Vojska. Ob predstavitvi uresničevanja programa za leto 2021 smo ugotovili, da smo bili kljub epidemiji kar pridni. Tako sta naša člana Jože in Janez uredila grob dveh neznanih borcev NOB na krtinskem pokopališču, skupaj z Občino Domžale pa je bila urejena tudi okolica spomenikov šola zdravja Vadbo organizira spremembo krvnega tlaka in srčne- prve in druge svetovne vojne pred humanitarno društvo Šola zdravja, ga utripa. Vsekakor pa je brezplač- pokopališčem v Dobu. Izvedli smo zaradi sofinanciranja ministrstva na vadba, ki poteka enkrat teden- spominsko slovesnost ob obletnici za zdravje pa je brezplačna. sko, priložnost, da udeleženci od- streljanja talcev v Brezjah, ob dnevu »Zelo dobra udeležba na naših brez- krijejo nekaj novega, se povežejo z spomina na mrtve pa pripravili priplačnih vadbah na 20 lokacijah po naravo in prezračijo um. reditev v Dobu, na kateri sta sodeloSloveniji kaže, da si ljudje želimo spoV Domžalah se srečuje skupina vala Pevski zbor Turistično rekreaznati metode, ki nam pomagajo, da ob Tisa, zbor Setnikar imajo vsak ponedeljek ob tivnega društva Turnše, Češenik in Dacia Jogger_Outdoor.pdf 1 5/24/2022 6:24:50 dnevnem soočanju s stresom, tesnobo, 17.30 v Češminovem parku. učenci Osnovne šole Dob. Skupaj strahom ali jezo umirimo, globje zadi­ hamo, stopimo iz čustvenega oblaka in se z izzivom soočimo bolj zbrano. Na vadbi Dihamo z naravo se učimo umi­ riti, hkrati pa delamo tudi vaje za bolj gibljivo hrbtenico, ki je steber živčnega sistema, in vaje za dvig imunskega si­ stema,« razlaga podpredsednica društva Šola zdravja in vodja projekta Dihamo z naravo, sicer redna udeleženka vadb Bernardka Krnc. Avtor projekta Dihamo z naravo Andraž Purger pa dodaja: »Iz umirjenega stanja lažje prepoznamo vpliv čustev na naše odločitve in komunikacijo. Ko ozaveščamo svoje misli, čustvena stanja in ritem dihanja, spoznavamo sebe od znotraj navzven. Vsako čustvo ima svoj dihalni vzorec in vpliva na fizične reakcije v telesu. Če zavestno spremenimo ritem dihanja, ga umirimo, podaljšamo čas vdiha in izdiha, dih iz zgornjega dela pljuč premaknemo v dihanje s trebušno prepono, vplivamo na dihalni vzorec in posledično prevladujoče čustvo umirimo.« AVTO SET – SETNIKAR, DRAGOMELJ Z zavestnim dihanjem tako po Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si nekaterih raziskavah vplivamo na Umirimo um s pomočjo vadbe Dihamo z naravo C M Y CM MY CY CMY K skali Ribnico in Kočevje ter njune zanimivosti in znamenitosti, zaradi istega vzroka pa je odpadla tudi udeležba na slovesnosti ob prazniku vrnitve Primorske matični domovini. Oba izleta smo uvrstili v program za leto 2022, v katerem bomo izvedli vse tradicionalne aktivnosti, hkrati pa tudi s svojimi zgledi poskrbeli za uresničevanje vrednot NOB. Nadaljevali bomo z urejanjem spominskih obeležij ter se v okviru možnosti čim aktivneje vključevali v življenje in delo obeh krajevnih skupnosti, katerih vodstvoma se iskreno zahvaljujemo za finančno pomoč, iskrena hvala pa tudi vsem donatorjem. V razpravi je bilo največ besed namenjenih bližnjih volitvam, pa tudi skupnih aktivnostim pri krepitvi vrednot NOB. Vsem članom in članicam, ki jih redno razveseljujemo s čestitkami ob rojstnih dnevih in povabimo na prisrčne slovesnosti ob njihovih življenjskih jubilejih, iskrena hvala za sodelovanje v organizaciji in dobrodošli tudi v letu 2022. Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina je sodelovala tudi v čistilni akciji, saj so fantje uredili spominska obeležja in njihovo okolico. Vera Vojska letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Igranje kitare v Društvu Lipa Domžale Predstavitev pesniškega prvenca Pola, pola Sefadina Koraća Pri nas vsak najde, kar ga veseli. univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa domžale Pomemben del dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale so kulturne dejavnosti, tudi igranje instrumentov in petje. Med njimi so posebej popularne citre in kitare, zato sem se odločila, da predstavim S kitaristkami se ukvarja v skupini, kjer jih brenka kar do 28, na posebno željo pa pomaga tudi posameznim kitaristkam. »Pravzaprav čisto začetnica ni skoraj nobena,« pove moj sogovornik. Večina je včasih že igrala kitaro, potem malce prenehala in zdaj spet igra. Redno obiskujejo vaje, je pa tudi res, se nasmehne učitelja kitare Petra Mesiča, ki enega najpriljubljenejših instrumentov v Lipi uči že pet let. Več pozornosti je igranju kitare namenil prav ob svoji upokojitvi. Sprva se je igranja kitare učil sam, potem ji je namenil več ustvarjalnosti in učenja. Za učenje starejših ljubiteljev kitare ga je navdušila prijateljica, ki ga je seznanila z velikim veseljem starejših do igranja kitare. Ni dosti okleval. Odločil se je, da s svojim glasbenim znanjem pomaga starejšim glasbenikom oziroma glasbenicam v Društvu Lipa, kjer se posebej povezuje s citrarkami in profesorico Damjano. Petar, da še rajši nastopajo, ko zaigrajo in zapojejo. Najrajši slovenske ljudske pesmi, ki jih dobro poznajo, pa tudi narodno-zabavne in zabavne, tudi zimzelene melodije so priljubljene med njimi. Ob tem se veliko družijo, skupaj uživajo, zapojejo z veseljem in ljubeznijo do petja. Ob tem se velikokrat pokaže, da bi bili vsi radi – tako najmlajši glasbeniki kot starejši kitaristi, kar takoj – že po nekaj vajah virtuozi, pa ne gre tako hitro, saj je treba melodijo in ritmiko usvojiti. Pomembne so tudi note in vaje, h katerim pa glasbeniki radi hodijo in tako dobro pripravljeni na- stopajo na številnih prireditvah. Kitaristi tudi radi zapojejo in imajo čudovite glasove, jih pohvali glasbenik Petar, ki je navdušen nad njihovo pripravljenostjo za učenje in druženje. Skupaj s citrarkami pripravljajo različne prireditve, tako ob slovenskih kulturnih praznikih kot ob drugih priložnostih, še posebej z velikim veseljem pa nastopajo na božično-novoletnih koncertih, s svojim igranjem in petjem – tudi skupaj s citrami, pa obogatijo vrsto drugih prireditev Društva Lipa Domžale. Nemalokrat tudi gostujejo in razveseljujejo kulturnike v drugih občinah. Pohvali tudi usklajenost nastopov obeh skupin, citrarske in kitarske, ter pohvali resnično odlično skupno delo z citrarko Damjano. Mentorja Petra zelo veseli, ker so glasbenice – tako citrarke kot kitaristke dobile že vrsto pohval, saj je glasba dobrodošla na vseh prireditvah. Pohvale navdušujejo tako obiskovalce kot same glasbenice, zato upa, da bo glasba tudi v prihodnje lepšala obiskovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. In če si morda tudi od bralcev oziroma bralk kdo navdušuje na igranjem kitare, dobrodošli! MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja ke. Prvi se je z recitacijo predstavil predsednik društva Alem Kasumović, ki je recitiral dve pesmi Pohod na Rombon in Insanska. Potem je pesmi Babo i sin in Bajramskoj zori prestavil publiki najmlajši udeleženec programa Adin Korać, talentirani dvanajstletnik. O zbir- derator je prebral recenzijo knjige, ki jo je napisal uveljavljeni bošnjaški pisatelj Faiz Softić. Obiskanost je bila zelo dobra, recitirane pesmi pa so bile nagrajene z glasnim aplavzom. Po končanem uradnem delu večera je sledila pogostitev s tradicionalnimi dobrotami in pijačo. Za vsako bolezen rožca rase Turistično društvo Jaše-Rodica in Društvo Lipa Domžale z roko v roki Sobotno dopoldne, ko je godoval sv. Bonifacij, 14. maja 2022, smo člani Medobčinskega društva Sožitje Mengeš na pobudo članice Brede Zlobko, ki je organizirala dogodek, preživeli v nadvse zanimivi hiši, ki je v starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in spada med najstarejše hiše. Metka Mestek bošnjaško kulturno dru- ki pesmi je svoje strokovno mnenje štvo ruh Predstavitev je orga- podelil Šemso Agović, lektor zbirke, niziralo Bošnjaško kulturno dru- ki je izpostavil avtorjevo iskrenost štvo Ruh v sodelovanju s Knjižni- in lahko zlaganje verzov, ter predvico Domžale. Moderator večera je bil del, da se bo njegovo ime v književAmel Alibašić, ki nas je skozi vpra- nem svetu prav gotovo uveljavilo. V šanja spoznal z avtorjem in njego- drugem delu programa so avtorjeve vo prvo zbirko pesmi. Člani Bošnja- pesmi brali Lamija Musić (Vrijeme, škega kulturnega društva Ruh so Vuče duša zagrljaju) in Faiza Kararecitirali pesmi iz omenjene zbir- mujić (Majkin ramazan, Post). Mo- Vera Vojska Obisk Lectarjeve hiše v Kamniku medobčinsko društvo sožitje mengeš Ogledali smo si Lectarjevo hišo oziroma svečarno Stele. V njej je urejena muzejska zbirka orodij in pripomočkov, ki so jih uporabljali pri izdelavi sveč iz čebeljega voska. Sprejela nas je prijazna vodička Ana, ki nas je popeljala skozi zgodovino hiše in obrti, ki se je odvijala v njej. Razkazala nam je zbirko orodja in kalupov, ki so jih uporabljali. Poseben prostor imajo Plečnikove sveče, ki jih delajo ročno in so okrašene z različnimi okraski po njegovi zamisli. Nadvse zanimivo je bilo pokukati v staro, črno kuhinjo, ki še deluje. Največ časa smo se zadržali v njihovi spominski sobi, v kateri je pustil pečat arhitekt Jože Plečnik, ki je prijateljeval z Jankom Steletom. Prispeval je načrte za notranjo opremo spominske sobe. Sedli smo na nadvse zanimive stole, ki jih je oblikoval Plečnik, in se pomerili v krašenju svečk. Nekaterim je šlo delo hitro od rok, drugi so se morali zelo potruditi. V trgovinici smo se založili z njihovimi izdelki, druženje pa zaključili ob pitju Plečnikove kavice ali čaja v kamniškem Rotovžu. V petek, 13. maja, je v Knjižnici Domžale potekala predstavitev pesniškega prvenca avtorja Sefadina Koraća. Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 Ob tem se tudi povezujejo in tako promovirajo svoje delo ter delo drugih društev in organizacij. Ena tovrstnih zelo priljubljenih in že kar tradicionalnih prireditev je tudi razstava, ki so jo letos že tretjič pripravili v Kulturnem domu Groblje sku- ne Tempo pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik, ki so tudi zapele, kulturni program pa je popestrila Janka Jerman iz Literarnega krožka Lipe Domžale. Obiskovalce je pozdravil tudi Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, in izpostavil nji- paj s Turističnim društvom Jarše-Rodica in zeliščarico Metko Klemenc. Znana zeliščarica je prispevala vrsto zdravilnih zelišč in njihovih izdelkov ter predstavila tudi skoraj sto čajnikov. In če so zdravilna zelišča predstavljala vsakovrstne zdravilne rastline, s katerimi lahko blažimo posledice različnih bolezni in slabih počutij, ter bila predvsem za zdravje, so za dušo in oči poskrbele likovnice, kar devetnajst se jih je predstavljalo na stenah dvorane pod mentorstvom dipl. slikarke Duše Jesih, mogoče pa si je bilo ogledati tudi druga ročna dela in Unicefove punčke. Pri odprtju razstave smo lahko prisluhnili citrarkam glasbene skupine Sončnice in kitaristkam skupi- hovo ustvarjalnost ter povezanost in se vsem, posebno pa zeliščarici Metki Klemenc, predsedniku Turističnega društva Jarše-Rodica Stanetu Cotmanu in predsedniku Kulturnega društva Groblje Antonu Košenini zahvalil za sodelovanje. Zeliščarica Metka Klemenc je na mizah predstavila zdravilna zelišča in njihove izdelke ter jih razdelila glede na njihovo uporabo (dihala, prebavila, obtočila, sečila, gibala, živčevje) ter prisotnim podrobneje predstavila njihovo uporabo in podala vrsto koristnih nasvetov tudi v povezavi z izdelavo posameznih pripravkov. Posebne pozornosti so bili deležni tudi čajniki. Vera Vojska Foto: Miro Pivar 18 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii društva | ks slamnik@kd- dom zale. si Slepo verovanje v eno avtoriteto je enoumje S polno paro naprej Člani društva Leteča želva smo na klepet povabili patra Karla Gržana, ki nas je 13. aprila obiskal v Kulturnem domu Groblje, kjer se je zbralo več kot 200 poslušalcev. Vsem nam je korona odvzela dve leti normalnega življenja, dela, medsebojnega sodelovanja, druženja in načrtovanja. društvo leteča želva V svoji predstavitvi je p. Karel izpostavil pomembnost delovanja skozi svojo spoznavno resničnost, ki predstavlja naše osebno razumevanje sveta, skozi izkušnje in uvide življenja. Z nami je delil modrosti in spoznanja, ki jih je doživel na svoji pestri življenjski poti. du domžale Vse je bilo podrejeno odlokom in ukrepom za zajezitev nenormalnega zdravstvenega stanja. Posebno težko smo to doživljali in preživljali starejši kot najranljivejša skupina. Nevednost, strah, nejasnost, nasprotujoče se informacije, ločevanje in delitve so nas še bolj pahnile v stanje, ki za starejše že tako in tako ni najboljše. Leta, bolezni, izključenost, nepovezanost, osamljenost, zapiranje v regije in domove so prepad med vsemi generacijami, žal, še povečali. Postali smo nezaupljivi, razdeljeni in prestrašeni. In končno so se nam pokazali boljši, jasnejši dnevi, polni toplote, sončnih žarkov, upanja in pričakovanja. Brez mask se lahko pogovarjamo, si ob srečanju stisnemo roko in se tudi prijateljsko objamemo, brez nekega groznega občutka, da bomo tako sebi kot drugemu povzročali in zbujali neke slabe občutke, z veliko možnosti okužb. Da bi jih, mi upokojenci, te ponovne lepe čase čim bolje doživljali, smo se v društvu z vso vnemo ponovno vrnili v izpolnjevanje svojih načrtov, obvez in zavez, ki smo jih dali tako sebi kot vsem našim članom. Začeli smo z uresničevanjem načrtov vseh odborov, ki delujejo v DU. Tako se s polno paro spet udeležujemo poučnih strokovnih ekskurzij (izleti), sodelujemo v športnih rekreativnih programih ter nudimo pomoč starejšim v socialnem programu. Brezplačni prevozi starejših so se zelo lepo uveljavili med občani, ki to pomoč s pridom uporabljajo, seveda pod za to določenimi pogoji. Začeli bomo z načrtovanimi zanimivimi predavanji in izobraževanji, tudi učenjem sodobne digitalizacije za starejše – v jeseni. V upravnem odboru društva smo se pred kratkim tako srečali s predsednikom Pokrajinske zveze Ljubljana z okolico, kamor smo se letos vključili, g. Čeplakom, ki nam je predstavil nastanek in organiziranost te zveze. Trenutno pa vso pozornost usmerjamo v naše drugo srečanje upokojencev občine Domžale, ki bo v soboto, 28. maja 2022, od 11. do 16. ure v športnem parku v Domžale na prostoru pokritega drsališča. bodno razmišljanje, iskanje novih rešitev in odgovorov, predvsem pa za razvijanje drugačnih pogledov na določen izziv. Takšnemu načinu sledi napredek, saj učenec dopolnjuje mojstra in s svojimi odgovori razširja svoj pogled in pogled vseh ostalih. Verovanje v eno avtoriteto ali enoumje se nadaljuje v ži- načrtovano kot odprta diskusija in deljenje znanja med zbranimi. Nasmejani in sproščeni smo zaključili pogovor in prisotni so pozdravili idejo o ponovnem srečanju, ki ga bomo organizirali jeseni. Radi bi se zahvalili vsem obiskovalcem za sodelovanje in prispevek v obliki energije, vprašanj in prostovoljnega prispevka ter KD Groblje za dvorano. Celotno predavanje si lahko ogledate na spletu, kjer v Youtube iskalnik vpišete: Pater Karel Gržan, Društvo Leteča Želva, predavanje Ta krasni nori svet KD Groblje, 13. 4. 2022. V juniju bomo spet skupaj z vami ob ognju in glasbi praznovali poletni solsticij v parku Martina Krpana. V juliju in avgustu pa vas vabimo, da nas obiščete na brezplačni vadbi Qigong Modrosti prav tako v parku Martina Krpana. Več informacij lahko dobite na našem Fb profilu Leteča želva ali www.centerkroga.si. Andraž Purger, Qigong učitelj in terapevt Društvo Leteča želva Foto: Andraž Purger Pater Karel Gržan Na vprašanje, skozi katere omejujoče miselne okvirje deluje človek, je izpostavil slepo verovanje v eno avtoriteto, ki mu sledi enoumje. Začne se že v šoli, ko pred nami stoji prva avtoriteta, učitelj ali učiteljica. Če se v šoli naučimo in ponovimo točno iste besede, kot nam jih pove učiteljica ali knjiga, dobimo najboljšo oceno. Tako deluje šolski sistem. Vendar pa to ni najboljše, kar se lahko zgodi, saj otrok ne razmišlja s svojo glavo, ampak samo ponavlja naučeno. In temu po vseh letih izobraževanja oziroma ponavljanja sledi enoumje. Izpostavil je način poučevanja znanih grških filozofov, ki so postavili tezo, misel, nato pa omogočili učencem prostor za svo- vljenju skozi profil šefa v službi, političnega prvaka ali verskega voditelja, ki mu morda slepo verjamemo in sledimo. Na tej točki je najpomembneje, da se zdramimo, pogledamo širše in presežemo ozke poglede ter uporabimo lastno prebujajočo zavest, pravi pater Gržan. Ko je bil večkrat nagrajen z aplavzom, nas je opozoril, da ploskamo sami sebi in z vsakim ploskom budimo svoje srce in um: »Zbudi se, zbudi se!« V nadaljevanju smo se dotaknili naslednjih tem: o strahu, egoizmu, skromnosti, volitvah, ekonomiji in hrematizmu, dvigovanju zavesti, svobodi in prihodnosti. Sledila so zanimiva vprašanja in komentarji iz publike, saj je bilo srečanje univerza za tretje življenjsko obdobje društvo lipa domžale OBVESTILO Med številnimi dejavnostmi je na novo zaživelo kolesarjenje. Dobimo se vsako sredo ter skupaj spoznavamo bližnje zanimivosti in znamenitosti. Pridružite se nam! Pokličite 01 722 66 70 Ustvarjalne delavnice domžalskih invalidov v Češminovem parku Po dveh letih smo se končno veselili druženja s sokrajani ob občinskem prazniku občine Domžale. mdi domžale Naša stojnica je bila pisana paleta barv in domiselnih izdelkov. V tem času smo imeli kaj pokazati. Mnogo lepega se je nabralo. Številna ročna dela, pletene in kvačkane nogavičke, šali in kape za otroke in odrasle, igrače, čudovite priložnostne voščilnice, izdelane v različnih slikarskih tehnikah, in slike z različnimi motivi so krasili stojnico našega društva. Tudi skrbno izdelane rožice iz krep papirja, povezane v šopke. Podarimo jih našim invalidom ob obletnicah, pa tudi kar tako, za veselje, da komu polepšamo dan. Ob različnih priložnostih pripravijo razstavo svojih izdelkov na društvu in v okviru ZDIS ob praznovanju mednarodnega dneva invalidov. Naše članice vsako sredo od 15. do 17. ure v prostorih društva pripravijo prijetno srečanje ter ob klepetu in izmenjavi izkušenj preživljajo prav lepe urice. Zbere se jih deset do petnajst. Veselje ob lepem izdelku si delijo med seboj. V času epidemije so ustvarjale doma in po te- krajevna organizacija rdečega križa jarše-rodica VABILO Vse upokojence iz Krajevne skupnosti Jarše-Rodica vabimo na družabno srečanje, ki bo v petek, 10. junija 2022, ob 17. uri pri Gasilskem domu PGD Jarše-Rodica lefonu poklepetale. Druženja so namreč tudi klepetalnice in pravi antistresni program. Moški pa tudi ne zaostajajo, doma ustvarjajo svoje rezbarije. Ustvarjalne delavnice se izvajajo že več kot 40 let. Zdaj potekajo pod strokovnim vodstvom Tatjane Žmavc, naše članice, ki se je v marcu predstavila tudi s samostojno razstavo v kulturnem domu v Grobljah. Njene ideje dajejo navdih in veselje vsem članicam ustvarjalnih delavnic, in res smo ponosni, da je z nami. Naša želja je, da bi se še naprej družili in si polepšali dneve, da bi privabili nove članice in člane v našo družbo. Lepo povabljeni. Zdenka in Vida Seznanili se bomo s postopki oživljanja in uporabo defibrilatorja. Z nami bosta Folklorna skupina Groblje, Domžale in Trio Razpotnik ter veliko dobre volje. Veselimo se srečanja z vami. Dobrodošli! KO RK Jarše-Rodica To bo lep, sproščen dan, poln veselja in medsebojnega spoznavanja, pogovorov, srečevanja, povezovanja in lepega glasbeno, plesnega dogodka, kajti z nami bodo člani skupine Viharnik, ki bodo poskrbeli, da nam bo dan minil in ostal v prelepem spominu. Vsi rabimo takšno sproščeno druženje po dolgih dveh zamorjenih, tegobnih letih. Na druženju bo tudi organizirana delavnica izdelava rožic iz krep papirja, za kar bo poskrbela Skupina za ohranjanje kulturne dediščine pri DU Domžale. Pridite in preživite ta dan med nami, lepo nam bo. Vabimo pa tudi nove člane, da se nam pridružijo v društvu kot člani ali tudi kot bolj aktivni prostovoljci v posameznih odborih. Še vedno smo vam osebno na voljo vsak ponedeljek in petek od 9. do 11. ure, ali po telefonu na številko 01 724 19 04 (tajništvo) in 051 262 100 (prevozi) od 9. do 12. ure. Predvsem pa bodite lepo in ostanite zdravi. Društvo upokojencev Domžale Praznovanje bo prihodnje leto društvo izgnancev slovenije Sedmega junija žrtve druge svetovne vojne praznujemo dan slovenskih izgnancev, ki so se v današnje Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 začeli oblikovati 9. junija 1991. Takrat je bilo ustanovljeno društvo in oblikovana Komisija za socialno zdravstveno in odškodninsko dejavnosti za takratni Upravni odbor DIS. Ob dnevu slovenskih izgnancev smo vrsto let pripravljali srečanja vseh slovenskih izgnancev, najprej v Mostecu, kjer smo bili tudi eden od organizatorjev, pozneje na območju gradu Rajhenburg v Brestanici. Žal letošnje leto srečanja, ki smo ga načrtovali tudi člani domžalskega društva, ne bo, glede na interes pa bomo ta del naše domovine in Muzej slovenskih izgnancev obiskali jeseni, v juniju pa bomo skušali organizirati obisk Gorenjske. Do tedaj pa prijetno in sončno poletje ter pazite nase. Vera Vojska letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 19 slamnik@kd- dom zale. si glas mladih ZA DRUGAČNO UPORABO JAVNEGA PROSTORA – PRIMER PLOŠČADI VELE ŽIVA SMOLE, MAGISTRSKA DIPLOMANTKA Živa Smole je v četrtek, 19., in petek, 20. maja, na prenovljeni ploščadi Vele postavila v organizaciji Galerije Domžale začasno umetniško intervencijo z naslovom Dnevna soba. Cveta Zalokar Foto: Cveta Zalokar in osebni arhiv Žive Smole K ot izziv si je mlada raziskovalka postavila vprašanje, kakšni naj bodo javni prostori, ki že s svojim nazivom sporočajo, da naj bi bili namenjeni javnosti, ljudem, druženju in najširši uporabi. S tem naj bi med mimoidočimi tudi sprožila razmisleke in pogovore, kaj pričakujejo in kaj si želijo, sama pa je s preselitvijo predmetov in ustvarjanjem vzdušja dnevne sobe, ki ga ponazarjajo predmeti, kot so stol, mizica, knjige, revije, pesniške zbirke, pa lego kocke in igrala ter celo slikarsko stojalo, hotela spodbuditi asociacije na prostore, kjer se radi zadržujemo in se počutimo domače. Simbolno okno pa je obrnjeno proti prav tako pred kratkim prenovljeni Kolodvorski cesti in s pogledom vabi, da se ozremo še tja. Živa, pri postavitvi Dnevne sobe gre pravzaprav za tvoje magistrsko delo. Kaj in kje študiraš? Zaključujem magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, in sicer na Oddelku za grafično oblikovanje. Kaj bo tema tvoje naloge? Tema zaključne magistrske naloge je revitalizacija oziroma oživljanje javnih prostorov z umetniškimi intervencijami. Preučujem pojavnosti in učinke oživljanja post-industrijskih mest, s poudarkom na uporabi kulture in umetnosti, ki na Zahodu že dolgo časa veljata kot najboljši sredstvi. V sklopu tega raziskujem vlogo in pomen javne umetnosti, pri tem pa se osredotočim na uporabo umetniških intervencij za oživljanje javnih prostorov. Ker sem grafična oblikovalka, se osredotočam tudi na vpeljavo oblikovalskega načina razmišljanja, ki probleme prek različnih faz rešuje na kreativen način. To je še posebej pomembno v današnjih časih, ko se kot družba kolektivno srečujemo z vse več izzivi, ki zahtevajo inovativne pristope. Rdeča nit moje naloge je primerjava med teoretično in praktično obravnavo problematike v Veliki Britaniji in Sloveniji, saj sta to državi, katerih ureditev sem temeljito spoznala tudi v praksi. Kako si zasnovala svojo postavitev? Postavitev sem zasnovala na podlagi moje teoretične raziskave in hkrati neposredno v povezavi s prostorom intervencije in njegovimi prostorskimi značilnostmi, kot npr. velikostjo, umeščenostjo v prostor, dostopom in vidnostjo. Opazila sem priložnost postavitve na kocki med stopnicami, ki v prevodu deluje kot četrti podstavek (izv. 4th Plinth) na trgu Trafalgar v Londonu. Obema podstavkoma je skupna možnost postavitve začasnega umetniškega Snovalci in investitorji bi se morali lotevati projektov z mislijo na skupnost, ki je končni uporabnik prostorov. Kot so pokazali že mnogi tovrstni projekti v tujini, je najpomembnejši faktor za uspeh čim večje neposredno sodelovanje s skupnostjo in njenimi predstavniki. objekta za popestritev oziroma oživljanje javnega prostora okoli njiju. Po pregledu prostora sem se odločila za postavitev simbolične dnevne sobe kot prostora, v katerem se najdlje zadržujemo in je prostor druženja. Na izbrani prostor intervencije sem v skladu s tipičnimi elementi dnevne sobe namestila preprogo, okno, sliko, fotelj in omarico, na kateri so bili nameščeni ura, bralna luč in različna literatura. Za dekoracijo sta poskrbeli vaza s suhim šopkom in kipec ovce na podstavku. Za lažjo dostopnost sem izdelala stopnico in poskrbela za senco. Prostori, ki so v samem centru mesta, so za meščane sveti in dragoceni. Kaj bi morali snovalci skupaj z investitorji upoštevati in čemu slediti pri njihovi prenovi, zasnovi in opremi? Snovalci in investitorji bi se morali lotevati projektov z upoštevanjem skupnosti, ki je končni uporabnik prostorov. Prav tako bi se morali opreti na različne stroke, ki znajo kompetentno in iz izkušenj ponuditi prave rešitve. Zato potrebujemo odločevalce, ki znajo prisluhniti, se pogovarjati in najti rešitve, ki ustrezajo potrebam lokalne skupnosti. Slediti bi morali dobrim zgledom, ki jih ni težko najti ter jih prilagoditi družbenim in kulturnim značilnostim skupnosti, ki jo vodijo. Prav gotovo. Snovalci in investitorji bi se morali lotevati projektov z mislijo na skupnost, ki je končni uporabnik prostorov. Kot so pokazali že mnogi tovrstni projekti v tujini, je najpomembnejši faktor za uspeh čim večje neposredno sodelovanje s skupnostjo in njenimi predstavniki. Pri tem je ključna konstruktivna komunikacija, tu se vse začne in konča. Zelo pomembna je tudi transparentnost celotnega procesa, saj se na ta način plete zaupanje med vsemi vpletenimi - snovalci, odločevalci, investitorji in uporabniki. Tovrstno sodelovanje je ključno za reševanje problemov, ki zadevajo vse nas. Kot pravi pregovor: v slogi je moč! Ploščad je obnovljena moderno, z različnimi tlaki, obdelavami tal, brušenji in opremo. Zakaj meniš, da je neosebna in izpraznjena? Dinamika različnih talnih plošč je povsem primerna, vendar je to le eden izmed elementov prostora in še ta ni med bolj opaznimi. Ljudje se radi zadržujejo v prostorih, ki delujejo domače in vabljivo, kar pa se doseže prek ustrezne urbane opreme in atraktorjev, ki prostoru dodajo vsebino. Poleg nekaj klopic, na katerih bo prijetno sedeti šele čez nekaj let, ko bodo drevesa dovolj zrasla, da bodo nudila prijetno zaščito pred žgočim soncem, je oprema pomanjkljiva in skromna. Veliki središčni prazni prostor, ki je bil načrtno ustvarjen z novim tlakovanjem, je pust, ker ne nudi nobene vsebine oziroma atraktorja, kot je npr. javna umetnost, fontana, v tla vgrajeni vodni curki ali menjavajoče se kulturno umetniške vsebine. Praznina prostora uporabnike dobesedno usmerja k čim prejšnjemu odhodu iz prostora ter poudarja njegov prehodni in uporabnikom neprijazni značaj. Kako naj bi se razvijalo zaupanje med občino in širšo javnostjo pri tovrstnih projektih? Zaupanje bi se razvijalo ravno v uspešnem sodelovanju in komunikaciji, ki bi vsem vpletenim dajala občutek, da so upoštevani. Pomembno pa je tudi, da so izvedeni projekti pregledno in kvalitetno izvedeni. Zadovoljstvo uporabnikov po uspešni prenovi se za odločevalce in investitorje dodatno potencira. S čim in kako naj bi meščane povabili k preživljanju prostega časa na takšnih skupnih prostorih? Meščane bi privabili z vsebino in vabljivo opremo. Z vsebino mislim na pester kulturni in umetniški program, kar se je v tujini izkazalo za zelo uspešno prakso. Vlaganja v pester program in raznolike vsebine privabijo različen spekter uporabnikov prostora – ne samo lokalcev, temveč tudi prebivalce drugih krajev in turiste, ne nazadnje pa tudi morebitne vlagatelje. Prostor s tem postane zapolnjen in doseže, da se investicija, ki se polni iz občinskega proračuna, na neki način povrne in oplemeniti. Oprema bi morala biti uporabnikom prijazna na način, ki spodbuja druženje in pletenje skupnosti. Občani pri prenovi Kolodvorske ulice in ploščadi Vele žal niso imeli možnosti sodelovanja, nihče jih ni povabil ali karkoli povprašal. Najbrž to ni prava pot? Kakšen je bil odmev mimoidočih glede tvoje postavitve in prisotnosti na ploščadi? Odzivi mimoidočih so bili presenetljivo pozitivni. Vsi, ki so se ustavili in povprašali o namenu intervencije, so se strinjali, da prostoru manjka vsebin in uporabnikom prijazne opreme, kjer bi se lahko družili in preživljali del prostega časa. Struktura obiskovalcev je bila zelo raznolika, s poudarkom na starejših občanih, ki so si vzeli čas in z iskrenim zanimanjem spraševali o projektu, mladi pa so bili v manjšini. Predšolski otroci so bili med najbolj navdušenimi nad priložnostmi za igro, ki sem jih ponudila v ‘dnevni sobi’. Kaj so ti sporočali mimoidoči? Sporočali so, da naj s takim ali podobnimi projekti nadaljujem, nekateri so me povabili tudi v druge dele mesta. Starši z otroki so se razveselili vključenosti vseh članov družine v ta projekt – čeprav z minimalnimi sredstvi, starejši pa so se radi usedli in ob kavi pokramljali kot se za ‘dnevno sobo’ spodobi. In kaj naj se iz tega naučijo odločevalci? Naučijo naj se prisluhniti skupnosti in njenim potrebam, kot tudi strokam, ki se s temi vsebinami kompetentno in nepolitično ukvarjajo. Zavedanje odločevalcev, da so odgovorni za dobrobit in razvoj lokalne skupnosti, je ključno in zanesljivo prinese odlične rezultate, o čemer pričajo podobni primeri iz tujine. Odprtost in poznavanje sveta je bistvenega pomena za kompetentno vodenje in kvaliteten razvoj lokalne skupnosti ter njenega bivanjskega okolja. ❒ Mestni kino Domžale 18.30 | BELFAST Drama / Belfast / režija: Kenneth Branagh / scena- Knjižnica Domžale E-vsebina | PRAVLJIČNA JOGA Pravljica / joga / asane / za otroke od 3. leta dalje / animatorka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 2. junij, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA Romantična drama / Downton Abbey: A New era / režija: Simon Curtis / scenarij: Julian Fellowes / igrajo: Hugh Bonneville, Michelle Dockery, Maggie Smith, Dominic West, Kevin Doyle, Joanne Froggatt / 2022, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 124' / na velika platna se vrača zgodba premožne družine Crawley in njihovih služabnikov na posestvu na angleškem podeželju v začetku 20. stoletja. E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroča prevelik stres, vam bo v pomoč rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00 | MATERIALNE IN DRUGE PRAVICE, KI JIH STAREJŠI LAHKO UREJAJO S POMOČJO CENTRA ZA SOCIALNO DELO Predavanje / izobraževanje in usposabljanje za starejše / predavateljici: Melita Leva, univ. dipl. prav., in Neža Zorko, univ. dipl. soc. del./ udeleženci bodo imeli na voljo seznam priporočenega gradiva / vstop prost / org.: Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Domžale, Knjižnica Domžale. Glasbena šola Domžale 18.00 | KONCERT Jubilejni koncert ob 70-letnici GLASBENE ŠOLE DOMŽALE 1. junij, sreda Godba Domžale in Kvatropirci Poletno gledališče Studenec, 3. junija Knjižnica Domžale E-vsebina | DOMOZNANSTVO Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice, saj skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši javnosti / naj spomini ne zbledijo / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 6. junij, ponedeljek 20.30 | DOWNTON ABBEY Glej opis pod 1. junij. 18.00 | TOP GUN MAVERICK Glej opis pod 3. junij. Mestni kino Domžale 16.00 | ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE Glej opis pod 4. junij. 5. junij, nedelja 20.30 | BELFAST Glej opis pod 2. junij. 18.00 | BARABE Družinski animirani film / The Bad Guys / režija: Pierre Perifel / scenarij: Etan Cohen, Hilary Winston / slovenski glasovi: Boris Car, Gorazd Žilavec, Alenka Tetičković, Rok Kunaver, Robert Korošec, Maja Martina Merljak, Damjan Trbovc, Aja Kobe, Ota Širca Roš / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 100' / sinhronizirano, 7+ / kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej – postati vzorni državljani. Mestni kino Domžale 16.00 | ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE Animirana družinska pustolovščina / Maya the Bee 3 / režija: Noel Cleary / scenarij: Adrian Bickenbach, Noel Cleary, Fin Edquist / 2022, Nemčija, Avstralija / distribucija: Blitz / 88' / sinhronizirano, 6+ / v novi pustolovščini Maja in njen najboljši prijatelj Vili zapustita Makov travnik in se podata novim zapletom in zmagam naproti. Film: Top Gun Maverick Mestni kino Domžale, 3. junija Od 20.00 | KONCERT BATISTA CADILLAC IN MRFY Organizatorji: Občina Domžale, Blunout, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Slamnikarski muzej Slamnikarski park Domžale (v parku ob Občini Domžale) Od 15.00 | SLAMNIKARSKI SEJEM V ČAROBNEM MESTU DOMŽALE Slamnikarski park 20.00–24.00 | KONCERTI Čarobno mesto in Slamnikarski sejem. Arboretum Volčji Potok 18.00 | SPOMINKI S POTOVANJ Zavidanja vredna »glasbena ruta«, ki vas bo navdihnila in »uglasila« na poletna potovanja / program: Strauss, Schubert, Francaix, Herrmann, Cardelus / nastopajo: Mate Bekavac (klarinet), Mojca Menoni (violina), Jerica Kozole (violina), Gea Pantner (viola), Martin Sikur (violončelo), Žiga Trilar (kontrabas) / vstopnice so na voljo na blagajni Arboretuma Volčji Potok in preko vstopnice.arboretum.si tri dni pred koncertom / 031 379 705 (blagajna Arboretuma), 01 722 50 50 (KD Franca Bernika Domžale). Slamnikarski sejem, Domžale 16.00 do 22.00 | FOLKLORNI NASTOP Gorenjski plesi. 11. junij, sobota 20.30 | TOP GUN MAVERICK Glej opis pod 3. junij. Mestni kino Domžale 18.30 | SNEŽNI LEOPARD Glej opis pod 2. junij. Slamnikarski park 20.00–24.00 | KONCERTI Čarobno mesto in Slamnikarski sejem. Delavnica: Zdrave navade in postopki oživljanja Knjižnica Domžale, 15. junija DogaJa se ... slamnik 20.00 | KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA & DROMEDAR Premiera Mestni kino Domžale 18.00 | KOZMOBLISK Animirani pustolovski film / Lightyear / Režija: Angus MacLane / Blitz film & video distribution, d. o. o. / slovenščina – sinhronizirano / Kozmoblisk je nova zgodba studiev Disney in Pixar o mlademu testnemu vesoljskemu pilotu Kenu Kozmoblisku iz popularne franšize Svet igrač. Arboretum Volčji Potok 18.00 | VALČKI, POLKE & CO. Zvoki tradicionalnih polk in valčkov ter tudi tistih s »pridihom« tega in onega. Lokalno, evropsko, svetovno … staro, novo, zimzeleno … / izvajalci: Mate Bekavac (klarinet), Klemen Leben (harmonika), Janez Krevel (kontrabas) / vstopnice so na voljo na blagajni Arboretuma Volčji Potok in preko spletne strani vstopnice.arboretum.si tri dni pred koncertom / 031 379 705 (blagajna Arboretuma), 01 722 50 50 (KD Franca Bernika Domžale). E-vsebina | NA VALOVIH BESED Glej opis pod 3. junij. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. junij. 17. junij, petek 20.30 | PARIZ, 13. OKROŽJE Romantična drama / Les Olympiades / režija: Jacques Audiard / scenarij: Céline Sciamma, Léa Mysius in Jacques Audiard po grafičnih romanih Adriana Tomina / igrajo: Lucie Zhang, Makita Samba, Noémie Merlant, Jehnny Beth / 2021, Francija / distribucija: Fivia / 106' / film Jacquesa Audiarda (Prerok, Rja in kost) je zgodba o ljubezni, seksu in prijateljstvu v času družabnih omrežij / festivali, nagrade Cannes (nagrada za najboljši soundtrack); Filmfest Hamburg (nagrada Art Cinema); Chicago (posebna omemba); Seville (nagrada za najboljšo igralko); pet nominacij za nagrado cezar. Koncert: Novi fosili Poletno gledališče Studenec, 18. junija Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 1. junij. Center za mlade Domžale ZAKLJUČNA LIKOVNA RAZSTAVA PREPLETANJA Mladi ustvarjalci Centra za mlade Domžale / pregledna letna likovna razstava / preplet likovnih tehnik in misli 22. junij, sreda Mestni kino Domžale 20.30 | PARIZ, 13. OKROŽJE Glej opis pod 16. junij. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 7. junij. 21. junij, torek Mestni kino Domžale 20.30 | FUTURA Drama / režija Pietro Marcello (Martin Eden), Francesco Munzi, Alice Rohrwacher (Srečen kot Lazzaro) / scenarij Pietro Marcello, Francesco Munzi, Alice Rohrwacher / fotografija Ilyà Sapeha / distribucija Demiurg / festivali, nagrade Štirinajst dni režiserjev, Cannes; Toronto; festival Kinotrip; Festival dokumentarnega filma Ljubljana / film o prihodnosti, posnet skozi oči italijanske mladine, ki ne ve, kaj jo čaka, a to morda že sluti. Knjižnica Domžale E-vsebina | DOMOZNANSTVO Glej opis pod 6. junij. 20. junij, ponedeljek 20.00 | TOP GUN: MAVERICK Glej opis pod 3. junij. 18.00 | POLETJE, KO SEM SE NAUČILA LETETI Glej opis pod 3. junij. Film: George Michael Freedom Uncut Mestni kino Domžale, 22. junija 20.30 | JURSKI PARK: PREVLADA Glej opis pod 17. junij. Mestni kino Domžale 10.00 | BARABE Glej opis pod 4. junij. E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 7. junij. Knjižnica Domžale 9.00–12.00 | ZDRAVE NAVADE IN TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Glej opis pod 15. junij. 28. junij, torek Mestni kino Domžale 20.30 | LUZZU Glej opis pod 15. junij. Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 13. junij. 27. junij, ponedeljek 20.00 | JURSKI SVET: PREVLADA Glej opis pod 17. junij. Mestni kino Domžale 18.00 | ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE Glej opis pod 4. junij. Arboretum Volčji Potok 10.00 | Z GLASBO OKOLI SVETA Koncert z zajtrkom / Jan Tomšič in Boštjan Gombač sta nadvse kreativna glasbenika, ki na koncertih največkrat igrata na več različnih glasbil, saj pravita, da lahko tako najhitreje prepotujeta ves svet / vstopnice so na voljo na blagajni Arboretuma Volčji Potok in preko vstopnice.arboretum.si tri dni pred koncertom / 031 379 705 (blagajna Arboretuma), 01 722 50 50 (KD Franca Bernika Domžale). 26. junij, nedelja Animirani film: Čebelica Maja 3: Zlato jajce Mestni kino Domžale, 26. junija Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ junij številka 5 | maj 2022 | letnik lxii koledar dogodkov Tržni prostor Domžale 10.00 | KUHNA NA PLAC Kulinarično družabni dogodek na domžalskem tržnem prostoru Gasilski dom Jarše Rodica 17.00 | NASTOP ZA RDEČI KRIŽ JARŠERODICA Folklorni nastop na pikniku, ki ga organizira Rdeči križ Jarše-Rodica. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan 21.00 | MALI OTROCI, VELIKI PROBLEMI STAND UP komedija / SITI TEATER / Komika Uroš Kuzman in Aleš Novak. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. junij. 10. junij, petek Mestni kino Domžale 20.00 | NOTRE DAME V PLAMENIH Akcija s CZR Domžale – za gasilce Drama / Notre-Dame Brule / režija: Jean-Jacques Annaud / scenarij: Jean-Jacques Annaud, Thomas Bidegain / igrajo: Samuel labarthe, Jeremie Laheurte, Eloide Navarre / 2022, Francija / distribucija: Blitz / 110' / Notre Dame v plamenih poustvarja dogajanje med uničujočim požarom 15. aprila 2019, ko je veličastna pariška katedrala utrpela največji požar v zgodovini stavbe. Knjižnica Domžale E-vsebina | PRAVLJIČNA JOGA Glej opis po 2. junij. 9. junij, četrtek Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 1. junij. 8. junij, sreda Mestni kino Domžale 20.30 | OPERACIJA MINCEMEAT Vojna drama / Operation Mincemeat / režija: John Madden / scenarij: Michelle Ashford / igrajo: Colin Firth, Matthew Mafadyen, Kelly Macdonald, Jason Isaacs, Mark Gatiss / 2022, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Blitz / 128' / zavezniki so leta 1943 odločeni zaustaviti Hitlerjev nadzor nad okupirano Evropo, zato načrtujejo napad na Sicilijo – pri tem pa se soočijo z nemogočim izzivom – kako izvesti obsežno invazijo, ne da bi se spremenila v pokol. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Namen glasnega branja je ozaveščanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane / vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 7. junij, torek Mestni kino Domžale 20.00 | ANTIGONA – KAKO SI UPAMO! + POGOVOR: JANI SEVER Dokumentarno-igrani film / režija: Jani Sever / scenarij: Jani Sever, Stojan Pelko, Miloš Kalusek / igrajo: Anja Novak, Primož Bezjak, Žan Perko, Jure Henigman, Matija Vastl, Doroteja Nadrah, Matej Zemljič / 2020, Slovenija / distribucija: Fivia / 86' / dokumentarno-igrani film po motivih drame Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone / dobitnik vesne za najboljši dokumentarec na Festivalu slovenskega filma. 19. junij, nedelja Mestni kino Domžale 16.00 | KOZMOBLISK Glej opis pod 17. junij. Mestni kino Domžale 18.30 | ANTIGONA – KAKO SI UPAMO! Glej opis pod 6. junij. Avto kino 21.30 | JURSKI PARK: PREVLADA Glej opis pod 17. junij. 18.00 | JAZ, RDEČA PANDA Družinski animirani film / Turning Red / režija: Domee Shi / scenarij: Julia Cho, Domee Shi / 2021, ZDA / distribucija: Blitz / 90' / sinhronizirano, 7+ / samozavestna, a rahlo nerodna 13-letna najstnica Mei Lee se vsakič, ko se razburi, spremeni v rdečo pando. Mestni kino Domžale 16.00 | ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE Glej opis pod 4. junij. Tržni prostor Domžale 17.00 | VEČERNA KUHNA NA PLAC Kulinarično družabni dogodek na domžalskem tržnem prostoru Letno gledališče Studenec 20.00 | NOVI FOSILI Koncert Menačenkova domačija 18.00–20.00 | ZAPRTJE RAZSTAVE ILUSTRACIJ IN USTVARJANJE Z UMETNICO DARJO REMC 21.30 | SPREHOD Z LUČKAMI MED SLAMNIKARSKIMI TOVARNAMI V DOMŽALAH 20.30 | IZŠTEKANI KONCERT – DUO LUST Slamnikarski muzej Domžale 18.00 | MUZEJSKE USTVARJALNE DELAVNICE Poletna muzejska noč Praznujte z nami 10. rojstni dan muzeja! 18. junij, sobota Avto kino 21.30 | JURSKI SVET: PREVLADA Epska akcijska avantura / Jurassic World Dominion / režija: Colin Trevorrow / scenarij: Emily Carmichael, Colin Trevorrow / igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Laura Dern, Jeff Goldblum, Sam Neill, DeWanda Wise, Mamoudou Athie, BD Wong, Omar Sy / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 136' / štiri leta po uničenju otoka Isla Nublar dinozavri zdaj živijo – in lovijo – med ljudmi po vsem svetu … to krhko ravnovesje bo spremenilo prihodnost in enkrat za vselej določilo, kdo bo glavni plenilec na planetu. DROMEDAR / kratka drama / režija: Janez Lapajne / scenarij: Janez Lapajne / igrajo: Tilen Lapajne, Maša Derganc, Borut Veselko, Amalia Felicijan, Klaus B. Wolf / 2019, Slovenija / distribucija: Fivia / 17' / 13+ / fant z grbo se sam odpravi na morje, kjer obračuna z bremeni in izzivi svojega življenja / film temelji na kratki zgodbi Vejkejšn (2007) Nejca Gazvode. KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA / kratka drama / režija: Janez Lapajne / scenarij: Janez Lapajne / igrajo: Tilen Lapajne, Wayne T. Carr, Klaus B. Wolf, Michael Kranz / 2012, Slovenija / distribucija: Fivia / 25' / slovenščina, angleščina, nemščina, podnapisi, 13+ / nekje v okupirani Srednji Evropi – večkulturni trikotnik med pastirčkom in dvema častnikoma z nasprotnih strani v čutni in čustveni alpski zgodbi o dveh melodijah in eni piščalki. Knjižnica Domžale E-vsebina | PRAVLJIČNA JOGA Glej opis po 2. junij. 16. junij, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | LUZZU Drama / Luzzu / režija: Alex Camilleri / scenarij: Alex Camilleri / igrajo: Jesmark Scicluna, Michela Farrugia, David Scicluna / 2021, Malta / distribucija: Demiurg / 95' / prvenec malteško-ameriškega režiserja je univerzalna pripoved o malem človeku, ki skuša preživeti, razpet med tradicijo in zahtevami sedanjosti / film je glavnemu igralcu, resničnemu lokalnemu ribiču, prinesel posebno nagrado žirije na festivalu Sundance. Obrtna zbornica Domžale 18.00 + 19.30 | PODJETNIŠKI KNJIŽNI KLUB Knjižni klub, ki ga vodi Ajda Vodlan / Obrtna zbornica Domžale in Knjižnica Domžale / tretje srečanje, prost vstop, brez prijav / kontakt: 031 865 848 15.00–18.00 | ZDRAVE NAVADE IN TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Delavnica / zdravstvena vzgoja otrok / promocija zdravja otrok / skrb za svoje telo in sočloveka / org.: Zdravstveni dom Domžale – Zdravstvena vzgoja otrok in mladine, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 1. junij. 15. junij, sreda Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 7. junij. 14. junij, torek Mestni kino Domžale 20.30 | BELFAST Glej opis pod 2. junij. Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Dan za zdravje, šport in rekreacijo / spletna telovadnica / vsebine, ki pomagajo varovati zdravje in doseči bolj zdrav življenjski slog / vadba v sodelovanju z Vzajemno, d. v. z. / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Vzajemna, d. v. z., Knjižnica Domžale. 13. junij, ponedeljek 20.00 | TOP GUN MAVERICK Glej opis pod 3. junij. 18.00 | POLETJE, KO SEM SE NAUČILA LETETI Glej opis pod 3. junij. Mestni kino Domžale 16.00 | ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE Glej opis pod 4. junij. 12. junij, nedelja 20.30 | ELVIS Glej opis pod 24. junij. 18.30 | POLETJE, KO SEM SE NAUČILA LETETI Glej opis pod 3. junij. Mestni kino Domžale 16.30 | KOZMOBLISK Glej opis pod 17. junij. 25. junij, sobota 20.30 | ELVIS Biografska glasbena drama / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. Mestni kino Domžale 18.30 | KOZMOBLISK Glej opis pod 17. junij. Dvorana Kulturnega društva Groblje 20.00 | BO JUTRI ŠE KAJ ODPRTEGA? Pevci Moške vokalne skupine Adam Ravbar, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Groblje, vse lepo vabijo na ponovitev letnega koncerta pivskih pesmi z naslovom Bo jutri še kaj odprtega? Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 3. junij. 24. junij, petek 20.30 | SNEŽNI LEOPARD Glej opis pod 2. junij. Mestni kino Domžale 18.30 | LUZZU Glej opis pod 15. junij. Knjižnica Domžale E-vsebina | PRAVLJIČNA JOGA Glej opis po 2. junij. 23. junij, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | GEORGE MICHAEL FREEDOM UNCUT Glasbeni dokumentarni film / režija: George Michael, David Austin / nastopajo: George Michael, Stevie Wonder, Sir Elton John, Ricky Gervais, Nile Rogers, Mark Ronson, Tracey Emin, Liam Gallagher, Mary J. Blige, Jean Paul Gaultier, James Corden, Tony Bennett, Cindy Crawford, Naomi Campbell, Christy Turlington, Linda Evangelista, Tatjana Patitz / 2022, Velika Britanija / distribucija: Trafalgar Releasing / 108' / George Michael odkrito in iskreno razkriva dve različni plati svojega življenja: svojo zelo javno glasbeno kariero in zasebno življenje, ki ga kamere nikoli niso zares videle. 19.00 | S PIKOVO KONJENICO OD KRTINE DO MORJA Predstavitev / štiridnevna pot od Krtine do Lazareta / org.: Konjeniški klub PIK, Knjižnica Domžale. 15.00–18.00 | ZDRAVE NAVADE IN TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Glej opis pod 15. junij. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v juliju 2022 pošljite do 17. junija na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbrala in uredila: Maša Rener Fotografije: promocijsko gradivo Koledar dogodkov Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 84 08 Odprto od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, ponedeljki, nedelje in prazniki zaprto. slamnikarski.muzej@kd-domzale.si Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 50 50 Domačija je odprta od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter sobote od 10. do 12. ure. Predhodna najava obiska na telefon 01 722 50 50 ali elektronski naslov menacenk@kd-domzale.si ali info@kd-domzale.si. Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 50 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Info Mestni kino Domžale 10.00 | KOZMOBLISK Glej opis pod 17. junij. Knjižnica Domžale E-vsebina | PRAVLJIČNA JOGA Glej opis po 2. junij. 30. junij, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | ELVIS Glej opis pod 24. junij. 15.00–18.00 | ZDRAVE NAVADE IN TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Glej opis pod 15. junij. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 1. junij. 29. junij, sreda slamnik@kd- dom zale. si 4. junij, sobota 20.30 | TOP GUN: MAVERICK Akcijska drama / Top Gun: Maverick / režija: Joseph Kosinski / scenarij: Ehren Kruger, Eric Warren Singer, Christopher McQuarrie / igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman, Miles Teller / 2020, ZDA, Hong Kong / distribucija: Karantanija / kultni Top Gun je dobil nadaljevanje - stotnik Maverick (Tom Cruise) se po 30 letih uspešnega službovanja kot pilot vrača na elitno vojaško letalsko šolo. Mestni kino Domžale 18.30 | POLETJE, KO SEM SE NAUČILA LETETI Mladinski film / Leto kada sam naučila da letim / režija: Radivoje Andrić / scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević / 2022, Srbija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška / distribucija: Con film / 87' / podnapisi, 9+ / z novimi prijatelji, simpatijami in dogodivščinami dobi Sofija sanjske počitnice, pa tudi veliko več od tega, kar si je lahko predstavljala – poletna komedija je hkrati nežna zgodba o odraščanju in spravi. Poletno gledališče Studenec 21.00 | GODBA DOMŽALE Z GOSTI KVATROPIRCI: OLIMPIJSKI OGENJ V izjemnem ambientu vam Godba Domžale z gosti Kvatropirci pripravlja glasbeno-športni spektakel / skladbe, ki so spremljale olimpijske igre in druge športne prireditve bodo izvedene v zanimivi kombinaciji orkestra in atraktivnega moškega vokalnega kvarteta / vse skupaj bo v celoto povezal znani športni novinar Saša Jerkovič / rezervacija kart: 030 452 961. E-vsebina | NA VALOVIH BESED Izbrane besede / izbrani odlomki ali misli iz knjig / fotografija / glasba / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. 3. junij, petek 20.30 | SNEŽNI LEOPARD Dokumentarni film / La panthère des neiges / režija: Marie Amiguet, Vincent Munier / scenarij: Marie Amiguet, Vincent Munier / glasba: Warren Ellis, Nick Cave / nastopata: Vincent Munier, Sylvain Tesson / 2021, Francija / distribucija: Fivia / 92' / Snežni leopard je veliko več kot vizualno čudovit film o eni najredkejših in najbolj izmuzljivih velikih mačk; opazovalni dokumentarec, v katerem je pot pomembnejša od cilja, z nami velikodušno deli užitek odkrivanja / glasbo za film sta napisala Warren Ellis in Nick Cave. rij: Kenneth Branagh / igrajo: Caitríona Balfe, Judi Dench, Jamie Dornan, Ciarán Hinds, Colin Morgan, Josie Walker, Jude Hill / 2021, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 97' / deček in njegova delavska družina v Belfastu doživljajo burna pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja / oskar za najboljši scenarij (Kenneth Branagh). letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 21 22 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si SLAMNIKARSKI MUZEJ SLAMNIKARSKI PROGRAM V času slamnikarskega sejma prost vstop Slamnikarski park / paviljon Pozdravni nagovor s predstavitvijo razstavljavcev in programa 15.00 Slamnikarskega sejma v Čarobnem mestu 15.10 Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale / pevski nastop Slamnikarska zgodba – otroška pripovedna predstava s 16.00 kamišibajem / igra in pripoveduje Barbara Zonta / glasbena spremljava Tomaž Marič / ilustracije Anja Jesenovec Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale / pevski 15.20 nastop Voden ogled po stalni zbirki 300 let slamnikarstva na 17.30 Domžalskem in priložnostni razstavi “10 let : 10 spominov” ob jubileju muzeja 15.30 Folklorno društvo Groblje / plesni nastop 15.45 Glasbena šola Domžale: duet harf / glasbeni nastop Plesna skupina Češminke iz Domžal / plesni nastop ob 16.00 10-letnici delovanja skupine Bralnice pod slamnikom / razglasitev nagrajencev mladinskega 16.20 festivala in podelitev nagrad / moderira Ambrož Kvartič 16.40 Ženski pevski zbor Stane Habe in Glasbena šola Domžale Bralnice pod slamnikom / Tadej Golob, pogovor s pisateljem / 17.00 moderira Ambrož Kvartič 17.20 Mešani pevski zbor DROUZ Radomlje / pevski nastop SLAMNIKARSKI KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE Slamnikarski park / v senci dreves ob Godbenem domu Banda CITRARSKA s tenoristom Klemnom Torkarjem / 17.40 glasbeno-pevski nastop z letošnjimi prejemniki Nagrade Občine Domžale Modna revija Slamnikarskega muzeja / avtorica Mateja Kozina / več izhodov: slamniki kot modni dodatki v spremstvu daljših 18.00 oblek, retro in sodobna oblačila, ekskluzivna kolekcija z unikatnimi ročno izdelanimi pasovi 18.45 Godba Domžale / slavnostna promenada Slavnostno odprtje začetka sezone nošenja slamnikov / Toni Dragar, nagovor župana Občine Domžale / razglasitev 19.00 ambasadorja slamnikarstva: smučarski skakalec Anže Lanišek v spremstvu otrok iz Vrtca Urša 19.30 Godba Domžale / glasbeni nastop 19.45 Zaključek 8. slamnikarskega sejma Prireditev povezuje: Špela Šebenik 15.00 Ustvarjalni kotiček Slamnikarskega muzeja pletenje kit iz slame, vodi pletilja Milka Breznik / ustvarjalni delavnici Pravljice iz žitnih polj in Izdelaj svoj papirnati slamnik, vodi Meta Kos / sodeluj v nagradni igri “Iščemo NAJINSTA FOTKO“ (več na www.kd-domzale.si) 15.00 Bralnice pod slamnikom v izvedbi Miš založbe Zatipk in Flek: ustvarjalne delavnice / delavnica izdelovanja obrazov z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim / branje otroških knjig z Nino Mav Hrovat v knjižnici na prostem 15.00 Športno atletsko društvo Mavrica Domžale: Starodavne igre za otroke in dobrodelni projekt “100 otrok na počitnice” 15.00 15.00 16.00 Center za mlade Domžale z zabavnimi igrami Grini delavnica s Prodnik d.o.o. Tovarna milnih mehurčkov s Teatrom Cizamo SODELUJOČI Slamnikarski park Gostje iz tujine TURISTIČNA SKUPNOST MESTA KOPRIVNICE (Hrvaška) / Slamarska sekcija HKPD MATIJA GUBEC TAVANKUT (Srbija) Domači razstavljavci SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE s šiviljama slamnikov Joži Košak in Ano Cajhen / ANA CAJHEN - IZDELKI IZ SLAME, DOMŽALE / TIC DOMŽALE / MIŠ ZALOŽBA / ČEBELARSKO DRUŠTVO DOMŽALE / TD RAČA / DRUŠTVO NARODNIH NOŠ DOMŽALE / MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO JESENSKI CVET, DOMŽALE / DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE / DRUŠTVO VERJAMEM VATE, NAŠA TRGOVIN’CA, DOMŽALE / ZHIVASPOTTERY, DOMŽALE / GOSPODIČNA MEDIČNA, DOMŽALE / REZINA KAŠČA IN REZINA KUH’NA / OLJARNA RAFAEL, VIR PRI DOMŽALAH / ČEBELARSKO DRUŠTVO KRTINA DOB / ŠRD KONFIN, SV. TROJICA / KUD FRAN MASELJ PODLIMBARSKI, KRAŠNJA / ROKODELSKI CENTER MORAVČE / JANEZ JAKOB “DOUŽNJEK”, LJUBLJANA / BRIGITA IN JANEZ SMODIŠ, BELTINCI / ROKODELSKI CENTER ROGATEC / ROKODELSKI CENTER RIBNICA / ROKODELSKI CENTER DUO ŠKOFJA LOKA / MATEJ KOSMAČ S.P., TRŽIČ / DEŽELA ZELIŠČ, POLHOV GRADEC / SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o., LJUBLJANA / TAKO LEPO Dejan Jež s.p., LOGATEC / MOJCA NOVAK, LJUBLJANA / POEZIJA LESA, ŠOŠTANJ / TRGOVINA VEZENINA, LJUBLJANA / ZVOKI NARAVE – ANTON PETEK, MOZIRJE / OJ BRON, RADOVLJICA / PRIMOŽ ROJC S.P., ILIRSKA BISTRICA / VILI VAN STYLE, MOBILNA BUTIČNA TRGOVINA 20.00 – 24.00 20.00 – 24.00 SLAMNIKARSKI PARK / PAVILJON PETEK, 10. JUNIJ 2022, Help! A Beatles tribute • Flirrt SOBOTA, 11. JUNIJ 2022, Batista Cadillac • MRFY letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Unmasking mental health – trening o mentalnem zdravju mladih Od 9. do 16. aprila je v Sremskih Karlovcih potekal trening mladinskih delavcev o mentalnem zdravju mladih z naslovom Unmasking mental health. czm domžale Treninga se je udeležil tudi del ekipe Centra za mlade Domžale. Program je bil zelo pester in nekoliko drugačen od pričakovanega. Zakaj? Preberite v nadaljevanju. V soboto, 9. aprila, se je skupina mladih odpravila iz Ljubljane proti majhnemu mestu Sremski Karlovci, ki je od večjega mesta Novi Sad oddaljen približno 13 kilometrov. Že ob prihodu na srečanje smo hitro ugotovili, da bo program nekaj prav posebnega, prijemanjem z mentalnim zdravjem saj so nas že na spoznavnem srečan- in je vsak deloval na svojem področju. ju opozorili, da se lahko pripravimo V program so bile torej zajete najrazna raziskovanje sebe, svojih čustev in ličnejše metodike dela z mladimi, ki strahov. Trening ni bil zasnovan v ob- so izhajale iz raznoraznih strokovnih liki predavanj o mentalnem zdravju področij. Zasnovane so bile celostno, mladih, temveč smo metode spoprije- kar pomeni, da smo udeleženci vklmanja s težavami v zvezi z mentalnim jučevali svoja čustva, misli in telo. Prvi in drugi dan projekta smo zdravjem preizkusili kar na lastni koži. Vsak dan je bil strukturiran v štiri namenili predvsem spoznavanju in delavnice z vmesnimi odmori. Delav- povezovanju drug z drugim, saj smo nice so izvajali trije trenerji, ki so ime- se le na tak način lahko sprostili in li takšne ali drugačne izkušnje s spo- si zaupali med seboj. Sledile so de- lavnice, prek katerih smo spoznavali, kateri so naši strahovi, kako se z njimi soočamo in kaj moramo narediti, da jih sprejmemo in ne pustimo, da nas ovirajo pri našem vsakdanjem življenju. Kadar so naši strahovi preveliki in se z njimi ne moremo spopadati, pride do občutkov tesnobe. Ti so še kako pogosti tudi med mladimi, zato je za mladinske delavce res pomembno znanje o tem, kako lahko nekomu pri tem pomagamo. Naslednjih nekaj dni smo se soočali z občutki tesnobe, ki se v nas zbujajo. Tega smo se lotili na najrazličnejše načine. Svoja čustva smo prikazovali s telesom, o njih smo govorili s svojimi kolegi, poskusili smo jih izraziti z risanjem ipd. Eden od zelo zanimivih pristopov je bila tudi metoda sociodrame, kjer smo morali s pomočjo dramske igre rešiti zelo kompleksen primer mladostnika s samomorilnimi mislimi. Pri reševanju problema je sodelovala celotna ekipa, ki je morala s skupnimi močmi ugotoviti, kako bi mladostniku lahko pomagali. Prizor mladinskega delavca, ki pristopi do mladostnika, smo odigrali na najrazličnejše načine, pri tem pa nas je vodil eden od trenerjev in nam svetoval, kaj bi bilo v dani situaciji najbolje narediti. Del treninga je bil namenjen tudi pogovoru o stiskah, ki smo jih in jih še doživljamo zaradi epidemije covida-19, ko smo morali ostati zaprti med štirimi stenami in je bilo druženje in socializiranje močno oteženo. Na podlagi tega smo v skupinah po državah pripravili tudi kratke delavnice, ki jih bomo zdaj ponesli domov v naše mladinske centre in jih izvajali z namenom, da se mladi pogovorijo o tesnobi, ki so jo doživljali zaradi izolacije. Na ta način jim bomo poskušali pomagati in jih spodbuditi, da se tudi sami soočijo s tem težkim obdobjem in iz njega stopijo s čim manj posledic. V projekt so bile vključene države: Slovenija, Srbija, Makedonija, Italija in Hrvaška. Celotno zadevo je organizirala skupina Hajde, da... iz Srbije, sodelovale pa so tudi organizacije: Javni zavod Mladi zmaji iz Slovenije, Udruga Ladruga iz Hrvaške, Giosef Torino – Marti Gianello Guida A. P. S. iz italije ter Association for Educational Development EKVALIS iz Makedonije. Foto: Grupa Hajde da ... Pravljični palček v Knjižnici Domžale Vesele poletne počitnice v CZM V Knjižnici Domžale smo tudi letos uspešno zaključili družinski bralno spodbujevalni projekt Pravljični palček. Tudi letos v Centru za mlade Domžale organiziramo poletne počitnice. knjižnica domžale Organiziramo ga v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin, Lukovica in posamezniki. Kako pomembno je branje otrokom že v predbralnem obdobju, se dobro zavedamo knjižničarke, vzgojiteljice, učiteljice, starši in stari starši, ki smo sodelovali pri izvedbi projekta. Vsem se zahvaljujemo za njihov trud, otrokom, ki jih je bilo v tem šolskem letu skupaj z njihovimi mentoricami in mentorjem kar 1591, pa iskreno čestitamo. S pomočjo priporočilnega seznama, ki ga pripravimo v Knjižnici Domžale, so otroci spoznali nove Počitnice so namenjene otrokom od zaključenega prvega razreda dalje. Počitniški program bo potekal od ponedeljka do petka med 9.00 in 15.00 v obdobju od 27. junija do 15. julija 2022. Med 8.00 in 9.00 ter med 15.00 in 16.00 je omogočeno varstvo otrok. Program za otroke je res bogat in raznolik ter vključuje različne delavnice, aktivnosti na prostem, družabne igre, sprehode ter kakšen izlet ali obisk bazena. Cena: 5 evrov/dan/otroka. V ceno je všteto sadje in priboljški, materiali za delavnice ter stroški morebitnih prevozov ali vstopnin. Malico/kosilo si otroci prinesejo s seboj! kvalitetne slikanice, pesniške zbirke, ljudske pravljice … Njihove likovne izdelke ste si lahko ogledali na naših razstavnih panojih. Pravljičnega palčka smo zaključili v okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Založba Miš, organizatorica festivala, je vsaki sodelujoči skupini podarila dve slikanici avtorice Gaje Kos – Ne pozabi na naslov. Seveda pa so bili otroci nagrajeni še z bralnim priznanjem in majhnim darilcem. Mentorice – mentorji pa so prejeli potrdilo o sodelovanju. V Knjižnici Domžale smo pripravili slavnostne zaključke s predstavitvijo darilne knjige in delavnice. Lep pravljični pozdrav in nasvidenje jeseni. Nives Podmiljšak Lidija Smerkolj Turšič Počitniški hang za mlade v CZM Počitniški popoldnevi od 27. junija do 8. julija 2022 bodo v Centru za mlade Domžale namenjeni mladim, starim od petnajst do trideset let. Mladi se bodo lahko od petih popoldne do osmih zvečer podružili v zunanjem kotičku ali v Placu za mlade, se udeležili različnih delavnic, kvizov in iger na prostem, uživali v dobrih filmih in glasbi ali se sprostili ob dobri knjigi ter pogovoru. Podrobnejši program in dogajanje bomo objavljali sproti na naši socialnih omrežjih – Facebook profilu (czm.domzale) in Instagramu (czm-domzale). Prijave na počitnice začnemo zbirati v ponedeljek, 6. junija 2022 ob 8.00 izključno prek telefonskih številk 040 255 568 in 01 722 66 00. Število mest je omejeno, vsak otrok pa je lahko vključen največ dva tedna. Varstvo je v prvi vrsti namenjeno otrokom iz občine Domžale. Pohitite s prijavami! 24 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Mia Kankimäki Ženske, na katere mislim ponoči Didakta, 2022 Avtorica je raziskala zgodbe desetih žensk iz preteklosti. Tem ženskam je bilo skupno to, da so počele stvari, ki jih druge niso in jih od njih ni nihče pričakoval. Med njimi je marsikatera umetnica in pisateljica, katere delo je potekalo v samoti in njenih notranjih svetovih. Mnoge od njih so bile brez družine in otrok in tudi njihovi odnosi z moškimi niso sloneli na običajnih vzorcih. Nekatere so potovale in se preselile v novo, drugačno kulturo in se še v zrelih letih podajale na pot sprememb. Avtorico je zanimalo, od kje so črpale pogum in če bi se jim sama upala slediti? Finska pisateljica je tudi sama oddala stanovanje v najem, da se je tudi odpravila na potovanja v dežele, kjer so te ženske bivale, ustvarjale in iskale smisel življenja. Svoje pustolovščine prepleta z junakinjami, ki jih opisuje. Zabavna in navdihujoča knjiga. (K. G.) Fiona Lucas Ne reci mi adijo Mladinska knjiga, 2021 Anna je moža Spencerja izgubila v prometni nesreči pred skoraj tremi leti, a se še vedno težko spopada z izgubo. Na osamljen silvestrski večer pokliče Spencerjevo telefonsko številko v želji, da bi slišala njegov glas na odzivniku. A telefonski operater je njegovo številko že dodelil drugemu uporabniku. Ko se ta oglasi, je Anna najprej šokirana, kmalu pa se začneta redno pogovarjati po telefonu, saj sta oba prestala težko življenjsko preizkušnjo. S pogovori skupaj premagujeta vsak svoje težave … (A. P.) Julia Ebner V temi: skrito družbeno življenje ekstremistov Modrijan, 2021 Zanimivo pisanje o problematiki sovražnega govora, lažnih novic in ekstremizma na spletu, ki je nastalo kot rezultat avtoričine infiltracije v skupine, ki izkoriščajo anonimnost virtualnega prostora za promocijo najbolj temnih in zavrženih prepričanj in ravnanj. Julia Ebner na konkretnih primerih razišče pot rekrutacije in radikalizacije posameznikov in pokaže na magnetizem teh blebetanj. Knjiga vzpodbudi razmislek o sami naravi in ranljivosti spleta kot javnega prostora, ki s takšno lahkoto, anonimnost, ki jo omogoča virtualna agora, ki s takšno lahkoto postaja kraj družbene polarizacije. Zaskrbljujoče je, s kakšno lahkoto so tovrstne skupine izkoristile naravo socialnih omrežij, ki se že sicer v čisto običajni benigni situaciji kažejo kot kraj družbene polarizacije, kot prostor odveze od iskanja kompromisa ... Če knjiga kaj pokaže, je to, da skrajne skupine niso tujerodne rastline v teh virtualnih okoljih, v tej topli gredi, ampak endemit, ki dodobra meša štrene družbenega analognega vsakdana. (G. J.) Izbral in uredil: Janez Dolinšek Tudi zato, da malce uravnotežimo. Naučiti se bo treba, kako kljubovati kratkoročnim vzgibom v družbi in v nas samih. Avtor pokaže, kje smo ga ‘usrali’ v politiki, ekonomiji, v iskanju konkretnih tehnoloških in družbenih rešitev ter kako so te napake botrovale krizam, v katerih smo. Upreti se politikam, ki omogočajo kolonizacijo prihodnosti. Krznaric razmišlja o tem, kako moramo upočasniti naša pričakovanja, preiti na trajnejše družbeno načrtovanje onstran cikla političnih mandatov, se odreči politikam, ki gradijo na kolonizaciji prihodnosti, ki pripada našim zanamcem. Če nam je mar, seveda. (G. J.) Dobri prednik: kako dolgoročno razmišljati v kratkoročnem svetu Mladinska knjiga, 2022 V preteklih dveh letih smo ob vseh malih in velikih tegobah videli tudi blagodejni vpliv pandemske upočasnitve na naravo. Ko se je zbistrila voda v beneških kanalih, razjasnilo nebo nad velemesti in so se divje živali približale urbanim okoljem, se nam je vsaj za trenutek zazdelo, da nas narava prosi le za nekaj sodelovanja. A kaj, ko se vedno znova vrnemo na stare poti, na katerih zavoljo prosperitete uničujemo lasten habitat. Kako kreniti na pot nujnih sprememb, kako se odreči slastem potrošništva in opustili na rasti utemeljeno razvojno paradigmo? Morda se je, kot avtor predlaga, koristno vprašati, kakšni predniki si želimo biti prihodnjim generacijam. VADBA ZA MLADE JOGA IN PILATES Junij nadaljujemo s spletno vadbo joge (ob četrtkih ob 18:30) in pilatesa (ob torkih ob 17:30 in četrtkih ob 8:00). Če se želite sprostiti ter umiriti, raztegniti ter okrepiti mišice in ozavestiti svoje telo, vabljeni k vadbi! Jogo vodi Špela Kren, učiteljica joge. Pilates vodi Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in vodenih vadb. Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Vadbe lahko obiskujete 1x ali 2x tedensko. knjige za otroke in mladino Igor Karlovšek Peta osebna Miš, 2022 Zdaj vsem že dobro znani pisatelj Igor Karlovšek se je tokrat lotil teme, ki pogosto sega v naš prostor. Domen je namreč obetaven športnik, ki se močno trudi, da bi v svetu košarke tudi uspel. Kljub finančnim težavam njegove mame in selitve vztraja pri svojem starem košarkarskem klubu in se na parketu izkazuje. Predvsem se trudi, ko tekme obiščejo skavti, ki igralce novačijo za španske klube. Domen je pri svojih štirinajstih letih zelo samostojen in zavzet mladenič, a ob selitvi v Selce se je njegovo življenje postavilo na glavo. V njegovo življenje poleg sosede Ane in njene najboljše prijateljice Jelke posežejo še drugi dejavniki, usodni dogodek pa bi ga skoraj stal življenja. Mladinski roman je čustveno napeta zgodba, v katerem bralec stiska pesti za Domna in hkrati ne dovoli, da bi roman odložili, preden ne izvemo, kako se zgodba razplete. (K. L.) Tom Percival Nevidni Zala, 2021 Ne morem se dovolj načuditi, kako Založbi Zala uspeva vedno znova najti slikanice, ki spadajo med tiste bisere, slikanice, ki ti dajo tisto več, ki veliko dajo tako otrokom kot odraslim. Taka je tudi najnovejša slikanica že dobro znanega avtorja Toma Percivala, ki svoje slikanice tudi ilustrira in to osup­ ljivo ilustrira. Zgodba govori o revščini in se delno nana­ ša tudi na avtorjevo revno otroštvo. Glavna junakinja sli­kanice Izabela živi v simpatični hiški v družini, kjer sicer primanjkuje denarja za kurjavo in še marsikaj, je pa do­volj ljubezni. Žal jih razmere prisilijo, da se morajo preseliti na drug konec mesta v stanovanje v revni soteski, kar zamori tudi sicer vedro Izabelo. Z upadanjem vedrosti se počuti vedno bolj nevidno in nepomembno znotraj potrošniške družbe. Zazdi se ji, da počasi izginja, vendar pa ob tem začne opažati tudi druge ‘nevidne’ ljudi, zato se odloči, da hoče nekaj prispevati, da temu ne bo tako. Začne pomagati, kjerkoli lahko, kar k podobnim dejanjem spodbudi tudi druge. Povežejo se, začnejo barvati sotesko in jo delati bolj prijazno, kar osmisli njihova življenja in zaradi česar se ponovno počutijo vse bolj vidne ... (J. D.) Bo R. Holmberg Dan z očkom Zala, 2022 Roman Krznaric V CENTRU ZA MLADE JUNIJA DOGAJA Tudi Dan z očkom prihaja iz zakladnice Založbe Zala. Tema pa je še kako aktualna. V časih, ko je v nekaterih osnovnošolskih razredih že več otrok ločenih staršev kot otrok staršev, kjer otrok živi z obema biološkima staršema, bo ta slikanica zagotovo nagovorila mnoge. Zgodba je preprosta in opisuje dan sina Tima z očkom Johnnyjem. Očka se pripelje iz drugega kraja in Tim ga pričaka na peronu, kakor mu je naročila mama. Nato gresta skupaj v kino, na pico, v knjižnico, preživita prijeten dan, ki pa ga ganljivo zaznamuje nenehno Timijevo poudarjanje, da je Johnny njegov očka. Kar ne more dovolj ljudem omeniti tega dejstva, zato ga tudi Johnny tik pred odhodom vzame s seboj na vlak in vsem v vagonu pove, da je to Timi, njegov sin. Najboljši sin. Nato se morata raziti. Žalostna, a zelo realna zgodba o neizogibni bolečini mnogih otrok iz ločenih družin, kjer je ljubezen med staršema žal nepovratno presahnila in so se odločili za razhod ... USTVARJALNE DELAVNICE Vsi otroci, ki radi ustvarjajo, in se v dobri družbi igrajo z različnimi materiali in tehnikami, so vabljeni na CZMjeve ustvarjalne delavnice za otroke od 7 do 12 let. Cena: 1,50 € / srečanje. SKUPINA 7-12 LET CETRTKI, 16:00-17:00 Vodi: Urška Grošelj, akademska restavratorka FOTOGRAFSKE DELAVNICE ZA OTROKE Fotografske delavnice za otroke (10 - 16 let) potekajo ob torkih, 17:00-18:00. Cena: 1,5 €/delavnico. Daša Kankaraš, fotografinja. Center za mlade Domžale Vodi: organizira vseslovenski likovno literarni natečaj z INTENZIVNI TECAJ ŠPANŠCINE IN NEMŠCINE naslovom ”Sem, bom, bil sem mlad”. Dela naj izražajo izkušnjo mladosti oz. pogled nanjo v preteklosti ali prihodnosti. Vabljeni vsi, ki radi ustvarjate, da Od 4. do 15. julijasvoj vabljeni na intenzivni potovalne španščine.Na se boste nam pošljete izdelek na temotečaj mladosti. Rok za prijavo tečaju je 3. maj 2022!naučili uporabnih besed, ki jih potrebujete za potovanje po Španiji, da pa vse ne bo običajno, boste pripravili tudi špansko tortiljo ter z gledališkimi tehnikami praktično preizkusili uporabo španščine. Tečaj bo potekal od ponedeljka do petka pod vodstvom Maye Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike. Cena tečaja je 45 evrov na osebo. Dvakrat tedensko bo potekal intenzivni tečaj nemške slovnice pod vodstvom Mihe Gabrovška, uni. dipl. nemcista. Tečaj bo potekal ob torkih in četrtkih od 28. junija do 7. julija. Cena tečaja je 17 evrov na osebo. ART THERAPY DELAVNICA: CE BI BIL_A SUPERJUNAK_INJA, BI ... V torek, 14. junija ob 16:45 se lahko pridružite tretji art therapy delavnici, kjer bomo s pomočjo kolaž tehnike ustvarjali na temo če bi bil/a super junak/inja, bi... Delavnica je primerna za vse, predznanja ne potrebujete. Na delavnici bodo na voljo revije, časopisi, svinčniki, barve, barvice, flumastri, škarje, lepilo… Delavnico vodi Maya Choghari. Delavnica je brezplačna. SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna. MEDGENERACIJSKA DELAVNICA IZDELOVANJA NARAVNE KOZMETIKE V četrtek, 9. junija 2022 od 18:00 do 20:00 lahko izdelate svoj naravni piling in mleko za po sončenju. Cena delavnice je 10 evrov, za mlade do 30 let 5 evrov. Delavnico vodi Mira Klemenc iz Kozmetike Meze. DRUŽENJE MLADIH V PLACU Vsak prvi četrtek v mesecu v placu (Center za mlade Domžale) poteka druženje dijakov, študentov in drugih mladih. Naslednje druženje bo potekalo 9. junija od 20h do 22h. Na hang vabljen prav vsak dijak in študent. Dogajanje bo odvisno od vseh vas, ki boste prišli, zagotovo pa bo zabavno! ŽENSKI KROG IN MEDITACIJA S SPREMLJAVO INSTRUMENTOV V petek, 10. junija od 18:00 do 21:00 vabljene na ženski krog, ki je namenjen mladim dekletom in ženskam do 30 let, cena pa je 6 evrov na srečanje. Tokratna tema bo menstrualni cikel. V petek, 24. junija pa lahko poletite na krilih zvoka in se prepustite vibracijam tibetanskih posodic, zvončkov, kalimbe, bobnov in dežne palice. Prva meditacija s spremljavo instrumentov je brezplačna. Ženski krog in meditacijo bo vodila Anja T. Purgar. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. Delavnice in aktivnosti bodo izvedene v skladu z ukrepi vlade in NIJZ. VABLJENI V PLAC ZA MLADE OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 8:00 DO 20:00 IN PREVERITE, KAJ VSE VAM PLAC ZA MLADE PONUJA ZA KAKOVOSTNO IN ZABAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA! Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si HARMONIJA Z NAVDIHOM JELOVŠKOVIH FRESK Letos mineva 50 let od odprtja Muzeja Jelovškovih fresk v grobeljski cerkvi. pisal: »To je bil koncert, poln mladostne energije in spoštujočega odnosa do lepote klasične in sodobne glasbe.« Še en koncert mi je ostal v spominu. Z orkestrom Camerata Labacenzis in solistoma, oboistom Matejem Šarcem ter violinistko Moniko Skalar. Izvedli smo dela J. G. Grauna, R. Goloba in J. Suka. Bogdan Učakar je v Delu zapisal: »Poglavitna značilnost, ki jo je z orkestrom Camerata Labacenzis pripravil dirigent Tomaž Habe, je bila skrb za enotnost godalnega zvoka in razčlenjevanje ter muzikalnost.« Tomaž Habe P o dolgotrajnem obnavljanju fresk od leta 1961 smo že v letu 1971 začeli s komornimi koncerti. Z deli Haendla, Cimarose in Mozarta se je 18. junija predstavil godalni orkester, ki je takrat deloval še pod okriljem Glasbene šole Domžale oziroma Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale. Zaradi velikega zanimanja smo 24. septembra koncert ponovili. Tudi naslednje leto, 1972., smo še pred odprtjem muzeja 20. junija navdušili zbrano publiko z deli Dollarja, Telemanna in Albinonija. Odprtje muzeja pa je bilo 7. julija istega leta. Koncertni del je z deli F. Chopena obogatil pianist Aci Bertoncelj, ki je v nadaljevanju stilnih koncertov postal nenadomestljiv svetovalec in pogosto tudi izvajalec, bodisi kot solist ali spremljevalec in komorni glasbenik. Skupaj z orkestrom je izvedel še Bachov Koncert za klavir v f-molu. Stilni koncerti v muzeju Jelovškovih fresk v grobeljski cerkvi V tem času se je izoblikovalo bogato sodelovanje med Društvom slovenskih glasbenih umetnikov in Kulturno skupnostjo občine Domžale. Predsednik DSGU Rok Klopčič je v koncertnem listu zapisal: »Čudoviti ambient in izvrstna akustika grobeljske cerkve z Jelovškovimi freskami, uspehi Zavoda za glasbeno izobraževanje ter občina in Kulturna skupnost z razumevanjem in posluhom za glasbo so pripomogli k odločitvi, da je društvo glasbenih umetnikov Slovenije začelo prirejati stilne koncerte v muzeju Jelovškovih fresk v grobeljski cerkvi. Stilni koncerti Groblje 71 so doživeli velik uspeh in priljubljenost, kar nam daje upati, da bodo privabljali tudi v prihodnje vedno več poslušalcev.« O odmevnosti stilnih koncertov je poročala celo srbska glasbena revija Pro Musica, ki je predstavila celoten koncertni program grobeljskih koncertov. Odmevni, priznani koncerti Veliko je bilo koncertov, ki so tudi v slovenskem kulturnem prostoru 1972 Koncert generacij Zaradi različnih vzrokov so tradicionalni Mednarodni koncerti v Grobljah leta 2002 usahnili in se preselili iz čudovitega okolja Jelovškovih fresk v dvorano KD Franca Bernika v Domžalah. Letos, ob 50-letnici sem želel po privolitvi sedanjega župnika Matjaža Križnarja in v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika pripraviti spominski koncert z naslovom Koncert generacij. Zasedbo orkestra s solisti doživeli velik odziv. Naj naštejem nekaj odličnih koncertov kot so: v letu 1984 izvedba Vivaldijevih letnih časov z vrhunskim violinistom Tomažem Lorenzem, ob 150-letnici Schubertove smrti, večer Schubertovih samospevov s tenoristom Mitjem Gregoračem (instrumentacija za godalni orkester T. Habe). Dva koncerta s perspektivnim mladim virtuozom na klarinetu Jožetom Kotarjem, danes profesorjem na Akademiji za glasbo in prvim klarinetistom Slovenske filharmonije v letih 1981, 1987. Ob Tartinijevi 300-letnici sta ob godalih Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik solistično težo prevzela Tomaž Lorenz in Volodja Balžarovski. Kar dvakrat nas je navdušil takrat naš najboljši vrhunski solist na rogu Jože Falout z izvedbami Mozartovih koncertov in prav za Groblje napisano delo Narodna in scherzo Tomaža Habeta. Zaradi uspešnosti je delo posnel z radijskim orkestrom. Ne morem mimo izvedb z mojstrom klavirja, prijateljem Acijem Bertoncljem. Z orkestrom je na koncertih predstavil D-durov koncert J. Haydna, Škerjančev Concertino in Habetovo Pomladno suito. Kako od- mevni so bili koncerti, nam dokazujejo zapisi iz leta 1992, kar v petih časopisih. V Slovencu je Milena Nograšek, glasbena kritičarka, zapisala članek z naslovom Harmonija z navdihom Jelovškovih fresk. Muzikolog in kritik Bogdan Učakar je v Delu 1. julija napisal Uspešen uvod v poletje, prispevek Marjana Zlobca je nosil naslov Vrhunski koncerti poleti v Grobljah, v Dnevniku se je dr. F. Križnar razpisal o otvoritvenem koncertu. V letu 1993 sem se v Grobljah predstavil z najboljšimi dosežki godalcev Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana z izvedbo Simple simfonije, Griegove Suite iz Holbergovih časov in Koncertom za fagot L. M. Škrjanca. Po koncertu orkestra SGBŠ Ljubljana leta 2001 z izvedbami Stamitza, Vivaldija, Carullija in Habeta je nepogrešljivi oblikovalec Mednarodnih koncertov Milan Marinič za1990 1985 bodo sestavljali danes uveljavljeni slovenski in svetovni umetniki, v času mojega pedagoškega dela in vodenja simfoničnega orkestra KGBL so bili na svojem inštrumentu izbrani solisti od leta 1992 do 2012. K sodelovanju na koncertu so se odzvali: oboist Matej Šarc (danes direktor Slovenske filharmonije), Janez Podlesek, prof. AG, Lana Trotovšek, violinistka, delujoča v Londonu, violinistka Petra Kovačič in kontrabasist, člana Dunajskih filharmonikov ter godalci Matic Anžej, Matjaž Poravne, Živa Ciglenečki, Tomaž Malej (vsi člani Slovenske filharmonije), Matej Hass, delujoč v Gradcu, Veronika Brecelj, prof. KGBL, ter violončelisti: Maruša Bogataj, Gregor Fele (RTV), Zoran Bičanin –profesor na KGBL, Katarina Kozjek, prof. violončela, Sebastjan Bertoncelj (prof. AG in različni konservatoriji v tujini), pianist Tadej Horvat (prof. KGBL), čembalist Luka Ferini, prof. Trst-Koper in sopranistka Jerica Steklasa, delujoča na Dunaju, hornist Boštjan Lipovšek, prof. AG in akademije v Zagrebu, ter oboistka Jana Pavli, prof. (GŠ Domžale). Orkester bo 28. maja ob 19. uri z dirigentom Tomažem Habetom izvedel dela Dollarja, Haendla, Vivaldija, Bacha, Mozarta in krstno izvedbo T. Habeta, posvečeni Tartinijevi obletnici, z naslovom Giuseppe vzhodno in zahodno. ❒ 26 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pred novo sezono Prihaja 22. kulturni poletni festival kulturno društvo miran jarc škocjan, za katerim je že več kot 70 uspešnih let, je sredi aprila pripravilo zbor članov, ki je pravzaprav tudi uvod v letošnje kulturno leto, katerega glavni del je 22. kulturni poletni festival. Kulturno leto se je začelo s kulturnim praznikom, spominom na umrle člane in članice in mašo v cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu, nadaljevalo z občnim zborom in predstavitvijo pesniške zbirke Memento mori, posebno živahno pa bo 31. maja ob 10. uri, ko v Poletnem gle- glede izvedenih koncertov in drugih prireditev v okviru festivala, posebej pa je izpostavil uspešno domačo gledališko predstavo Pri belem konjičku ter njenih ob premieri enajstih ponovitev, ki so ob upoštevanju pogojev covida-19 navdušile in dobile vrsto odličnih ocen. Ob tem je opozoril tudi na nekatere težave, s katerimi se srečujejo. Želeli bi si več zanimanja mlajših članov za sodelovanje na vseh področjih kulturnega življenja, pa tudi finančnih sredstev, ki bi omogočali večjo rast kulturnega ustvarja- dališču Studenec lahko prisluhnete otroškim in mladinskim zborom, ki jih bo povabil Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale, začetek junija pa bo v znamenju Glasbene šole in njihovega jubilejnega koncerta. Če se na kratko vrnemo na zbor članov, lahko poročilu društva o delu za leto 2021 pritrdimo, da je bilo leto v vseh pogledih posebno, saj je bilo zaznamovano s širitvijo covid-19, kar se je odražalo tako na vsebinskem kot organizacijskem delu ter v realizaciji sprejetega finančnega načrta. Kljub temu so uspešno uresničili program, katerega cilji so že vsa leta: uprizoritev domače gledališke predstave, v projekte vključevati tudi druge umetniške skupine, kar jih uvrša v nesnovno kulturno dediščino, organizacija literarnih večerov, predstavitev knjig in podobno; vključevanje mladine v vsakoletno domačo gledališko predstavo, v kateri običajno nastopa več kot 50 članov društva; predstavljanje občine Domžale v publikacijah in prispevkih v slovenskih časopisih in na televiziji; sodelovanje in oddajanje poletnega gledališča v različne namene: koncerti, gostujoče glasbene skupine, osnovne šole in podobne prireditve. Tako pridobljeni denar porabijo za pokritje stroškov vzdrževanja in urejanja poletnega gledališča. Predsednik društva Lojze Stražar je v celotni predstavitvi dela poudaril, da je bilo leto 2021 izjemno uspešno nja in veselja do ustvarjalnega dela. Želeli pa bi tudi izboljšanje pogojev za delo – tako društva kot obiskovalcev. Zato načrtujejo v letu 2022 nakup dveh akumulacijskih peči, s katerima bi nadomestili neuporabni, nakup deset naglavnih mikrofonov, načrtovano pa je tudi nadaljevanje del pri izboljšanju parkirnih mest. Zbor članov je vsa poročila sprejel, tudi predlog za letošnjo nabavo opreme ter program prireditev za leto 2022 in se v celoti strinjal s predsednikom, ki je ob koncu uspešnega zbora članstva med drugim dejal: »Ob vseh navedenih načrtih se bomo tudi v prihodnje trudili za povezovanje z Občino Domžale, Javnim skladom za kulturne dejavnosti Domžale in Zvezo kulturnih društev Domžale. Še naprej si želimo dobrih odnosov s Krajevno skupnostjo Krtina, če bo izkazana pripravljenost za sodelovanje. To je pot, po kateri želimo uresničevati začrtane cilje tudi v prihodnje. Že danes si prizadevamo, da bodo tudi v letošnjem letu v našem gledališču obiskovalci zadovoljni s programom, ki ga pripravljamo za vse, ki imajo kulturo in naše gledališče radi. Dragocen čas, ki nam je namenjen in podarjeni za srečo, prijateljstvo in ustvarjalnost, skušamo člani društva podariti še drugim, skozi lepo slovensko besedo, igro, glasbo in pesmijo, predvsem pa z iskrenim namenom, da bi nam bilo lepše in lažje živeti med kulturnimi ljudmi in z njimi.« Vera Vojska Foto: KD Miran Jarc Škocjan Moška vokalna skupina Adam Ravbar Pevci Moške vokalne skupine Adam Ravbar, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Groblje, vse lepo vabijo na ponovitev letnega koncerta pivskih pesmi z naslovom Bo jutri še kaj odprtega? Koncert je bil premierno izveden v zaključku lanskega leta pod vplivom strogih epidemioloških ukrepov, v vsej polnosti pa ga boste lahko ponovno slišali 24. 6. 2022 ob 20.00 v dvorani Kulturnega doma Groblje. Lepo povabljeni! 22. Kulturni poletni festival Studenec Program 2022 Poletno gledališče Studenec pri Domžalah torek, 31. maj ob 18. uri JSKD Domžale – koncert ZBOROVSKI BUM Otroški in mladinski zbori občin Domžale, Trzin, Mengeš, Moravče in Lukovica Jubilejni koncert ob 70-letnici GLASBENA ŠOLA DOMŽALE sreda, 1. junij ob 18. uri petek, 3. junij ob 21. uri petek, 10. junij ob 21. uri Glasbeno-športni spektakel OLIMPIJSKI PLAMEN - GODBA DOMŽALE s KVATROPIRCI sobota, 18. junij ob 20. uri Premiera: sobota, 23. julij ob 21. uri SiTi Teater – stand up komedija MALI OTROCI, VELIKI PROBLEMI Komika Uroš Kuzman in Aleš Novak Koncert NOVI FOSILI Domača gledališka predstava po Jurčičevem romanu DESETI BRAT Premiera: 23. julij, ponovitve: 29., 30., 31. julij 4., 5., 6., 7., 12., 13., 14. avgust, ob 21. uri. četrtek, 1. september Jubilejni koncert ob 30-letnici IGOR IN ZLATI ZVOKI ob 19. uri gosti: MODRIJANI in ŠTIRJE KOVAČI nedelja, 11. september Koncert MARKO ŠKUGOR ob 19. uri sobota, 24. september Koncert - Cerkev sv. Lenarta na Krtini POT ŽIVLJENJA v izvedbi INGENIUM ENSEMBLE ob 18. uri Poletno gledališče Studenec poletno.gledalisce.studenec www.studenec.net Info: 051 61 61 51 (Marjana) in 051 61 41 41 (Urša) Pridržujemo si pravico do spremembe programa. letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si Jubilejni večer ob 15. rojstnem dnevu Sapice maja Letni koncert Mešanega pevskega zbora Klas Groblje mešani pevski zbor klas groblje Še leto dni in Mešani pevski zbor Klas Groblje bo praznoval prvih trideset let svojega ubranega petja. Ustanovljen je bil namreč leta 1993 v okviru Kulturnega društva Groblje, ki je bil pravzaprav zibelka številnih kulturnih skupin, katerih večina se je nato preoblikovala v samostojno društvo ali kulturno skupino. Tako tudi MPZ Klas od leta 2020 deluje kot Pevsko društvo MPZ Klas pod vodstvom zborovodje Roka Rakarja. Za zborom je že vrsta uspešnih nastopov doma in v tujini, med koncerti pa ima posebno mesto prav letni koncert, ki ni manjkal niti v času epidemije. Zbor je kategoriziran na državnem nivoju in se lahko pohvali z vrsto priznanj, plaket in nagrad, dobil pa je tudi nagrado za perspektivno zasedbo zbora na Sozvočenjih, ne manjka pa jim tudi mednarodnih nagrad. Repertoar zbora vsebinsko in težavnostno temelji na raznolikosti, program pa redno vključuje glasbo slovenskih in tujih avtorjev različnih obdobij in zvrsti. Pogosto pripravljajo tematske koncerte različnih stilov in vsebin in tako skrbijo za pestrost glasbene ponudbe v svoji okolici (vokalno instrumentalni koncerti, koncert ljudskih pesmi, velikonočni, postni, božični koncert, koncert s pretežno zabavnim in popularnim programom ...). Prav posebni in nepozabni so vedno v božičnem času, ko ljubiteljem njihove pesmi ostajajo v spominu nepozabni koncerti v Železni jami na Gorjuši. Zbor se veseli novih glasbenih izzivov in s pestrim programom vedno znova navdušuje svoje poslušalce, pevce in pevke pa v prijateljstvu in ljubezni do petja. Letošnji letni koncert so preselili v njim zelo ljubo in prelepo grobeljsko cerkev sv. Mohorja in Fortunata, koncert pa namenili Mariji in jo počastili z vrsto odlično zapetih pesmi domačih in tujih avtorjev, ob katerih jih je spremljal organist in pianist Tilen Bajec, lahko pa smo prisluhnili tudi nekaterih solistkam. Zbor je vodil Rok Rakar. Po kratkem pozdravu je zbor najprej zapel S cvetlicami te venčamo Hugolina Satterja, nato je bila na vrsti V sveto mesto Nazareško Ivana Laharnarja, koncert se je nadaljeval s Prisrčno nam bodi pozdra- GLASBENE RAZGLEDNICE IZ ARBORETUMA Sobota, 11. junij ob 18. uri SPOMINKI S POTOVANJ Mate Bekavac, Mojca Menoni, Jerica Kozole, Gea Pantner, Martin Sikur, Žiga Trilar Petek, 17. junij ob 18. uri VALČKI, POLKE & CO. Mate Bekavac, Klemen Leben, Janez Krevel Nedelja, 26. junij ob 10. uri Z GLASBO OKOLI SVETA Jan Tomšič in Boštjan Gombač Vstopnice tri dni pred koncertom na blagajni Arboretuma in spletni strani vstopnice.arboretum.si. 031 379 705 (blagajna Arboretuma) prireditve@arboretum.si / arboretum.si 01 722 50 50 (KDFB Domžale) blagajna@kd-domzale.si / kd-domzale.si Čestitke Folklorni skupini Groblje, Domžale vljena Antona Foersterja, nato pa je Že slavčki žvrgolijo Josipa Pavčiča odlično zapela solistka Katarina Pustinek Rakar. Poslušalci smo prav vsak imeniten nastop nagradili z glasnim aplavzom tudi Sapice maja Franca Kimovca, Mati moja venec pletem Lojzeta Mava, Poglej na nas z višave Slavka Premrla in Mati, ne pozabi me Cirila Vremšaka, pri kateri smo lahko prisluhnili kar dvema solistkama: Petri Konjar in Jani Kovačič Limoni. Ubrano petje se je nadaljevalo pri Pange Lingua Zoltana Kodalyja, Ave Verum Camille Saint-Saensa, Laus Carmini Henryja Purcela, prisluhnili smo tudi Ave Mariji Tronda H. F. Kverna, pa Mariji Rajski roži Vinka Vodopivca, čudovit koncert pa je Klas zaključili z Za lepoto vse zemlje Johna Rutterja. Sapice maja so polepšale večer vsem ljubiteljem pesmi MPZ Klas Groblje in jih še enkrat več prepričale o kvaliteti zbora, ki mu želimo še veliko tako odličnih koncertov. Ob tem še zapišimo, da je bil podoben koncert MPZ Klas le dan pozneje v cerkvi sv. Jožefa na Viru. Vera Vojska Foto: Miro Pivar folklorna skupina groblje, domžale Fanfare Domžalskih rogistov so 23. aprila 2022 v Kulturnem domu Groblje naznanile začetek jubilejnega večera ob 15. rojstnem dnevu Folklorne skupine Groblje, Domžale, ki je v vseh letih svojega delovanja nanizala več kot 250 nastopov, na prazničnem večeru pa obujala spomine na številne prijetne trenutke z veliko prijatelji, ki so napolnili dvorano. Med gosti so bili: Marjan Ravnikar, podžupan Občine Domžale, Anton Košenina, predsednik KS Jarše - Rodica, mag. Renata Kosec, Matej Primožič, koordinator OI JS za kulturne dejavnosti, Bojan Pevec, direktor festivala Od Celja do Žalca, in drugi. nas, da so folkloristi začeli z vajami 1. oktobra 2007 v okviru KD Groblje, zadnjih sedem let pa plešejo v Folklorni skupini Groblje, Domžale – vseskozi pod vodstvom vztrajne in odlične ustvarjalke Nevenke Unk Hribovšek. Prvič so zaplesali 5. aprila 2008, znanje in spretnosti folklore pa pridobivajo kar dvakrat tedensko – in to na zabaven način in polni novih spoznanj, v kar smo se lahko prepričali že ob prvem njihovem nastopu, ko so zaplesali splet dolenjskih plesov pod naslovom Preluba mi soseda, nato pa se prepričali, da gojijo tudi lepo slovensko narodno pesem, saj so Betka, Meta in Pavlina zapele Marija je po svetu šla ter Šumi, šumi Povezovalca programa Dragi Anžin Jeretina in Tone Jurečič sta nas popeljala skozi zgodovino in sedanjost nastopajočih, ob tem pa povedala, da so jubilejni večer pripravili: dr Franc Hribovšek, Franc Strle, Boris Kurent, Nevenka Unk Hribovšek, Betka Kralj, Lidija Muzga in člani Folklorne skupine Groblje, Domžale. Spomnila sta potoček. Nato so dolgoletni prijatelji plesalci FS Bela krizantema iz Maribora prisrčno s plesom Draga moja žena prikazali svojo ljubezen in predanost ob materinskem dnevu. Za njimi smo lahko spet zaploskali jubilantom – FS Groblje, Domžale, saj so nam v originalnih nošah zaplesali gorenjske plese, nato pa prostor na odru prepustili Moški vokalni skupini Adam Ravbar, ki je navdušila s pesmimi: Žabe, Ta poubč je knaj lumpej in Na Vipavskem. Ko smo se sprehajali z jubilanti od plesa do plesa, smo lahko spoznavali originalne noše. Tako so zaplesali tudi v koroških narodnih nošah in na oder, medtem ko so se preoblačili v zadnje noše in zaplesali prekmurske plese, povabili še Domžalske rogiste, ki so nam skozi glasbo pričarali naše gozdove. Prijatelji FS Bela krizantema so navdušili z Bwrgl tanc, ki je vsem nam dal upanje, da starost ni ovira za plesanje. Kot že rečeno je bil prijeten večer zaključen z gostitelji in njihovimi prekmurskimi plesi in podelitvijo priznanj. Tako je zlato priznanje FS Groblje, Domžale za svoj prispevek k ustanovitvi in delu društva prejel neumorni Anton Košenina, vrsta plesalcev pa je prejela iz rok Mateja Primožiča Maroltove značke. Prijeten jubilejni večer je bil sklenjen s pesmijo, ki je pravzaprav postala zaščitni znak folkloristov iz Grobelj Nocoj je ena luštna noč. In je res bila. Iskrene čestitke ob 15. rojstnem dnevu in le tako naprej! Folklorna skupina Groblje, Domžale se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so pomagali pri organizaciji jubilejnega folklornega večera. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker 28 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Čas, ki živi Vrvež Darje Remc v Menačenkovi domačiji Filmski večer ob dnevu upora proti okupatorju Mlada domžalska umetnica v gosteh ob zaključku sezone menačenkova domačija Ob zaključku programske sezone 2021/22 v Menačenkovi domačiji smo v goste povabili mlado domžalsko umetnico Darjo Remc, ki dokončuje magistrski študij notranje opreme na Fakulteti za dizajn. Odprtje razstave je bilo v četrtek, 12. maja, ko smo v prijetnem poletnem vzdušju in družbi pospremili njeno prvo samostojno umetniško predstavitev. Njen unikatni ustvarjalni prispevek smo opazili v ilustracijah, ki jih redno objavlja v spletnih družbenih medijih. V tej smeri je že diplomira- tovo nam je umetnica s svojimi ilustrila na Akademiji za likovno umetnost ranimi utrinki iz drugega konca sveta in oblikovanje v Ljubljani, smer vi- polepšala marsikateri turobni dan. Po zualne komunikacije. Njena največja povratku domov smo jo presenetili s inspiracija so ljudje, pa naj bodo po- povabilom v naše razstavišče, ki se mu polni neznanci, upokojenski par na je prijazno odzvala. Sicer pa ilustracioddihu v termah ali pa dobri prijate- je ustvarja tako v tradicionalni kot dilji, ki jih pozna že vrsto let. Poleg upo- gitalni tehniki, v zadnjem času vedno dabljanja pripovednih zgodb iz vsak- več združuje obe. Kot je sama zapisadana v svoje ilustracije vključuje tudi la, ima vsaka tehnika svoje prednosti naravo ter utrinke iz njenih potovanj. – tradicionalna dopušča mediju neko Ena takšnih nadvse zanimivih je serija svobodo in možnost ‘napake’ (ki se ilustracij iz daljne Nove Zelandije, ki lahko izkaže za zelo pozitivno); digismo jih spremljali preteklo leto. Zago- talna pa omogoča večji nadzor in hitre popravke ter s tem netvegane odločitve. Raziskuje tudi slikarske tehnike, ki jih je na razstavi predstavila v por- kd franca bernika domžale boditvi izpod fašizma in nacizma, je in zzb za vrednote nob slove- bil na kraju usmrtitve v Bazovici ponije sta na predvečer dneva upora stavljen spomenik. Kraj smrti štirih v Kulturnem domu Franca Bernika v mladih ljudi je tako postal simbol Domžalah pripravila filmski večer, v slovenskega upora proti fašizmu. Prijeten filmski večer na predkaterem smo si lahko prvič ogledali dva dokumentarna filma: Streli v večer dneva upora proti okupatorju nas je še enkrat več opomnil na Bazovici in Čas, ki živi. Film Čas, ki živi prikazuje bojeva- pomen narodnoosvobodilnega boja nje Šlandrove brigade ter partizan- in upora Slovencev proti okupatorju. sko zasedo na kolono dveh nemških Hvala Franciju Gerbcu in Juretu Matankov in 13 tovornjakov v Trnjavi 27. tičiču, ki sta se res potrudila, da smo aprila 1944 in je edini ohranjeni film si oba filma lahko ogledali. Vera Vojska partizanske zasede iz NOB. Podrobneje pa je v filmu prikazana tudi osvoboditev Ljubna. O dokumentarnem filmu in posebej zasedi je pred leti novinarki Danici Šraj Stane Lenardič povedal: »Edini dokumentarni ohranjeni partizanski film je posnetek bojev v Trnjavi pri Lukovici. Bilo je 27. aprila 1944, ko so borci Šlandrove brigade napadli in uničili nemško kolono dvanajstih tovornjakov in dveh tankov na cesti med Lukovico in Krašnjo. Oddaljen sem bil le kašnih 80 metrov, s snemalno kamero sem tekel za borci, ki so jurišali na kolono, na zapestju pa sem imel Filme za ab privezano pištolo, ki bi jo sicer lahko izgubil. Snemal sem ves čas bojev, ramo, ampaonmajsko sezono 2022 ko so krogle švigale mimo mene, ko program, lahk če nam zaupate, da b/23 pred poletjem še iz so goreli kamioni in ko so borci rešelahko upora ko abonma vpišete že o omo sestavili super filmbibite tudi BO d 1. do 30. ju sk vali svoje ranjence. Vse to lahko viN 21. nija. Za naku i INFO / t. 7 p dite na tem dokumentarnem filmu.« 22 50 50 / Sin avtorja filma Staneta Lenardiwww.kd-dom zale.si ča Borut Lenardič. univ. dipl. ing. arh, je po končani projekciji obeh filmov s Francijem Gerbcem in Juretom Matičičem podrobneje predstavil življenjsko in delovno pot svojega očeta Staneta in njegovo pot s kamero v drugi svetovni vojni. Drugi film Streli v Bazovici je po projekciji skupaj z že omenjenimi sogovorniki komentiral Marko Bidovec iz Trsta, sorodnik ustreljenega Ferdinanda Bidovca. Zgodba o bazoviških talcih ni le zgodba o junaštvih, temveč je zgodba običajnega človeka, ki ima pravico, da se z vsemi sredstvi bori proti katerikoli obliki nasilja. Film skozi zaigrane prizore in izjave pričevalcev usodnih dogodkov, med drugim tudi pisatelja Borisa Pahorja, predstavlja zgodbo štirih mladeničev, borcev proti italijanskemu nasilju, ki so jih tržaški fašisti ožigosali za teroriste ter obsodili na smrt. Film je režiral Tugo Štiglic, scenarist je Jadran Sterle, producent pa Primož Kastelec. Četverica slovenskih domoljubov: Ferdinand Bidovec, Franc Maem parku se po v o in šm e rušič, Zvonimir Miloš in Alojz ValenČ v o Letni kin do 16. julija a ij n ju čič je bila pod streli fašistov ustrelje. 0 3 d O ! na v Bazovici 5. septembra 1930. dveh letih vrača na najlepšem kino e Dokumentarno - igrani film priznova vrtimo film h! Vstop je prost! kazuje tragično življenjsko zgodbo žala prvih žrtev fašizma v Evropi, pa tudi travniku v Dom junaško zgodbo njihovega domoljubja in človeške pokončnosti. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pred svetom pričajo o nezlomljivem INFORMACIJE odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel IN SPORED nasilno uničiti slovenski živelj v tewww.kd-domzale.si danji Julijski krajini in Hrvaški v Istri. Že septembra 1945, takoj po osvo- filmski ABONMA 2022/23 JUNIJSKI P REDVPIS tretih, za katere je uporabila določene slikovne predloge. Prepričani smo, da se boste ob ogledu njene razstave tudi vi nalezli avtoričinega zanosa, ujetega v črtno risbo in barvo. Pripravila je tematsko in tehnično pester izbor ilustracij na papirju in slik na platnu, ki pripovedujejo o spodbudnem iskanju samosvojega likovnega izraza, ki ga pridoma že oblikuje. Razstava bo odprta do 18. junija, ko vas avtorica od 18. do 20. ure vabi na klepet in ustvarjalno delavnico ob posebni priložnosti – Poletna muzejska noč v Menačenkovi domačiji. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar v:MUZEJU Junij ‘22 Sobota, 11. junij 2022 Od 15. ure dalje Slamnikarski park pri Občini Domžale SLAMNIKARSKI SEJEM V ČAROBNEM MESTU Skupaj z vami odpiramo začetek sezone nošenja slamnikov! 16:20 Bralnice pod slamnikom 18:00 Modna revija 19:00 Slavnostno odprtje sezone nošenja slamnikov 20:00 Koncert Batista Cadillac in MRFY Sobota, 18. junij 2022 POLETNA MUZEJSKA NOČ Praznujte z nami 10. rojstni dan muzeja! 18:00 SLAMNIKARSKI MUZEJ: muzejske ustvarjalne delavnice 18:00 MENAČENKOVA DOMAČIJA: zaprtje razstave ilustracij in ustvarjanje z umetnico Darjo Remc 20:30 Izštekani koncert Duo Lust 21:30 Sprehod z lučkami med slamnikarskimi tovarnami v Domžalah MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v ≠asu razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Recenzija filma: Dej no Razstava v Galeriji Domžale Umetniški par Sumiko Kiyohara in Jože Stražar Kiyohara na obisku gd domžale V zaključku galerijske programske sezone 2021/22 smo se po več letih ponovno pozdravili z domačim umetnikom Jožetom Stražarjem Kiyohara, ki živi in ustvarja na Švedskem. Tokrat sta v tandemu z ženo Sumiko Kiyohara pripravila skupno razstavo kipov in slik, ki smo jo odprli 5. maja 2022 v Galeriji Domžale. Jožeta Stražarja Kiyohara sprem­ ljamo predvsem kot umetnika, ki si prizadeva ohranjati svojo kulturno dediščino z dodanimi elementi iz okolja, v katerem živi oziroma je z njim v tesni povezavi. Kiparja, slikarja in grafika slovenskega rodu – otroštvo in mladost je preživel v Škocjanu pri Domžalah – je umetniška pot peljala na Švedsko. Ustvarjalni tandem z japonsko umetnico Sumiko Kiyohara, tudi življenjsko sopotnico, mu je v njegovo ustvarjalnost poleg domačih slovenskih in nordijskih elementov vnesel tudi daljnovzhodne vplive. Tekom let se je njegovo kiparstvo razvilo v čedalje večjo preprostost, obenem pa ga je umetniška mnogostranskost vodila po različnih poteh. Na tokratni razstavi so bili na ogled njegova kiparska dela, vlita v bron, in grafični listi. 1906 Slikarka Sumiko Kiyohara se najraje posveča akvarelu, v katerega vstavlja tudi kolaž in monotipije na papirju. Njen upodabljajoči svet se pretaka od realističnih do abstraktnih motivov. Akvarel je že sam po sebi ena najbolj subtilnih likovnih tehnik, ki umetnici nadvse ustreza. Njena umetniška dela so polna nežnosti in svetlobe, ki kličejo po refleksiji čustev – tako njenih kot naših, ki kot gledalci občudujemo raz- 2021 letnica delovanja KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB stavljena dela na papirju ter iz njih srkamo presvetljene energije. Sumikijino tenkočutno raziskovanje akvarela na papirju pa ne vztraja le v ploskovitem načinu, temveč se rado preoblikuje tudi v ‘tridimenzionalne akvarele’, v nekakšne obarvane objekte v tehniki papirmašeja. Spominjajo nas na dežne kapljice v obliki čolničkov, v njih pa so kroglice, ki simbolizirajo naša življenja. V sebi nosijo globoko sporočilo, da so naše življenjske poti posute tako z dobrimi kot tudi slabimi stvarmi. Pogled na postavitev galerijske razstave nam razkriva, da se oba avtor­ja v skladnem dialogu poigravata z vsemi izraznimi možnostmi medija, tako slikarskega kot kiparskega. Zanimivo je opazovati, kako iščeta skupne smernice v ustvarjenih umetninah; kot smo izvedeli v pogovoru z Jurijem Smoletom, ju takšno sodelovanje dopolnjuje in izpopolnjuje. Zagotovo je njun skupen vir inspiracije narava, poetika vsakdana in osebne izpovedi. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar 24. junijski večeri pod zvezdami 24. in 26. junij 2022 ob 2100 uri LETNO GLEDALIŠČE DOB Ob slabem vremenu v KULTURNEM DOMU v Dobu informacije 041 420 610 letak1.indd 1 Osnovni zaplet čudovite (melo)drame Dej no (C’mon C’mon) na prvi pogled ne deluje nič posebnega: gre za zgodbo o devetletniku, ki ga čuva njegov stric, medtem ko je mama odsotna. Nemara bi pri tem celo ostalo, če v vlogi strica Johnnyja ne bi (še enkrat več) blestel Joaquin Phoenix, eden najbolj karakternih igralcev sodobnega časa. Ob njem naslovno vlogo njegovega nečaka – resnično simpatičnega mulca – Jesseja, navdihujoče uprizori Woody Norman, kar je v podobnih filmih prava redkost. Povrh vsega je mali za nameček še Anglež, česar pa v njegovem akcentu niti malo ne občutimo. Družinski trojček zaokroži nič manj prepričljiva Gaby Hoffmann v vlogi Jessejeve mame Viv. Celostno tenkočutna filmsko igralska uprizoritev z ravno tako odličnim in zrelim scenarijem – to je treba reči –, je potekala pod budnim očesom režiserja Mikea Millsa, ki se je očitno zelo dobro zavedal, čemu sledi. Resnično spretno čustveno niansiranje med protagonisti je bilo ustrezen garant, da njihovi odnosi nikoli ne stopijo čez rob sprejemljivega in dovoljenega, kar pomeni, da vselej ščitijo digniteto in dostojanstvo svojih filmskih značajev. Prikaz glavnih likov je do te mere avtentičen in verodostojen, da njihova izvedba niti slučajno ne zdrsne v patetiko ali histerijo, kar je sicer razmeroma pogosto orodje sodobnih igralcev. Film je popolnoma brez odvečnega moraliziranja in nakladanja, kakšnega iskanja smisla življenja ali nikoli dokončanih ‘globokoumnih’ filozofskih razprav, ki smo jih tako vajeni iz slovenskih avtorskih filmov. Namesto tega smo raje priče zgodbi, ki nas lahko – morda celo nekoliko nepričakovano – gane do kosti. Gre zgolj za emocijo, ki je kreirana tako vešče, da zareže v dno duše. Potem je tu še krasna ideja črno-bele tehnike, ki daje filmu pridih večnosti. Dialogi so zreli in življenjski, predvsem pa sodobni. Odnosi med značaji so vselej jasni, ni odvečnega ugibanja o njihovih motivacijah ali nepotrebnih dramaturških ozkih grl. Tudi sicer zgodba teče tako fluidno, da smo lahko ves čas osredotočeni le na like in njihove odnose. Glasba je vkomponirana skrajno nevsiljivo in se magično prepleta s sliko. Pri takšni miniaturni filmski mojstrovini je namesto vprašanja, ‘le kaj je režiser storil?’, bolj na mestu dejansko tisto, česar ni. Enostavno je umaknil svoj ego in pustil igralcem, da zasedejo glavno prizorišče. Neizmerna igralska svoboda, ki omogoča kreativno raziskovanje, slehernemu igralcu vselej ponuja neprecenljiv užitek in predstavlja resnično dragoceno darilo, pri čemer le-ta v zameno lahko ponudi dejanski presežek. Poleg Phoenixa, ki je očitno v življenjski formi, ob njem blestita še dva manj poznana igralca, o katerih smo komaj kaj slišali, če sploh. Gre za vnovičen dokaz, da igralska umetnost – ob poplavi vseh blockbusterjev in bebavih komedij, ki žalijo intelekt slehernika –, tudi v Hollywoodu še ni čisto izumrla. Če želite torej preživeti nadvse prijeten večer (ali morda dan), si zagotovo oglejte to rahločutno, nevsiljivo in nepretenciozno zgodbo, ki jo dejansko poznamo iz našega vsakdana, če damo le otrokom prostor in priložnost, da se lahko iskreno izrazijo. Vse emocije ob tem pa so čisto brezplačne! Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. Žiga Čamernik Pleši, pleši črni kos Tretji otroški folklorni festival folklorno društvo groblje, domžale Folklorno društvo Groblje, Domžale je po nastopu v Češminovem parku na prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj, ki je bila namenjena prazniku Občine Domžale, in imenitni slovesnosti ob praznovanju 15. rojstnega dne, v soboto, 23. aprila 2022, v Kulturnem domu Groblje pripravilo 3. otroški folklorni festival Pleši, pleši črni kos. Na odru se je v osmih točkah zvrstilo 125 otrok. Med gosti je bil Janez Cimperman, župan Občine Ig, ki je z ženo prišel bodrit otroško folklorno skupino z Iga, v nabito polni dvorani pa je bil tudi Anton Košenina, predsednik KS Jarše - Rodica, in drugi gostje. Napovedovalki Daša Burger in Mia Jovanovič iz Osnovne šole Rodica sta na oder povabili osem otroških folklornih skupin, ki je vsaka zase, pa tudi vse skupaj prikazale, kako prisrčno, z veliko ljubezni, znanja in spretnosti, veliko vaj vsako leto bolje mladi plesalci in plesalke predstavljajo kulturno folklorno dediščino. Vse to smo videli pri nastopu obeh skupin domžalskih mažoretk in twirlenricah z Osnovne šole Rodica, ki so pod vodstvom Anite Omerzu Tome prijetno presenetile. Jaz pa pojdem na Gorenjsko so zapeli in zaplesali plesalci otroške folklorne skupine OŠ Trzin pod vodstvom Saše Dolar in Nike Zupan. Z dvema otroškima folklornima skupinama se lahko pohvali tudi 19. 05. 2022 07:20:10 Osnovna šola Marije Vere. Mlajše Verine zvezdice so zaplesale splet Pozabljeni prepir, starejše pa Kdo danes kuha. Skupini vodi Vanja Hočevar. Mladi plesalci z OŠ Golo z Iga, ki jih vodi Jana Merlak, so se predstavili s spletom Pejmo raje plesat, Otroška folklorna skupina Tine Rožanc pa je zaplesala splet Sestavljanka. Skupino vodita Jasmina Štefanič in Kristjan Panjan. Nazadnje smo zaploskali otroški folklorni skupini Mengeš, kjer mladi plesalci plešejo v okviru Kulturnega društva Svoboda Mengeš in OŠ Mengeš. Plesalci so zaplesali splet Izgubil se je bacek. Skupino vodita Maruša Dimic in Nika Mušič. Na prisrčne nastope na 3. otroškem folklornem festivalu Pleši, ple- ši črni kos bodo nastopajoče spominjala priznanja prav vsakega udeleženca, pa prisrčen črni kos in vzpodbudne besede organizatorjev. Festival so pripravili dr. Franc Hribovšek, Franc Strle, Boris Kurent, Nevenka Unk-Hribovšek, Betka Kralj, Roman Lazar, Lidija Muzga in člani Folklornega društva Groblje, Domžale, za sceno je poskrbel Anton Košenina. Zahvala pa gre tudi Občini Domžale, JSKD OI Domžale, KS Jarše - Rodica, Enzo Grafiki Domžale ter Cvetličarni Fani Vacik s Črnuč za cvetje, predvsem pa mladim plesalcem in njihovim mentorjem, ki obetajo, da bomo na našem območju folkloro še plesali. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker 30 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii starejši slamnik@kd- dom zale. si Jubilant Marjan Gregorc Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu Vera Vojska Š estega maja 2022 je 90. rojstni dan praznoval Marjan Gregorc, upokojeni višji državni tožilec na Višjem državnem tožilstvu v Ljubljani, še prej pa občinski državni tožilec v Domžalah, kjer je bilo samostojno tožilstvo ustanovljeno 1. julija 1975. Po svojem delu je bil zelo cenjen, lahko bi zapisala spoštovan in pravičen tožilec, ki je ob funkciji tožilstva opravljal tudi delo v okviru nekdanje Kulturne skupnosti občine Domžale ter si pri tem pridobil prijatelje, s katerimi je tesno povezan še danes. Otroštvo Njegov oče Anton Gregorc je bil pečar, mama Pavla, rojena Valjavec, gospodinja, sorodnica slovenskega literata Valjavca. S tremi otroki sta živela v Mengšu. Jubilant je imel še brata Antona, ki je padel med NOB na Oklu, in sestro Mileno. Ko je bilo jubilantu sedem let, so se iz Mengša preselili v Zgornje Jarše – na materino domačijo, v Zgornjih Jaršah, Gregorčičeva 1, kar je še danes naslov prijetnega doma gospoda Marjana in žene Natalije, ki ju rada obiščeta družini sina in hčerke, predvsem pa se veselita obiskov vnuka in treh vnukinj. Ob selitvi je začel obiskovati osnovno šolo v Jaršah, od tod pa ga je pot vodila v nižjo gimnazijo v Domžale, nato pa v Ljubljano, kjer je pozneje maturiral na 1. državni gimnaziji – Vegovi v Ljubljani in se nato vpisal na pravno fakulteto. Druga svetovna vojna Še prej pa je bila druga svetovna vojna, katere začetka se jubilant kot devetletni fant zelo dobro spominja, tako prihoda Italijanov, opazil jih je v Grobeljskem drevoredu, kot Nemcev, ki so se jim Italijani umaknili. V spominu pa ima še vedno tudi prelet šestih bombnikov – štuk v aprilu 1941, ki so bombardirali radijsko postajo v Domžalah. Spominja se tudi nemške vohunske pete kolone, prvih izselitev Slovencev v Srbijo, živilskih kart, nakaznic in dela prvih ilegalcev, ki so vozili blago, tudi iz Induplati, v partizane. Pouk je potekal v nemščini, največkrat tako, da je učitelj na tablo narisal predmete, napisal ob njih nemško ime in potem so ponavljali, dokler niso znali. Silili so ga tudi v tedanjo Hitlerjevo mladino. Ker ni hotel peti nemških pesmi, so mu grozili s kazenskim lagerjem. Pa se ni dal. Spominja se streljanja talcev, vrste groženj Nemcev in domačih izdajalcev, partizanskih žrtev, tudi bitke na Oklu, kjer je padel njegov brat Anton. Zato so družino Gregorc okupatorji poleti 1944 prek zbirnega taborišča Goričane izselili na Bavarsko v enega izmed ženskih samostanov, kjer je moral, kot vsi otroci, delati. Trmoglav je bil in velikokrat je kar naravnost povedal, da ne bo delal in imel zato težave tudi, ko ni hotel z nunami moliti po nemško. Aprila 1945 je bilo vojne konec in z vlakom so jih napotili domov. Ker so bile železniške proge porušene, je bila pot do doma dolga, doma pa hiša zasedena. Nekaj časa so bili pri teti, nato pa se je hiša spraznila in lahko so se vrnili v domačo hišo, ki pa je bila povsem izropana. Višji državni tožilec na Višjem državnem tožilstvu v Ljubljani Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani in sodniški staž opravljal na tedanjem Okrožnem sodišču v Domžalah. Po stažu je oprav­ ljal funkcijo sodnika na kazenskem oddelku vse do izvolitve na prosto delovno mesto občinskega državnega tožilca na Občinskem tožilstvu v Domžalah. Na domžalskem tožilstvu je ostal do izvolitve za višjega državnega tožilca na Višjem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je odgovorno funkcijo opravljal do upokojitve. Ko se zaustaviva pri delu samostojnega domžalskega tožilstva od leta 1975 naprej, pove, da je opravljeno delo na njem potrdilo upravičenost ustanovitve in obstoja še sedanjega tožilstva. Povečal se je namreč pripad kazenskih zadev pri obeh sodiščih tako domžalskem kot kamniškem, število zadev pa se je povečalo zaradi gospodarskega razvoja obeh občin, ki sta postali zelo pomembni upravni središči. V tem obdobju je bilo največ dela s storilci kaznivih dejanj, ogrožanja javnega prometa, na drugim mestu kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, med njimi tudi tatvine poljskih pridelkov na škodo družbenega sektorja, manjkalo pa niti kaznivih dejanj zoper življenje in telo v povezavi s telesnimi poškodbami – tako lahkimi kot hudimi. Poškodbam so največkrat botrovali alkohol in sosedski odnosi, mnogo je bilo kaznivih dejanj na- POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale silniškega obnašanja in preprečitev uradnega dejanja uradnim osebam, tudi te kar velikokrat kot posledice alkohola. Kot zanimivost: kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja so bila kar številna, razmeroma pa je bilo malo pravega gospodarskega kriminala, kar je skoraj neverjetno za gospodarsko tako močno razvito območje. Opozoril je tudi na mladinski kriminal. Ob tem pa so se tako Marjan Gre­gorc kot njegovi kolegi še kako za­ vedali, da naloga javnega tožilstva in sodišča ni le preganjanje sto­ri­tev kaznivih dejanj, pač pa tudi sprem­ ljanje in proučevanje družbenih od­ nosov in pojavov, na katere sodnik ali tožilec pri opravljanju svoje funkcije tudi opozarja – tako na nepravilnosti kot nezakonitosti ter daje predloge za preprečevanje družbi škodljivih pojavov in spoštovanje zakonitosti. Na svoje delo ima večinoma prijetne spomine, dosledno je upošteval zakonodajo, skušal je vselej biti pravičen in pošten, tudi, posebno pri mladih, vzgojen, nikoli pa ne preveč strog. Med njegovimi spomini na opravljanje funkcije tožilca ni slabih, saj se je v službi vedno počutil dobro. Najbrž je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da se je z obsojenci dobro razumel ter jim skušal tudi pomagati. O primerjavi med tem področjem danes in v njegovih časih ne govori rad, ker je vsak primer zase samostojen, spreminja se čas, tudi zakonodaja. Med brskanjem po spominih se spomni goljufa, ki je dekletom s svojimi zdravilnimi spretnostmi obljubljal vsakršne ozdravitve – za plačilo seveda. Pa jih ni bilo. Dekleta in žene so plačale, bolezen pa je še kar ostajala. Obsodil ga je na nekaj let ječe, ko se je goljuf pritožil, češ da bi se sodnik moral izločiti, ker ga vsi poznajo, kar je ugotovil, ko so oškodovanke hodile na sodišče in prijazno pozdravljale tožilca, sam pa jim je tudi prijazno odzdravljal. Sodba se je obdržala, saj je Marjan Gregorc napisal, da je pozdravljanje oškodovank le izraz spoštovanje do sodišča, posebej na deželi. Delo v komisijah in odborih Rad se spomni tudi svojega dela v nekaterih komisijah in odborih, posebno še v nekdanji Kulturni skupnosti Občine Domžale, ki je v času SIS-ov spremljala in razvijala področje kulture. V tem delu je srečal vrsto prijateljev, s katerimi se dobivajo vsak teden še po desetletjih, da se malo podružijo, pokomentirajo državno in lokalno politiko, ki jo jubilant skrbno spremlja. Vedno prebere časopis, pogleda poročila in izmenja novice. Na dobro delo v kulturni skupnosti ga spominja Kersnikovo priznanje, ob tem pa je kultura še vedno njegovo veselje, saj sta in še z ženo rada odideta na katero od kulturnih prireditev. Zdrav duh v zdravem telesu Dobro se zaveda tudi rekla Zdrav duh v zdravem telesu. Temu je namenjena vsakodnevna jutranja telovadba in po zajtrku z ženo Natalijo daljši sprehod ob Kamniški Bistrici. V zakonu, z ženo sta že praznovala zlato poroko, sta se jima rodila sin in hči. Danes imata štiri vnuke in z njimi veliko veselje, nenazadnje so vsi zelo uspešni. Družine se rade obiskujejo, posebej vesela sta obiskov vnukov. Najmanj po enkrat na teden je jubilant v družbi s prijatelji. Včasih je obiskoval Univerzo za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa. Posebno rad je obiskoval naše gore in lahko bi naštel še in še vrhov v Sloveniji in Istri, na katere so se ob sredah povzpeli. Nekaj časa sta z ženo namenila tudi potovanjem. 90. rojstni dan je dočakal brez posebnih zdravstvenih težav, čeprav je pri tako visoki starosti že treba malo popaziti. Vse najboljše, spoštovani Marjan Gregorc, in naj vas in vaše domače spremljajo zdravje, prijetni trenutki in veliko veselje z vnuki. ❒ letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 31 pogled na domžalsko preteklost slamnik@kd- dom zale. si VSI NA PLES Milan Kokalj spada med najbolj znane glasbenike na Domžalskem, po začetnem spogledovanju z zabavno glasbo pa je glasba postala njegov poklic. Jože Skok O biskoval je srednjo poklicno šolo za usnjarsko galanterijo v Domžalah, po njej pa se je zaposlil v Toku, še pred služenjem vojaškega roka leta 1973. Njegova glasbena pot se je začela leta 1968. »Leta 1968 do 1970 smo v Moravčah ustanovili pop skupino, ki se je imenovala Simptomi. V njej je bil bobnar Franc Slapar, basist Dare Podbevšek, vokalist Srečo Per, jaz sem bil na kitari. Veliko smo nastopali v Moravčah, po osnovnih šolah pa v Šentvidu, Lukovici in Šmarci. Naš pevec Per je oponašal Vladimirja Savčića - Čobija (Pro arte) in smo veliko igrali njihove pesmi. Veliko smo igrali tudi Tremelouse, Beatlese in podobne ansamble.« Milan je uporabljal kot zvočnik radio Planica. »Nekako sem vključil kitaro vanj, da se je nekaj slišalo, pri Z mladinskega plesa v Šmarci leta 1974 (z leve): Silvo Vegel - Sivc, Jože Vidmar, Franjo Vidic in Milan Kokalj Ansambel Vita Muženiča (z leve): Vito Muženič, Milan Kokalj, Jože Ekart, Franc Kompare in Marjan Legat, spodaj Rezka Bolha, Franc Koren in Elda Viler Nastop Karavana za Eto, eno od kamniških tovarn, na sindikalni zabavi Razigrano vzdušje v Domu invalidne mladine v Kamniku s skupino Karavan leta 1975 tem mi je pomagal tudi Pavel Vesel iz Moravč, ki je že tedaj izdelal svoj ojačevalec. Veliko sem poslušal oddajo Nova plošča, ker smo poslušali novitete na diskografskem področju in prepisovali besedila. Sicer pa sem bil v mladosti zelo dejaven. Treniral sem plavanje in orodno telovadbo. Vojaški rok sem odslužil v Bileći v šoli rezervnih vojaških starešin in v drugem delu v Nišu, kjer sem poučeval mlade vojake. Vadili smo ‘strojevi korak’ na slovensko pesem Kovači smo, na ‘armijskem’ tekmovanju smo bili celo prvi. Veliko je bilo heca, ker smo peli v slovenščini in so se nekaterim lomili jeziki pri izgovoru trdega č-ja.« Po vojaškem roku je igral klaviature pri ansamblu Karavan, kamor ga je povabil Jože Vidmar iz Domžal. »Še dobro se spomnim, da smo imeli na Dan republike, 29. novembra, nastop v Gostilni Kavka v Moravčah. Na špil sem šel neposredno po ‘vojski’ v Nišu, fantje pa so mi vse pripravili tako, da sem lahko začel takoj igrati.« Pri Karavanu je bil glavni pevec Franjo Vidic, pel je tudi Vidmar. »Jaz nisem bil front vokal, sem pa veliko pel podlage. Imel sem dovolj dela z pisanjem akordov. Saj takrat ni bilo računalnikov in ‘strica Googla’, kjer danes lahko vse najdeš. Takrat smo se pa ‘brihtali’ in ugotavljali, kakšna harmonija je prava.« Jože Vidmar je bil iz Zaboršta pri Domžalah. Jaz sem se pa z mopedom vozil na vaje na Vrhpolje iz Moravč. Ker sem imel edino jaz vozniški izpit, sem bi hkrati tudi voznik.« S Karavani so mu ostali v spominu nastopi v Hali komunalnega centra v Domžalah, saj so bili tudi spremljevalna skupina Braca Korena, Janka Ropreta, Eve Sršen in Sonje Gaberšček: »V Domžalah sem bil kar aktiven, saj sem včasih vskočil v kakšno zasedbo. Zame je bil neposredna povezava Jože Vidmar in tako sem večkrat igral v Studiu 6, če je bil kitarist Fredi Pichler odsoten. Največkrat tudi brez kakšnih skupnih vaj, saj sem se hitro vključil v stilu jam session igranja. Ansambel je imel dober program, ki ga je obvladal odlični pevec Frenk Centa. Podlage za glasbeno teorijo sem dobil v Glasbeni šoli Domžale, oddelek Moravče, kjer me je učila harmoniko Milka Vavpetič.« S Karavanom zelo veliko nastopali »Naša izhodiščna točka so bile Vrhpolje, vadili smo v gasilskem domu. Opremo smo vozili s fičkom in prikolico. Basist je bil Silvo Vegel - Sivc, doma v Nevljah pri Kamniku, prav tako kitarist Franjo Vidic. Bobnar Pri Kovinarjih spet igral kitaro V tem ansamblu je praktično začel z narodno-zabavno glasbo. »Imel sem ojačevalec Hohner in kitaro Melodija, kar so mi vse uredili fantje iz ansambla, saj nisem imel ne kitare ne ojačevalca. Hohner je bil za tiste čase ena boljših aparatur. Poleg domače zabavne in narodno-zabavne glasbe smo igrali tudi največje evropske in svetovne hite, ko sploh še niso bili tako splošno znani. Besedila smo v glavnem prepisovali z večkratnim poslušanjem plošč, pri čemer je bil zelo spreten Boris Kopitar.« Milan poudarja, da so imeli veliko srečo, ker je bil vodja zasedbe Martin Capuder, sposoben skladbe zapisati v note. »Napisal je uvode ali tudi inštrumentalne dele in solo točke za trobentača Jožeta Drolca ter klarinetista in saksofonista Tineta Tiča. Preprosto je položil harmoniko v vodoravno lego, kot da ima pred seboj klaviature, in zapisoval glasbo. Veliko smo poslušali plošče in razne posnetke in bili najbolj veseli, ko je revija Stop objavljala besedila v slovenščini. Se spomnim evrovizijske skladbe iz leta 1968 Congratulations (Čestitke) od Cliffa Richarda, ko smo jo lahko, poleg originala, prepevali tudi v slovenskem jeziku, prevedla jo je Elza Budau.« Tudi pri narodnjakih veliko zabavne glasbe Ko je Milan igral še pri Kovinarjih, ga je profesor Vito Muženič vabil, da bi v njegovem ansamblu igral kitaro. »Nekako sem kolebal, vendar pa mi je Martin Capuder dejal, da lahko grem k njemu, če želim napredovati. Naš pevec je bil tudi slavni Franc Koren. Na turnejah po Nemčiji sva z njim delila isto sobo. Takrat mi je pripovedoval nič koliko zgodbic in anekdot, ki so bile povezane z ansamblom bratov Avsenik. Tako sem pobliže spoznaval, kakšen je glasbeni svet pravih poklicnih glasbenikov.« Z Muženičem so igrali tudi veliko zabavne glasbe, na zabavah in veselicah je bilo to razmerje nekako 40 do 60 odstotkov v korist v narodne glasbe. »Pri Vitu smo pri zabavni glasbi bolj igrali izvedbe v slogu dixielanda kot pa druge. Zabavne izvedbe je rada prepevala Elda Viler, tudi z izjemno solo kariero.« Milana je pot naposled zanesla k Ansamblu Franca Miheliča, kjer je postal poklicni glasbenik, vse do upokojitve leta 2015. »Tako sem spo- znal, kakšno je življenje profesionalnega glasbenika. Čeprav je ta ansambel najbolj prepoznan po izvedbah avtorja Miheliča, pa to še zdaleč ne pomeni, da nismo igrali tudi zabavne glasbe. Velikokrat smo po željah naročnika prilagajali naš program, čeprav je bila v prvi vrsti na sporedu naša, avtorska narodno-zabavna glasba. Seveda sem bil pri ansamblu v pomoč tudi jaz, ker sem prej igral v zabavnih zasedbah in znal veliko modernih ritmov in številne izvedbe.« Spočetka Milanovega pevskega glasa pri Miheliču niso kaj dosti uporabljali, vendar pa je dobil veliko priložnosti, da je lahko pel s svojim basom zlasti na turnejah po Evropi. »Tam so oboževali pevce z basovskim glasom in to sem izrabil. Pel sem nekatere izvedbe, ki so bile zelo popularne, na primer Johnny Cash, Peter Alexander, Freddy Quinn … Na nemško govornem področju so bili zelo popularni z izvedbami: Die kleine Rosmarie, Junge Komm Bald Wieder, Von Werginia. Prepeval sem nekatere njihove uspešnice in bil prepoznaven na naših nastopih po Evropi, od Nizozemske do Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije.« V Ansambla Franca Miheliča je dobival tudi solistične pevske vloge. Skladbe Vsi na ples, Ko ljubezen zagori, Na polhe gremo, Moj dragi dom so prave uspešnice. »Dobro se spominjam, da je pevka pri Ansamblu Franca Mihelič Bernarda Mihelič rada pela skladbe znane francoske šansonjerke Mireille Mathieu. Tudi naše pevec Ivan Hudnik zelo dobro obvlada zabavno glasbo, njegove možnosti so zaradi izjemnega glasovnega razpona velike.« Na domačih zabavnih prireditvah je Milan rad prepeval pesmi Adija Smolarja, ki so mu glasovno zelo blizu. Nikoli se ni pretirano ukvarjal s pisanjem skladb, je pa napisal uspešnico Moravče so najlepše, ki jo je posnel ansambel Svetlin. »Veliko pa sem se posvečal pisanju glasbenih priredb, tudi s pomočjo programa na računalniku, veliko so mi z nasveti pomagali poklicni glasbeniki.« Dekliška skupina ODA posebna zgodba Izvira iz Moravč, z njo so izdali kar pet cedejev. »Z velikim veseljem sem pripravljal priredbe, teh je bilo več kot sto, za pesmi v slovenskem jeziku. Pri tem smo se osredotočili predvsem na šestdeseta leta, tako imenovano zlato obdobje Slovenske popevke. Tudi če smo izvajali tuje uspešnice, so bile v slovenščini. Spremljali so nas različni glasbeniki, saj sem sam največkrat nastopal s kitaro. Velikokrat sta mi pomagala sinova Gašper in Miha. Na večjih koncertih je sodeloval Marjan Urbanija, ki odlično igra orglice. Posneli smo tudi tri dvd-je v živo z naših jubilejnih koncertov. Po štiridesetih letih neprekinjenega delovanja smo prenehali z rednimi vajami, srečujemo se občasno in delujemo bolj projektno.« Milan je odločen nasprotnik poležavanja na kavču in zapravljanja časa. Leta 2015 upokojil, letos septembra pa praznuje sedemdeset let. Ima štiri otroke, hčerki in sinova, in kar devet vnukov, deseti je na poti. V Domžalah v programu za tretje živ­ ljenjsko obdobje obiskuje tečaj nemščine, po učnih urah pa sledi prijetno druženje v Kavarni Flerin. ❒ Mercator Center Domžale V juniju se selimo na novo lokacijo! tel.: 08 205 48 58 e-pošta: info@lekarna-bistrica.si 32 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii politične stranke | okolje slamnik@kd- dom zale. si nsi / fani rožič rovak, predsednica oo nsi domžale sds / mag. tomaž deželak, podžupan občine domžale Počasen napredek na stanovanjskem področju Zahvala Občinski odbor NSi Domžale je pregledal stanovanjsko problematiko in ugotovil nekaj dejstev v zvezi z zagotovitvijo potrebnega števila neprofitnih stanovanj v občini Domžale. Zadnji razpis, ki ga je objavila Občina Domžale na tem področju, je bil leta 2018. Na ta razpis se je prijavilo 127 kandidatov, na listo B pa 26. Ugotovimo lahko, da močno primanjkuje število neprofitnih stanovanj, saj je občina z razpisom dodelila le šest stanovanj, s katerimi je razpolagala. Od takrat ni objavila novega razpisa. Iz Stanovanjskega zakona v delu, kjer so opredeljene pristojnosti in naloge občine na stanovanjskem področju, med drugim izhaja, da občina sprejema in uresničuje občinski stanovanjski program. Občanom in občankam bi bilo mnogo lažje, če bi bil stanovanjski program na voljo na spletni strani občine, saj bi tako imeli več informacij in bi vedeli, kaj lahko od občine pričakujejo. Izpostaviti velja dejstvo, da je bil 15. aprila 2022 na spletni strani ministrstva za okolje in prostor objavljen javni razpis za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj, katerega cilj je podpreti gradnjo ali prenovo stanovanjskih Zavedamo se, da je na območju občine Domžale veliko pomanjkanje stanovanj, posebej za mlade ter družine z majhnimi otroki. enot. Višina sredstev na javnem razpisu je 60 milijonov evrov. Gre za evropska sredstva in na ta razpis bi se lahko prijavila tudi Občina Domžale, saj je predvideno sofinanciranje gradnje ali prenove stanovanj, ki se bodo oddajala za neprofitno najemnino. Pomembno je poudariti, da se sofinancira 50 % upravičenih stroškov projekta. V četrtek, 12. maja 2022, so bile na on-line povezavi povabljene vse občine, kjer je bila predstavitev javnega razpisa in možnosti postavitve vprašanj ter dilem pri prijavi na javni razpis, žal pa na srečanju ni sodeloval noben predstavnik Občine Domžale … To nas čudi, saj se zavedamo, da je na območju občine Domžale veliko pomanjkanje stanovanj, posebej za mlade ter družine z majhnimi otroki. Občinski obor NSi Domžale si bo prizadeval, da se na stanovanjskem področju v občini Domžale naredi kar se le da, da se zadeve premaknejo z ‘mrtve’ točke. Bliža se zanimivo vroče poletje, Bliža se zanimivo vroče poletje, zato bi se rad še pred začetkom volilnih obljub zahvalil vsem zato bi se rad še pred začetkom tistim, ki so mi omogočili, da sem v zadnjih volilnih obljub zahvalil vsem treh letih kot podžupan pobližje spoznal delo- tistim, ki so mi omogočili, da sem vanje občine. Drage volivke in volivci, najlepv zadnjih treh letih kot podžupan ša hvala. Hvala za vsak vaš glas in vaše zaupanje. Prav tako bi se rad zahvalil za zelo korek- pobližje spoznal delovanje občine. ten odnos Tonija Dragarja, župana, ki se je držal dogovorov in mi omogočil, da smo skupaj ševanje/gradnja in obnova gasilskih domov/ oblikovali in dokončali nekaj izvrstnih projek- oblikovanje solidarnostnega sklada za izvatov. Hvala Toni, upam, da nadaljujemo na sku- janje gasilske službe; promet/zamenjava sepnih projektih! Priznati pa moram, da nam je maforiziranih križišč s krožišči/gradnja podžal (tudi zaradi pandemije) ostalo vsaj še ne- hoda na železniški postaji/gradnja kolesarske kaj odprtih vprašanj, ki bi jih skupaj morali re- poti od Nožic do Dragomlja; občinska uprava/ šiti v prihodnosti in sicer: zdravstvo/gradnja pregled zavrnjenih vlog občanov za sprememprizidka k Zdravstvenemu domu; starejši/gra- bo prostorskega načrta/letno sprejemanje prednja novega doma za starejše občane/vzposta- dlogov za spremembo OPPN za stanovanjske vitev dnevne oskrbe starejših po krajevnih sku- in podjetniške projekte; prepoznavnost Dompnostih; otroci/gradnja nove osnovne šole na žal/gradnja osrednjega trga v Domžalah in gaViru in prizidka pri Osnovni šoli Preserje; mla- ražne hiše pod trgom; kultura/gradnja priziddi/gradnja neprofitnih stanovanj/zaposlova- ka h Kulturnemu domu; šport/več sredstev za nje mladih v Domžalah v sodelovanju s podje- športna društva/obnova bazena/reorganizacitniki; gospodarstvo/vzpostavitev več obrtnih ja Zavoda za šport; okolje/projekt – Zdrava picon/vzpostavitev centra strokovnih šol za ra- tna voda in kanalizacija v vsak dom/vzpostazvoj praktičnega podjetništva in mehatronike/ vitev dodatnih otroških površin in parkov; tunakup strateških zemljišč/namensko zmanj- rizem/gradnja razglednega stolpa na Šumberšanje komunalnega prispevka; zaščita in re- ku/oživitev nabrežja Kamniške Bistrice. Piknik in odpadki Pikniki so zelo priljubljen način preživljanja prostega časa in praznovanja različnih obeležij v toplejšem delu leta. ob organizaciji in pripravah preprosto pozabimo na to, da bo po končanem pikniku treba poskrbeti tudi za odpadke. Le malo dodatnega truda je treba, da tudi na pikniku odpadke zbiramo ločeno in jih nato odložimo v za to namenjene zabojnike. JKP Prodnik Foto: Pexels • Že pred piknikom poskrbite za ustrezno označene koše ali vrečke, v katerih se ločeno zbira embalaža, steklo, biološko razgradljive odpadke ostale odpadke in po potrebi tudi papir. • Največji delež odpadkov bo verjetno predstavljala embalaža, zato tem odpadkom namenimo več vreč. • Pločevinke stisnite, tetrapake pa zložite, da bodo zavzeli čim manj prostora. • Gostom povejte, da tudi na pikniku skrbite za ločevanje in jim pokažite, kam lahko odvržejo posamezne odpadke. T udi pri organizaciji piknika smo lahko bolj ali manj okolju prijazni. V nadaljevanju si preberite nekaj napotkov, kako izvesti piknik, da bo nastalo čim manj odpadkov, in kako poskrbeti za tiste odpadke, ki kljub vsemu nastanejo. Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane Izognite se nepotrebnemu povzročanju odpadkov, saj je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane: • Kupujte nepakirano hrano, brez nepotrebne embalaže. • Hrano shranjujte v posodah, namesto v plastičnih vrečkah ali foliji. • Kjer je na dosegu voda iz javnega vodovoda, pijte vodo iz pipe. • Kupujte pijačo v povratnih steklenicah. • Uporabite pribor, krožnike in kozarce za večkratno uporabo, namesto takšnega za enkratno uporabo. Če to ni možno, pa izberite takšne iz biorazgradljive plastike, ki jih potem odložimo v rjavi zabojnik in so okolju prijaznejši. Izogibajte se uporabi slamic za pitje, če se jim ne morete upreti, pa uporabite takšne za večkratno uporabo, ki se lahko dobro operejo. Poskrbite za ločeno zbiranje odpadkov Kljub trudu za čim manj odpadkov jih bo nekaj vseeno nastalo. In ravno na zabavah se pogosto zgodi, da Če je le možno, tudi na piknikih pijte vodo iz pipe – poleg tega, da je vedno sveža in zdrava, tudi ne povzroča odpadkov. Kam spadajo odpadki, ki najpogosteje nastanejo na pikniku? EMBALAŽA • plastenke • pločevinke • tetrapaki od sokov • plastične vrečke • folija za živila in alufolija • plastični in kovinski zamaški BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI • papirnati krožnički in kozarčki • biorazgradljivi krožnički, kozarčki in pribor • ostanki hrane • papirnate brisačke in prtički • lesen pribor STEKLO • nepovratne steklenice • kozarci vloženih jedi MEŠANI ODPADKI • zamaški iz plute • cigaretni ogorki • baloni Če je odpadkov več, kot jih lahko odložite v zabojnike, jih pripeljite v Center za ravnanje z odpadki Odpadke je prepovedano odlagati ob zabojnike (tako domače kot tiste na ekoloških otokih), saj jih živali in veter lahko raznosijo po okolici. Če je odpadkov več, kot jih lahko odložite v zabojnike, jih pripeljite v Center za ravnanje z odpadki, vse ločeno zbrane odpadke naših uporabnikov prevzamemo brezplačno. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje. ❒ letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 33 obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si PO SADIKE ZELENJAVE IN ZELIŠČ ZA VEČJO SAMOOSKRBO DRAGICA BOHINEC JAMNIK IN VASJA BOHINEC Vsaka tržnica je srce mesta. To velja tudi za domžalsko tržnico, ki je že vrsto let živahno stičišče in prijeten kraj srečevanja Domžalčanov in Domžalčank, pa tudi okoličanov. Že vrsto let v našem vrtnarstvu Bohinec spodbujamo samooskrbo z domačo zelenjavo in zelišči. Dobro je, da vemo, kaj jemo in kako je bilo to pridelano. Za domač, zdrav pridelek zelenjave so zelo pomembne zdrave, kakovostne sadike.  – Dragica Bohinec Jamnik Renata Ucman Foto: Vido Repanšek N aša domžalska tržnica v središču mesta še pomembnejša postaja v časih, ko še toliko bolj želimo vedeti, kaj jemo, pri hrani natanko poznati njeno pot od njive do krožnika in povečati svojo preskrbo s svežo, lokalno pridelano hrano. Med ponudniki na tržnici sta od samega začetka Dragica Bohinec Jamnik in Vasja Bohinec z Vrtnarstvom Bohinec iz Šmarce pri Kamniku, ki z družino v več rastlinjakih pridelujeta in prodajata sadike najrazličnejših zelenjadnic, zelišč in cvetja. Vse več se jih zaveda pomena čim večje samooskrbe s hrano, zato je tudi za njihove kakovostne sadike vse več zanimanja. »Že vrsto let tudi v našem vrtnarstvu Bohinec spodbujamo samooskrbo z domačo zelenjavo in zelišči. Dobro je, da vemo, kaj jemo in kako je bilo to na njivi ali vrtu pridelano. Tudi za našo družino zato poskušamo sami doma pridelati čim več zelenjave in zelišč, za lastno preskrbo s čim bolj naravno pridelano hrano. Za domač, zdrav pridelek zelenjave so zelo pomembne zdrave, kakovostne sadike, ki jim zato med vzgojo posvečamo veliko pozornosti. Vesela sem, ko opažam, da po naše sadike in nasvete za vzgojo zelenjave, tako na domžalsko tržnico kot v vrtnarijo, prihaja vse več mladih, ki že urejajo svoje vrtičke. Nekateri imajo domač obhišni vrt, spet drugi imajo vrt v najemu. Zanimanje za naše sadike zelenjave, zelišč in cvetja je tako med ljudmi iz leta v leto večje,« pripoveduje Dragica Bohinec Jamnik iz Vrtnarstva Bohinec v Šmarci pri Kamniku. Dragica Bohinec Jamnik in Vasja Bohinec iz Vrtnarstva Bohinec iz Šmarce pri Kamniku se trudita, da na domžalski tržnici kupcem ponudijo čim bolj kakovostne sadike najrazličnejših zelenjadnic, zelišč in cvetja. Vse sadike v svojih devetih rastlinjakih kakovostno vzgojijo sami, pri delu pa jima pomaga vsa družina. Čez poletje imamo doma, v naši vrtnariji v Šmarci pri Kamniku, v prodaji tudi različno zelenjavo. Predvsem stročji fižol maslenec, pa tudi nekaj druge zelenjave.  – Dragica Bohinec Jamnik te sadike zelenjadnic, zelišč in cvetja prodaja na stojnici na domžalski tržnici. Tako je v delo v našem vrtnarstvu vključena vsa družina.« Že več kot tri desetletja predani vrtnarstvu Sadike vzgajajo sami iz semena Bohinčevi so vzgoji kakovostnih sadik predani že vrsto let. »Vrtnarstvo Bohinec sva z možem Vasjo Bohincem v Šmarci pri Kamniku zasnovala pred 33 leti. Takrat se je mož prvi navdušil nad pridelavo sadik. Nobeden od naju se prej ni ukvarjal z vrtnarstvom, tako da sva se vseh vrtnarskih opravil priučila. Predvsem z velikim veseljem do dela z zemljo in rastlinami. Danes imamo v našem vrtnarstvu devet rastlinjakov za vzgojo sadik zelenjadnic, zelišč in cvetja, tako v Šmarci pri Kamniku kot v Rudniku pri Radomljah. Dela je ogromno, saj vse sadike, ki jih prodajamo tudi na domžalski tržnici, vzgajamo sami. Zaradi obilice dela doma v vrtnariji poleg naju z možem Vasjo delata še sinova Gregor in Nejc, ki ravno tako pomagata pri vseh delih v zvezi z vzgojo sadik. Starejši sin Zoran pa vsak teden od torka do sobo- V devetih rastlinjakih jim dela nikoli ne zmanjka. »Preden se v decembru lotimo priprav na novo vrtnarsko sezono v prihodnjem letu, moramo najprej skrbno pripraviti in očistiti vse naše rastlinjake. To pomeni, da dobro pomijemo in razkužimo mize, saj vrtnarimo v res čistih pogojih. Le tako se v rastlinjakih na sadikah ne more razviti bolezen, kar se obrestuje tudi pozneje, da sadike ne zbolijo. Vse sadike za prodajo morajo biti namreč povsem zdrave in kakovostne. Zato za pridelavo izbiramo tudi res dobro, kakovostno seme. Solata iz naših sadik včasih naredi tudi kilogram težke glave. V poletnih mesecih rastlinjake ob straneh odpremo, da sadike v poletni vročini lažje vzgajamo. Na tak način so obenem zaščitene pred vremenskimi vplivi in točo. Tako imamo v rastlinjakih res dovolj dela vse mesece v letu.« Sejejo strojno, mlade rastlinice pikirajo ročno Vse sadike zelenjave, zelišč in cvetja, ki jih prodajajo tudi na domžalski tržnici, vzgojijo sami iz semena. »Prve sadike zelenjadnic, na primer solate, pora, zelene, peteršilja in čebule, začnemo pripravljati že v drugem delu decembra. Za sejanje semena v platoje uporabljamo stroj. V začetku februarja začnemo sejati plodovke, več sort paradižnika, paprik, kumare, feferone in tako dalje. Vse plodovke nato iz platojev pikiramo v lončke z več zemlje. Pikiranje mladih rastlinic opravimo ročno in je temu primerno zamudno. V vseh teh mesecih od decembra do pomladi moramo rastlinjake za uspešno rast sadik vrtnin ogrevati, kar je precej velik strošek. V naših rastlinjakih pridelavo posodabljamo iz leta v leto. Sadike v platojih zato zalivamo z rampo, ki po rastlinjaku teče nad mladimi rastlinami oziroma sadikami in jih nežno prši z vodo. To nam vsaj malo olajša delo. Do pomladi imamo s sadikami še precej dela, saj jih prestavljamo iz rastlinjaka v rastlinjak, glede na temperaturo v njih. Vendar pa pri pridelavi sadik zelenjadnic in zelišč ne škropimo z raznimi pripravki, da so čim bolj naravno vzgojene.« Od različnih solatnic od kapusnic Njihova ponudba sadik zelenjadnic v platojih in zelišč v lončkih na domžalski tržnici je raznovrstna. »V ponudbi imamo sadike različnih sort solat, od gentile, ledenke, kristalke, mehke glavnate solate, kanaste do ameriške rjavke, poleg teh pa še različne sorte endivije in radičev. Od kapusnic imamo na voljo sadike zgodnjega in poznega zelja, brokolija, cvetače, nadzemne in podzemne kolerabice ter brstičnega, glavnatega in kodrolistnega ohrovta. Precejšnje zanimanje je tudi za sadike plodovk, zato imamo na voljo več različnih sort paradižnika, paprike, feferonov, čilijev, jajčevcev, bučk, buče hokaido, solatnih kumar in tudi kumar za vlaganje, lubenice in melone. Bogata je tudi naša ponudba sadik zelišč, dišavnic in začimbnic. Na voljo imamo sadike pehtrana, luštreka, bazilike, majarona, origana, timijana, melise, šetraja, poprove mete, drobnjaka, stebelne in gomoljne zelene, pora, rožmarina, sivke in žajblja. Vsa zelišča posejemo iz semena, le nekatera vzgojimo iz potaknjencev, denimo pehtran in sivko. Zelišča sejemo v marcu, da jih imamo pozneje spomladi že v prodaji. Na domžalski tržnici sadike po navadi prodajamo od začetka marca do konca oktobra.« Pisano balkonsko cvetje V Vrtnarstvu Bohinec so ponosni tudi na vzgojo sadik najrazličnejše- ga cvetja. Spomladi je za cvetoče lepotice veliko zanimanja, saj si marsikdo želi domač balkon, teraso ali vrt odeti v čudovito okrasno cvetje in strukturne rastline. »Cvetje prav tako vzgajamo sami iz semena. Spomladi imamo najprej v prodaji primule, nato pa balkonsko cvetje. Še vedno je veliko zanimanja za pokončne in pol viseče pelargonije ter enojne in dvojne bršljanke, oboje v najrazličnejših barvah, pa tudi za zmajeva krila in veliko različnih strukturnih rastlin, kot so moljevke, afriški smilj, beli mleček in tako dalje. Poleg tega mnogi povprašujejo tudi po sadikah cvetja za grobove in vrtove.« Na domžalsko tržnico se radi vračajo Na domžalski tržnici jih kupci večinoma že dobro poznajo, saj so kot ponudniki prisotni že od samega začetka njenega delovanja. »Veseli smo, da je domžalska tržnica tako lepo urejena in da na njej svoje pridelke in izdelke ponuja precejšnje število lokalnih ponudnikov. Prav tako smo veseli, da se mnogi kupci, ki so zadovoljni z našimi sadikami, iz leta v leto radi vračajo k nam. Vse več ljudi se torej tudi v mestih zaveda pomena živilske tržnice in tega, da si lahko tudi sami na domačem vrtu hrano zdravo pridelajo. To se mi zdi izredno pomembno, saj moramo pri nas čim bolj razširiti in povečati svojo samooskrbo s svežo in lokalno pridelano hrano,« sklene Dragica Bohinec Jamnik. ❒ CNS, avtoma�zacija stavb, vzdrževanje in servisiranje prezračevalne, ogrevalne in hladilne opreme. T3 TECH d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana www.t3-tech.si info@t3-tech.si 34 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Od evropske jeseni do klavrnega zaključka pomladi Dobljani sezono zaključili na devetem mestu Za nogometaši Domžal je turbulentna sezona, ki se je končala slabše od pričakovanj. Predvsem druga polovica spomladanskega dela sezone je minila brez zmagovitega niza, ki bi pomenil preboj – tako na prvenstveni lestvici kot na zelenici. nk domžale Enajst zmag, dvanajst neodločenih rezultatov in trinajst porazov je bilo dovolj za končno sedmo mesto, zagotovo manj od ciljev, ki so bili na začetku sezone evropsko zastavljeni. Zmagovitemu februarskemu nizu ni sledilo nadaljevanje, saj je bilo na četrto spomladansko zmago treba čakati devet tekem oziroma dva meseca. Za dodatno zaušnico je konec aprila poskrbel izpad proti Bravu iz polfinala pokala, ki je še vodil do evropske vstopnice. Sam zaključek sezone je nato minil v bolj pozitivnih tonih, saj je dvema zmagama proti Bravu konec aprila (2:0) in Aluminiju (3:1) sledil poraz proti Muri (1:3) ter za konec še dva remija. Najprej s Celjani z 1:1 in nato z Radomljani s 3:3. V ospredje je nato stopil tudi mlajši rod nogometašev, v prvi vrsti Mitja Ilenič, Nick Perc, Žiga Repas, Emir Saitoski … tudi Denis Adamov, ki je proti Radomljam vstopil v igro namesto poškodovanega Ileniča ter dosegel dva zadetka. ‘Na mladih naj domžalski nogomet stoji!’ Prav mladi domžalski nogometaši so znova poskrbeli za dobro voljo ob zaključku sezone. Mladinci bodo tudi v prihodnji sezoni igrali v Od kandidatov za izpad do najbolj vroče ekipe prvenstva Radomlje so bile najuspešnejša ekipa zadnjega dela sezone, s serijo štirih zaporednih zmag in neodločenega rezultata so na prvenstveni lestvici skočili na končno šesto mesto. nk kalcer radomlje Sezono so končale pred sosedi iz Domžal, kar se je po uvodu v spomladanski del sezone zdelo nemogoče. Mlinarji so lahko na svoje nogometaše več kot ponosni, saj so se po kar nekaj spremembah v ekipi v zim- tako rekoč izgubili boj za naslov prvaka. V Kopru je bilo 3:1. Velika zmaga – za katero so s strani Maribora, ki se je takrat še krčevito boril za naslov prvaka, nogometaši prejeli kar 80.000 evrov – o kateri bo najverjetneje prelito še nekaj črnila. Mre- Tudi slovenska nogometna drugoligaška druščina je zaključila s tekmovalno sezono 2021/22, nogometaši Doba so jo končali na devetem mestu, s čimer so ponovili dosežek izpred dveh sezon. Zmagovito slovo od sezone 2021/22 mladinski ligi prvakov, potem ko je že pred koncem jasno, da bodo Domžalčani znova osvojili prvo mesto na skupni lestvici mladincev in kadetov. Konec sezone pa v Domžalah pomeni tudi konec neke zgodbe, ere, saj se je od aktualnega nogometa poslovil dolgoletni kapetan Senijad Ibričić, ki bo zasedel mesto športnega direktorja. Ta položaj tako zapušča Matej Oražem, tudi na trenerskem mestu prihaja do sprememb, saj Dejan Djuranović s svojimi sodelavci ni več trener Domžal. Ob Kamniški Bistrici bo tako zapihal nov veter, vsaj do poletja pa počakajmo, kakšen bo. Domen Jarc Foto: NK Domžale nk roltek dob Modri iz Doba so na 30 prvenstvenih tekmah zmagali enajstkrat, šestkrat je prišlo na njihovih tekmah do delitve točk. Prejeli so zadetek več, kot so jih dali (45:46), in tako pod črto zagotovo zaostali za pričakovanji, ko so bila zastavljena pred začetkom sezone. Pogledovali so proti vrhu razpredelnice, a v močni konkurenci predvsem Gorice ter Triglava, pa tudi preostalih nekdanjih prvoligašev Krke, Rudarja, Nafte je bilo deveto mesto realen pokazatelj trenutnega stanja. Za kaj več je manjkal kakšen zmagoviti niz (v jesenskem delu so septembra vknjižili tri zaporedne zmage, v spomladanskem delu še dve – in tudi niz neporaženosti je spomladi znašal zgolj dve tekmi). Tudi majski zaključek sezone je bil slika celega leta. Najprej so v 27. krogu izgubili proti prvakinji 2. lige in povratnici med prvoligaše Gorico (0:2), sledil je domači remi s Krko z 2:2, za katerega sta poskrbela Gašper Černe in Jošt Pišek ter nov, 13. poraz v sezoni proti Rogaški (1:3). Je bil pa zato konec toliko bolj pozitiven, saj so se Dobljani od sezone in navijačev poslovili z zmago, doma so z 2:0 premagali Beltince. Tri točke sta četi trenerja Jerneja Javornika zagotovila Černe in Jaka Kasnik. Podobno uspešen je bil tudi podmladek Modrih, ki je v 2. mladinski in kadetski ligi – zahod osvojil končno peto mesto. Nogometaši Doba zdaj odhajajo na zaslužen poletni odmor, nato pa bodo – zagotovo tudi s spremembami v ekipi – krenili v priprave na že 13. sezono v 2. slovenski ligi. Nov naslov prvaka v domžalskih vitrinah, člani pa v finalu Za košarkarji Helios Suns je izjemno uspešen mesec, saj se po mladincih naslova državnih prvakov veselijo še kadeti. V igri za prestižno lovoriko pa ostajajo tudi člani, ki bodo skušali v finalu presenetiti favorizirano Cedevito Olimpijo. Nogometaši Radomelj so imeli v zadnjem obdobju veliko razlogov za slavje. skem prestopnem roku v nadaljevanju odlično uigrali in bili trn v peti tako rekoč vsem ekipam v prvi slovenski ligi. O tem najbolje priča niz zadnjih desetih tekem sezone, na katerih so zabeležili zgolj en poraz, ob tem pa petkrat zmagali. S tem ne da so le pobegnili zadnjeuvrščenima Aluminiju ter Sežani, ampak skočili tudi pred Domžale in Celje – ekipi, ki sta imeli pred sezono evropske cilje. Zmagoviti niz so konec aprila začeli v Sežani, kjer so z zmago z 2:1 iz igre za osmo mesto dokončno izločili Sežano. Sledila je zmaga z identičnim rezultatom doma proti Celju, potem ko je oba zadetka za Mlinarje v 54. in 63. minuti dosegel Gedeon Guzina. V predzadnjem, 35. krogu, so moč rumeno-črnih izkusili do takrat vodilni Koprčani, s čimer so žo ‘kanarčkov’ je načel Mario Čuić v 24. minuti, po hitrem izenačenju je novo vodstvo Radomljanom zagotovil Ivan Čalušić v 31. minuti, končni izid pa je po dobi uri igre postavil Guzina. Sezono so varovanci Nermina Bašića zaključili s prijateljsko delitvijo točk proti Domžalam (3:3). Na 36 prvenstvenih tekmah so Radomljani osvojili 46 točk, dosegli 47 in prejeli 52 zadetkov. V spomladanskem delu sezone so z zadnjega mesta skočili na šestega in tako v tretjem poskusu vendarle izpolnili osnovni cilj – obstati v prvoligaški druščini. A ta zaključek prvenstva tudi v Radomljah (najverjetneje) upravičeno dviguje apetite pred naslednjo sezono. Domen Jarc Foto: NK Kalcer Radomlje kk helios suns Domžalski košarkarji so se po napetih izločilnih tekmah prebili v finale državnega prvenstva, potem ko so v četrtfinalu in polfinalu z 2:1 premagali najprej Šentjur in nato še Terme Olimia Podčetrtek. Varovanci Dejane Jakare so v izločilne boje krenili s prvega mesta po drugem delu tekmovanja s prednostjo domačega igrišča. A začelo se je s pravim šokom, saj so doma kot favorizirano moštvo najprej izgubili s Šentjurjem s 83:87. Toda še predno bi lahko kdo pomislil na črn scenarij in (pre)hiter zaključek sezone, že je sledil najboljši možen odgovor na tesen poraz – prepričljiva zmaga v gosteh na drugi tekmi kar s 109:70 za izenačitev v zmagah na 1:1. In tudi na odločilni tretji tekmi so bili domžalski igralci več kot prepričljivi, saj so slavili z 90:69. V polfinalu so nato Domžalčani zadržali prednost domačega igrišča, a se obakrat poigrali z živci trenerskega štaba in navijačev. Prvo tekmo doma so dobili s 70:68, potem ko so imeli igralci Podčetrtka v rokah priložnost za izenačenje, a so sekundo pred koncem srečanja zadeli le enega od treh prostih metov, ki bi lahko vodili v podaljšek. Sledil je visok poraz v Podčetrtku s 65:85 in nova selitev na tretjo tekmo, ki je odločala o potniku v finale. Tja so se na koncu vendarle prebila ‘sonca’, ki so slavila s 85:83. Znova tesno, čeprav so minuto in pol pred koncem vodi- Carlbe Lee Ervin odlično vodi domžalsko igro – na srečanju proti Šenčurju je bil blizu celo v Sloveniji redko videnemu ‘trojnemu dvojčku’, saj se je izkazal z 22 točkami ter devetimi skoki in podajami. la še za enajst točk, a strelski mrk in nalet tekmeca sta znova marsikomu pognala kri po žilah. Vse to je zdaj pozabljeno, v glavah je samo veliki finale z Olimpijo na tri zmage. Domžalčani lahko vanj krenejo sproščeno in z željo po velikem presenečenju. Zmagovito je torej sezono, tako kot domžalska selekcija košarkarjev do 19 let, končala tudi ekipa U17. Zasluženo so se v polni in glasni domači dvorani veselili naslova državnih prvakov, potem ko so dobili vse tri tekme zaključnega turnirja. Še najbolj tesno je bilo v četrtfinalu, ki so ga košarkarji Heliosa proti Ajdovščini dobili z 72:68. Primorci so v zadnji minuti in pol zapravili kar tri priložnosti za vodstvo ali izenačenje, tako da so se napredovanja veselili Domžalčani. V nadaljevanju tekmovanja so bile domžalske roke nato bolj mirne – v polfinalu je padla Krka (75:64), v finalu pa nato še Zlatorog (85:66). Igralec turnirja je postal Jan Zemljič, v najboljšo peterko turnirja pa sta bila izbrana Alen Zulić in Jan Babič. Domen Jarc Foto: Helios Suns letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Z novim državnim rekordom skočil med najboljše na svetu Jan Emberšič je na ekipnem prvenstvu Slovenije za starejše mladince kladivo zalučal 75,36 metra ter se s tem dosežkom zavihtel na tretje mesto mladinske svetovne lestvice. ak domžale Odlični metalec kladiva iz Atletskega kluba Domžale še stopnjuje formo in potrjuje svojo kandidaturo za osvojitev medalje na avgustovskem svetovnem prvenstvu za mladince. Tokrat je 21. maja na tekmi v Slovenj Gradcu prepričljivo slavil z rezultatom 75,36 metra. S tem se je utrdil na tretjem mestu mladinske evropske in svetovne lestvice v metu šest kilogramov težkega kladiva. Naslednji njegov izziv bo napad na mladinski državni rekord Primoža Kozmusa, ki je sicer kladivo, težko 7,26 kilograma, leta 1998 vrgel 66,28 metra. V Slovenj Gradcu se je z zmago in novim osebnim ter mlajše mladinskim klubskim rekordom izkazal še Nik Meden Štrubelj. V suvanju šest kilogramov težke krogle je tekmece pustil dva metra zadaj, prepričljivo je slavil z rezultatom 14,64 metra ter s tem za 20 centimetrov izboljšal dosežek Gregorja Šnajdra iz leta 2015. Pod zmago se je podpisala še ena mlajša mladinka Žana Planinšek v metu kopja (39,18 metra). Nik in Žana sta prepričljivo slavila tudi na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladinke in mladince, ki je 8. maja potekal v Mariboru. Nik je petkilogramsko kroglo sunil 16,29 met­­ra daleč. Z zmago sta se oba uvrstila tudi na prvo reprezentančno tekmo za mlajše mladince in mladinke konec maja, brez katere pa je ostala razočarana Tia Emberšič, ki je svoj nastop v Mariboru v metu kladiva končala na 3. mestu (50,29 metra). Do zmage in uvr- stitve na tekmo v italijanski Bressanone ji je zmanjkalo vsega pol metra. Z mešanimi občutki je prav tako medaljo – svojo prvo na velikih tekmovanjih – prejela Neja Ambrož. V teku na 800 metrov je z osebnim rekordom 2:19,67, kar je tudi peti rezultat v zgodovini kluba na tej razdalji, pritekla do brona, a ‘reprezentanca’ je bila oddaljena zgolj slabo sekundo. Na maratonsko razdaljo se je po poškodbi vrnil Martin Ocepek, ki je v Radencih, na slovenskem maratonu z najdaljšo tradicijo, ki je štel tudi kot Prvenstvo Slovenije v maratonu, osvojil četrto mesto z rezultatom 2:50:39. Domen Jarc Jan odločno koraka proti velikemu cilju sezone – svetovnemu prvenstvu za mladince. Slovenci na zmagovalnih stopničkah Veronikinega pokala V Kamniku je od 6. do 8. maja potekalo tradicionalno mednarodno lokostrelsko tekmovanje, že 7. Veronica’s Cup 2022. 24. Pokal Občine Domžale Kegljanje slovenskih paraplegikov Kegljaški turnir slovenskih paraplegikov je letos že 24. privabil na kegljišče v Kamniku ter na zaključek turnirja na Količevo številne slovenske paraplegike. 24. turnir slovenskih paraplegikov za Pokal Občine Domžale, s katerim so se spomnili praznika naše občine, je zelo lepo uspel – tako po zaslugi Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine kot še posebej članice Cvetke Štirn in njene družine, ki je tudi letos vzorno pomagala pri organizaciji in izvedbi turnirja. Ta se je začel na kegljišču v Kamniku, kjer so športniki pokazali veliko hrabrosti in predvsem natančnih metov, pa tudi prijateljstva in veselja, da se na turnirju ponovno srečajo. Prijateljsko srečanje s podelitvijo priznanj in pokalov ter prijetnim druženjem na Količevem je pokazalo, kako so tudi paraplegiki v času korone pogrešali srečanja in prijetno druženje. Pri slovesni podelitvi smo lahko pozdravili Mirjam Kanalec, predsednico Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, glavno organizatorko Cvetko Štirn ter Evo Pahovnik, vodjo športa v DP, med posebnimi gosti, ki so jih pozdravili ter zaželeli uspešno delo in prijetno počutje pa Marjana Ravnikarja, podžupana Občine Domžale, Mateja Slaparja, župana Občine Kamnik, in Petra Robnika, predsednika Skupščine paraplegikov Slovenije, ki so vsi sodelovali pri slovesnih nagovo- ske, Bele krajine in Posavja je bila rih in podelitvi priznanj, medalj in druga, najboljši kegljači paraplegiki pokalov ter praktičnih nagrad. Dru- pa prihajajo iz DP ljubljanske pokraštvo paraplegikov ljubljanske po- jine. Čestitamo! Organizatorji se iskreno zahvakrajine pa je Občini Domžale ob prazniku in 70-letnici ustanovitve me- ljujejo vsem sponzorjem in donastne občine podelilo umetniško sli- torjem: Občini Domžale kot pokroko Željka Vertlja (VDMFK) ter izrazi- viteljici; ostali donatorji in sponzorji lo željo, da se uspešno sodelovanje pa so bili: Zavod za šport in rekreacijo nadaljuje tudi v prihodnje. Društvo Domžale, Klimer Štirn & co., d. n. o., paraplegikov ljubljanske pokrajine Vir, G3 Spirits, d. o. o., Komenda, MG je na slovesnost povabilo tudi vse inštalaterstvo, d. o. o., Krtina, Helpy člane z območja naše občine, k pri- Albena, d. o. o., Trzin, Avto GP – Peter jetnemu razpoloženju pa je prispe- Govejšek, s. p., Brezje, Freddy SLO, Modum, d. o. o., Maja Kesič Domžaval tudi harmonikar Robert Stopar. Za Pokal Občine Domžale: Med le, Elektro Verpex – Peter Verbič; Poposamezniki – moški je prvo mesto os- moč na cesti, Božo Kveder, Krtina, Javojil Anton Kanc, DP Novo mesto pred nez Mal, Moravče, Zavarovalnica TriRomanom Hrženjakom, DP Celje, tretji glav, d. d., Ljubljana. pa je bil Viktor Rupnik, DP Ljubljana. Društvo paraplegikov ljubljanske Med dekleti posamezno je bila naj- pokrajine je ob koncu uspešnega turboljša Senka Ivaniševič, DP Ljublja- nirja Občini Domžale zapisalo: »Druna, pred Martino Glavič, DP Novo me- štvo paraplegikov ljubljanske pokrasto ter Marijo Kerec, DP Maribor. Med jine se vam iskreno zahvaljujemo za veterani in tetraplegiki je prvo mesto obisk, pomoč pri organizaciji in dolosvojil Ludvik Škraban, DP Murska goletno podporo našemu društvu. Z Sobota, drugi je bil Franc Kuhelj, DP vašo pomočjo nam je uspelo uspeNovo mesto, Feliks Burger, Ljubljana šno izpeljati že štiriindvajseti turnir v pa je zasedel tretje mesto. Med ekipa- kegljanju slovenskih paraplegikov za mi je tretje mesto in pokal prejelo DP Pokal občine Domžale. S tem ste znoMaribor, ekipa DP Ljubljane je bila va dokazali svojo srčnost ter posluh druga, prehodni pokal pa so osvojili za šibkejše in odrinjene na rob družparaplegiki kegljači iz DP Novo mesto. be. Še enkrat se vam iz srca zahvaljuPo 4. kolu lige Zveze paraplegikov jemo in vas lepo pozdravljamo.« Vera Vojska v kegljanju je DP Jugozahodne Štajerske osvojila tretje mesto, DP DolenjFoto: Miro Pivar Šahisti praznovali in se spominjali lokostrelstvo Sodelovalo je re- običajno organizirajo zveze, organikordnih 242 tekmovalcev v moški zacije Veronica’s Cup pa so se pred (146) in ženski (96) konkurenci, v leti ambiciozno lotili v kamniškem Ena izmed tradicionalnih oblik obeleževanja praznika Občine Domžale je tudi treh starostnih kategorijah in v dveh lokostrelskem klubu predvsem z naslogih: z ukrivljenim in sestavljenim menom, da bi se mladim lokostrel- pospešeni šahovski turnir. lokom. Pomerili so se tako posame- cem omogočilo pridobiti izkušnje, zniki kot ekipe. podobne tistim z velikih tekem za Po uspešnih četrtkovih kvalifika- svetovni pokal. Poseben čar Veroni- šahovsko društvo domžale je nega člana. Gospe Cirili je Jože Skok, sto je bilo dovolj 5 točk, ki jih je osvocijah se je Veronikin pokal nadalje- ki daje tudi čudovita kulisa Kamni- letos turnir v pospešenem šahz pove- pod­predsednik društva, izročil šopek, jilo kar šest igralcev, poleg omenjeval z izločevalnimi dvoboji. Sloven- ških Alp, ki vedno znova navduši zalo s praznovanjem 60-letnice Ša- ki ga je odnesla na grob Vida Vavpoti- nih Tisaja in Plaskana še Podlesnik, ske mešana, moška in ženska ekipa tekmovalce, tako da se vsako leto hovskega društva Domžale, turnir pa ča v Radomljah. O spominskem kotič- Dušan Brinovec in Jukan Nesib. Na turnirju je bilo poleg denarnih ukrivljeni lok ter moška in mešana vračajo in dajejo Veroniki vedno ve- so namenili tudi spominu na nepo- ku, kjer je bila fotografija Vida Vavpeekipa sestavljeni lok so stale na zma- čjo veljavo na svetovnem lokostrel- zabnega člana in odličnega šahista tiča, je Jože Skok zapisal krajši tekst, v nagrad za prvih 5 mest, podeljenih Vida Vavpetiča, v spomin katerega katerem je na kratko predstavil Šaho- tudi veliko praktičnih nagrad (vsak govalnih stopničkah – zlatih odličij skem zemljevidu. je dobil največ eno). Špela Orehek je so se veselili Aljaž Matija Brenk, Nina Letos so prišli tekmovalci iz 24 so pripravili 5. Vavpetičev memorial. vsko društvo Domžale. Udeležili so se ga tudi nekateri prejela nagrado za najboljšo občanV soboto, 23. aprila, je bilo v dvoraCorel, Urška Čavič, Toja Ellison, Den držav, tudi iz Hongkonga, IndiHabjan Malavašič, Tim Jevšnik, Staš je, Trinidada in Tobaga, El Salva- ni Krajevne skupnosti Vir nadvse ži- najboljši igralci pospešenega šaha ko Domžal, Petra Grošelj za najboljModic, Sergej Podkrajšek, Žiga Rav- dorja in Ukrajine. Izredno številč- vahno. Organizatorji, ki so vse potreb- v Sloveniji. Prvi nosilec je bil FIDE šo žensko igralko na turnirju, Mirko nikar in Ana Umer. Tudi pri posame- ne so bile češka ekipa, ekipa Izrae- no pripravili že dan prej, so vsem šahi- mojster David Brinovec iz ŠK Žalec, Čokan za najboljšega člana ŠD Domznikih so šle medalje Sloveniji. V na- la, Avstrije in Slovaške s po več kot stom in šahistkam izrekli prisrčno do- za njim mladi člani ŽŠK Maribor Po- žale. Najboljša mladinec in mladinpetih finalnih dvobojih s sestavljeni- 20 tekmovalci. Največ je bilo sloven- brodošlico in jim zaželeli prijeten ša- ligram – mednarodni mojster Jan ka do 20 let sta bila Teo Cimperman mi loki so morali premoč tekmecem skih tekmovalcev, od tega 17 članov hovski dan tudi ob upoštevanju še ve- Šubelj ter FIDE mojstra Jan Marn in (ŠK Komenda) in Sofia Timagina (ŠD priznati Toja Ellison (članice), Katja Lokostrelskega kluba Kamnik: Luka ljavnih koronskih ukrepov. Določili Domen Tisaj. Znano ime je bil tudi Domžale). Turnir je lepo uspel in je bil pravŠarec (kadetinje) in Staš Modic (čla- Arnež, Den Habjan Malavašič, Timej so sistem in igralni čas: med seniorji, mednarodni mojster Bogdan Podleni), ki so zasedli 2. mesta. Pri čla- Jeras, Žiga Ravnikar, Miha Rožič in člani ŠD Domžale in občani. Poskrbe- snik, medtem ko je bil domači adut zaprav povezava med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo Šahonih ukrivljeni lok je 2. mesto zasedel Teja Slana, Oskar Gnidovec, Teja li so tudi za okrepčilo 46 šahistov vseh za najvišja mesta MK Jure Plaskan. Z zmago nad Marnom v zadnjem vskega društva Domžale, ki se mu – Miha Rožič, bronasti medalji pa sta Habjan, Zala Koncilja, Živa Lavrinc, generacij in nagrade najboljšim. Bošt­dobili Žana Pintarič pri mladinkah in Nika Ogrinc, Denis Pavlič, Matija jan Grošelj, bivši predsednik Šahov­ kolu prvo mesto osvojil Jan Šubelj, glede na udeležbo ni treba bati za Metka Obljubek pri kadetinjah. Rožič, Anja in Katja Šarec ter Pia Za- skega društva Domžale, je posebej po- sicer tudi reprezentant Slovenije. uspešno prihodnost društva. Za odlično organizacijo in prijeVeronikin pokal je v Sloveniji ne- bret Verbole. Za najmlajše, v katego- zdravil sorodnike pokojnega Vida Vav- Marn se je po porazu moral zadokaj posebnega, saj gre za pomemb- rijah kadetinje in kadeti, je tekmo- petiča, med njimi ženo Cirilo in sina Iz- voljiti z drugim mestom, na najniž- ten šahovski dan organizatorjem isno tekmovanje, ki šteje za uvrstitev vanje na Veronikinem pokalu letos toka, ki vsako leto znova radi pride­jo jo stopničko pa je stopil Domen Tisaj krene čestitke, sponzorjem, posebej in točkovanje na svetovni rang le- potekalo prvič, nasprotniki pa so na tekmovanje in so hvaležni ŠD Dom- potem, ko je po trdem remiju uspel Občini Domžale, pa hvala. žale, da ne pozablja svojega us­peš- remizirati s Plaskanom. Za tretje meVera Vojska stvici. Tekmovanja takšnega ranga bili močni prav v vseh kategorijah. 36 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Marjanu Bolharju črni pas Spet kopica odličnih namiznoteniških uspehov KBV Domžale s predsednikom Marjanom Bolharjem nadaljuje uspešno pot in tako po organizacijski kot tekmovalni plati še kar niza uspeh za uspehom. Naša Katarina Stražar je na državnem prvenstvu RS za člane in članice do 21 let (U-21), ki je potekalo na Rakeku, v svojo bogato zbirko dodala nov naslov državne prvakinje v posamični kategoriji ter nato še v igri ženskih dvojic (skupaj s soigralko Leo Paulin, NTK Arrigoni Izola). klub borilnih veščin dom- pas 4. stopnje v kickboxingu in tako žale s predstavljanjem borilnih postal prvi Slovenec, ki je osvojil tošportov promovira borbenost, hra- vrstni pas. Čestitamo! brost in zainteresiranost mladih za Čestitke pa tudi Žanu Močniku, ta šport. Ob tem mladi športniki ki je 8. maja 2022 v Slovenski Bistriradi sodelujejo na različnih akcijah. ci v boks ligi zabeležil svoj uspešen Tako smo jih pred kratkim lahko po- ognjeni krst v mladinski kategorihvalili za udeležbo na čistilni akci- ji do 67 kg. ji v Krajevni skupnosti Dob, veliko Sicer pa se v Klubu borilnih vezanimanja pa so bili deležni tudi na ščin Domžale vsi pripravljajo na razsodelovanju na prireditvi ob občin- lična tekmovanja, med njimi tudi skem prazniku. tekmovalci v e-kickboxingu, pred Velik uspeh je dosegel tudi njihov katerimi je državno prvenstvo. Klub predsednik, ambasador športa Mar- bo organiziral tudi priprave v Planijan Bolhar, saj je v začetku maja na ci, jeseni pa tradicionalni kamp. Vera Vojska Rogli pred komisijo Kickboxing zveFoto: KBV Domžale ze Slovenije osvojil črn mojstrski namizni tenis Pri članih je do podobnih uspehov prišel tudi Rok Trtnik; osvojil je naslov državnega prvaka v dvojicah (skupaj s soigralcem Žigo Kristjanom Žigonom iz NTK Fužinar Interdiskont Ravne na Koroškem), s katerim pa sta loparje prekrižala v posamični konkurenci v polfinalu, kjer je slavil Žiga, Rok pa je osvojil tretje mesto. Na Muti je potekal letošnji 2. Top turnir za člane in članice, na katerem je imelo pravico nastopiti 24 najboljših tekmovalk in tekmovalcev na jakostni lestvici, ki so bili razdeljeni v tri kakovostne skupine po osem tekmovalcev oziroma tekmovalk – v skupini so nato igrali vsak proti vsakemu. Pri članicah je v prvi kakovostni skupini prvo in drugo mesto pripadlo nam (NTS Mengeš), saj je Katarina Stražar zmagala na turnirju, drugo mesto pa je osvojila Ana Tofant. Tudi pri članih smo imeli naše predstavnike; v prvi kakovostni skupini je Andraž Avbelj osvojil sedmo mesto, Rok Trtnik je zmagal v drugi, Aljaž Goltnik pa je osvojil četrto mesto v tretji kakovostni skupini. V Linzu (Avstrija) je potekal WTT Youth Contender turnir, član slovenske kadetske reprezentance je bil Članicam ŠD Sovice srebro in bron na SP v cheerleadingu v Orlandu Veselje po dobrih uvrstitvah na 2. članskem Top turnirju na Muti (z leve): Aljaž Goltnik, Ana Tofant, Rok Trtnik, Katarina Stražar in Andraž Avbelj Tudi v juniju bo cela kopica medtudi naš Luka Jokić. V močni mednarodni konkurenci je prikazal do- narodnih tekmovanj, eno tudi v Slobro igro, a se tokrat žal ni uvrstil v veniji (na Otočcu), omenil pa bi še tekmovanja v Črni Gori (Podgorica), finalni del turnirja. Udeležili smo se tudi nekaterih na Češkem (Havirov in Ostrava), na drugih tekmovanj, omenil bi 5. in Hrvaškem (Zagreb), Madžarskem 6. turnir MRNTZ. S teh turnirjev se (Gyor) in Italiji (Rimini). V začetku avgusta se odpravljanaši tekmovalci in tekmovalke redno vračajo z dobrimi rezultati ter mo na naše tradicionalne poleštevilnimi medaljami v vaseh staro- tne priprave v Kranjsko Goro, nato bomo s treningi nadaljevali v klubu. stnih kategorijah. Naše športno društvo je imelo v tem V septembru pa bomo začeli z našimesecu tudi redni občni zbor, ki pa je mi rednimi treningi tudi na rekreabil tudi volilni, saj so se iztekli redni tivni ravni. Že zdaj vabljeni, da se mandati organom društva. Po konča- nam pridružite. nem občnem zboru pa je potekalo že Besedilo in foto: Janez tradicionalno družabno srečanje. Izjemen začetek članske sezone Po mladinskih ekipah so svojo sezono odprle tudi članice. Maša Orehek in Brina Udovč do zgodovinskega 3. mesta med osmimi ekipami in prve medalje na svetovnih prvenstvih v mladinski kategoriji nasploh. šd sovice Letošnja sezona se je za ŠD Sovice začela že konec maja, ko sta bili Brina Udovč in Maša Orehek izbrani v mladinsko, Karmen Gerič pa v člansko performance cheer reprezentanco. Cilj reprezentance je bil nastop na ICU Svetovnem prvenstvu v cheerleadingu letošnjega aprila v Orlandu, mestu v ameriški zvezni državi Florida, ki se ga drži vzdevek ‘lepo mesto’, danes pa je znano predvsem po letoviščih in zabaviščnih parkih, kot so Walt Disneyjev Svet, filmski studio Universal in Sea World (Morski Svet, op. p.). Obe reprezentanci sta bili sestavljeni iz deklet iz vse Slovenije, kar je pomenilo veliko prilagajanja. Dekleta so s skupnimi treningi začela konec Članska ekipa z našo Karmen je septembra, najprej vsak drugi vikend, nato pa vsak konec tedna. Svoji točki imela še nekoliko težjo nalogo, saj so so pilile tudi z nastopi na vseh klub- si najprej morale priboriti mesto med skih tekmovanjih v tej sezoni (Lju- najboljših 10 skupin. V polfinalu so bljana Open, Frogs Cheer Cup in dr- nastopile suvereno in se v finale uvržavno prvenstvo CZS), kjer so publi- stile s tretjim najboljšim rezultatom. ko vsakič dvignile na noge. Zadnji te- V petkovem finalu so odplesale prakden pred odhodom so trenirale prak- tično brez napak – energija je napoltično vsak dan, 17. aprila pa končno nila celotno dvorano, njihova čista pom tehnika in lepa izvedba plesnih odletele proti Orlandu. Prvi sta z mladinsko reprezentan- elementov pa je prepričala sodnike, co v kategoriji mladinskih performan- da so dekleta osvojila končno 2. mece cheer pom skupin tekmovali Maša sto in naslov svetovnih podprvakinj in Brina. Njihov nastop je bil dih je- med članskimi performance cheer majoč – natančni, močni gibi, teža in pom skupinami. Tudi to je zgodovinenotno odplesana tehnika ter vrhun- ski uspeh, saj je bila do zdaj najboljska energije na odru so dekleta pripe- ša uvrstitev članske skupine 4. mesto. Vsa tri dekleta so se tako domov ljala do zgodovinskega 3. mesta med osmimi ekipami z vsega sveta. To je vrnila s tako želeno medaljo, osem sploh prva medalja na svetovnih pr- mesecev napornih treningov, usklajevanj, odrekanj in truda pa je bilo venstvih v mladinski kategoriji! Karmen Gerič s člansko perfor- nagrajenih na najlepši možen način. Ob tem izjemnem uspehu se zamance cheer reprezentanco svetovhvaljujemo vsem, ki so dekleta podna podprvakinja! pirali na njihovi poti: • selektoricam reprezentance Danijeli Nedeljković in Sausan Julević ter njihovim pomočnicam Zali Taljat, Heli Manfreda Turk in Maši Anžur, • trenerki Lauri Slana in • najboljšim staršem, ki so celotno pot omogočili. • podjetju Šterk, Emi Šterk in Tadeju Šterk • podjetju Tinex Šenčur Sezona 2021/2022 je bila za ŠD Sovice z rezultati zelo uspešna, čeprav še ni čisto končana. Letos so otroška, mladinska in članske performance cheer skupina tekmovale na treh tekmovanjih in osvojila kar nekaj medalj. Najbolj smo ponosni na našo otroško skupino Mini Sovice, ki je v kategoriji otroških cheer jazz skupin na državnem prvenstvu osvojila 3. mesto. Prav tako so bile 3. tudi naše članice med članskimi cheer jazz skupinami. Do konca sezone smo izpeljale še nastop na tekmovanju Twist Open (21. maja), čaka pa nas zaključni nastop vseh skupin Sovic v Ihanu (2. junija). Naša dekleta Karmen Gerič, Neli Žagar in Blažka Kotnik pa bodo prvi vikend v juliju tekmovale tudi na ICU evropskem prvenstvu v cheerleadingu, kjer bodo združile moči s Pikami iz Pivke. Letošnja sezona je bila kljub veliko izzivom zelo uspešna. Kmalu bo čas za nekaj počitka in predaha, septembra pa nadaljujemo novim izzivom in zmagam naproti. Laura Slana, Sovice diplomantka kineziologije in vaditeljica cheer plesa Foto: Sovice/Cheer zveza Slovenije domžale tigers Konec aprila so se Po napornem predtekmovalnem udeležile močnega mednarodnega dnevu je sledil še nedeljski boji za najturnirja v Utrechtu na Nizozemskem. višja mesta. Četrtfinalno tekmo so naLetošnje izvedbe King Bowla se je ude- ša dekleta opravile z odliko proti ekipi ležilo kar 36 moških in 12 ženskih s Škotske. V polfinalu jih je čakala prva ekip. Jedro ekipe sestavljajo izkušena ekipa nemške ženske reprezentance dekleta, ki v ženski članski ekipi tre- v flag footballu. Tekma je bila napeta nira in tekmuje skupaj že šest sezon, do zadnjega sodniškega žvižga in tudi s trenersko palico jim uspešno dirigi- tokrat so daljšo potegnile Tigrice in ra Matic Pirc. Vse te izkušnje so pri- se v finale uvrstile z rezultatom 13:12. šle zadnji vikend aprila še kako prav. V finalu je vse kazalo na ponovitev Na velikih mednarodnih turnirjih zadnje predtekmovalne tekme prosi tekme sledijo kot po tekočem traku, ti do polfinala neporaženih Francona Nizozemskem so tako potekale kar zinj. Malce nezbranosti v zadnjih sena šestih igriščih hkrati in v časovno kundah igre pa je pomenilo, da so se skrajšanih polčasih. Naša dekleta so Tigricam v finalu pridružile Nemke (2. se najprej pomerila z ekipo Univerze v ekipa reprezentance). Finale je bilo Norwichu (Anglija) in jih premagale z enostransko. Naša dekleta so prikaveliko razliko. Podobno sta se odvijali zala izjemno igro tako v obrambi (šest tudi tekmi proti ekipama Finske in Ni- prestreženih podaj!) kot v napadu in zozemske. Četrto tekmo so odigrale tekmo zmagale z rezultatom 33:8. proti Manchester Titans, ki so v pretekKot je povedal glavni trener Matic lih izvedbah King Bowla igrale že v fi- Pirc, je bil glavni cilj postaviti Domžanalu. Tudi po tej tekmi so Tigrice osta- le Tigers na svetovni zemljevid flag le neporažene. V zadnji, peti tekmi, footballa. To je tako njemu kot ceso se pomerile proti takrat še nepora- lotni ekipi uspelo v celoti. Verjameženi ekipi Molosses Redlips iz Fran- mo, da se bodo našemu povabilu na cije. Kako veliko šteje vsaka napaka mednarodni turnir, ki ga prirejamo na skrajšanih tekmah, so na svoji koži konec oktobra v Domžalah, odzvale občutila naša dekleta in prvič v dne- tudi ekipe, s katerimi smo stkali vezi vu igrišče zapustila sklonjenih glav. na zagotovo nepozabnem turnirju. letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik slamnik | 37 objave slamnik@kd- dom zale. si Draga Miša! Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, dedija, brata in strica Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Lada Konjarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem času stali ob strani. Še posebej iskrena hvala dr. Tomažu Mušiču za njegovo skrb in cenjeno pomoč, g. župniku Matjažu Križnarju za podporo in nepozaben pogreb ter g. Sandiju Brezniku za izdelavo osmrtnic. Hvala pevcem MPZ župnije Jarše, zborovodji ge. Katarini Pirnat in organistu g. Petru Pogačarju za čudovito muziciranje. Iskrena hvala vsem ribičem RD Bistrica, gasilcem PGD Jarše-Rodica ter ostalim gasilcem za častno stražo in veličastno zadnje spremstvo. Hvala ge. Barbari Lovše Sodnik, g. Stanku Volčiniju, g. Rajku Bajcu in g. Robiju Koščaku za ganljive poslovilne besede. Hvala Cvetličarni Orehek za prečudovite aranžmaje, g. Acu Majheniču za lepe fotografije ter ge. Dani Kralj za njeno vsestransko pomoč. Na koncu iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in vsem vam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter vse ostalo… Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. v sPomin Na dobskem pokopališču smo se 16.marca 2022 poslovili od naše drage Minevata dve leti, odkar si nas zapustil Miše Javoršek iz Šentpavla pri Domžalah roj. Lutar (1959–2022) Drago Kavka Žena Marjana z družino Vsem se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in podporo ob boleči izgubi. Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. v sPomin Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. zaHval a Franc Kovačič Na pragu 95. leta se je od nas poslovil naš dragi mož, ati, dedi, pradedi, brat in stric Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin. zaHval a Feliks Hribar Vsi njegovi Vsi njegovi Spodnje Jarše, april 2022 Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenila naša draga mami, babi in teta Ana Šinko šiviljska mojstrica s Homca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostale darove. Zahvaljujemo se gospodu župniku Gašperju Mauku, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič za pogrebno slovesnost. s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, homških gasilcem in društvu upokojencev za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter gospodu župniku Gašperju Mauku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. zaHval a V 68. letu na veliko noč nas je zapustil dragi mož in oče Jožef Kramar iz Preserij pri Radomljah Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter izkazano pozornost in sočustvovanje ob uri slovesa. Hvala ZD Domžale, patronažni sestri Marjeti, Nevrološki kliniki, župniku, pevcem in pogrebni službi za lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) v sPomin 30. maja mineva deset let, odkar nas je zapustila naša draga Mici Hribar Gmajnarjeva Mici iz Preloga pri Ihanu Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin ter se spominjate lepih trenutkov z njo. Mama Mici, ostajaš v naših srcih! Vsi njeni Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pada zlata tema. (Tone Pavček, iz Speči angel, zbirka Angeli) zaHval a V starosti 69 let je v nedeljo, 17. aprila 2022, za vedno zaspal Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni 12. maja bo minilo pet let, odkar nas je zapustil mož, oče in dedek Tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. v sPomin 22. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Ciril Sešek Veliko mislimo nate in se spominjamo lepih skupaj preživelih let. Vsi tvoji Dušan Škorič iz Zgornjih Jarš upokojenec in dolgoletni delavec papirnice na Količevem, zadnja leta je živel v Centru starejših v Cerknici. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Domžalah. Hči Klavdija in sin Matej ter brat Marjan in sestra Vesna Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. v sPomin 3. junija bo minilo sedmo leto, odkar nas je zapustila naša draga mama Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi! Ivanka Jereb s Homca v sPomin Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu. 18. maja je minilo tretje leto, odkar ni več med nami naše ljube žene, mami, babice, sestre in tete Vsi njeni s Homca Smrt je obrnjena stran od nas. Tako stoji noč in dan in si zakriva obraz. (Niko Grafenauer) Pavli Opara Za vedno ostaja z nami spomin na ljubezen in dobroto, ki si nam jo izkazovala. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in jo skupaj z nami nosite v svojih srcih. Vsi njeni v sPomin Mineva žalostnih deset let, odkar nas je zapustila naša draga mama SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. Francka Tavčar šivilja iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Sin Drago z družino 38 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii objave | pisma bralcev Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. v sPomin 19. junija bosta minili dve žalostni leti, odkar si nas nepričakovano zapustila naša draga žena, mami, babi, teta, soseda in prijateljica Ivanka Barišić roj. Štrukelj iz Doba pri Domžalah Zelo te pogrešamo in vedno boš z nami v naših srcih. Hvaležni smo, da smo lahko bili tvoji življenjski sopotniki. Tvoji najdražji Dolgo že v grobu spita, a v naših srcih še živita. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože vama krasijo in svečke v spomin gorijo. v sPomin Letos mineva 10 let, odkar sta nas zapustila naš dragi oče Karlo Gerič in naša draga mami Nada Gerič Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke. Pogrešamo vaju. Žalujoči otroci: Zoran, Vida, Dragan in Vesna z družinami Življenje, ki skrb in upanje sledila sta ga v hoji za modrostjo, ‘ne umre’. Življenje mati, ki dala si ga in prejela, s teboj ostalo bo za vedno. Zato oko, ki išče ljubljeni obraz, povzdigni. Dlani, ki božale so sina, skleni. Srce, ki krči se v bolečini, zberi, in v objemu Stvarnika, ki meri ti življenje, se odpočij. zaHval a V triindevetdesetem letu življenja se je poslovila slamnik@kd- dom zale. si Pisma bralcev Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. zaHval a V 98. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča Antonija Kralj (28. 12. 1924–5. 4. 2022) iz Srednjih Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše in ostale darove. Iskrena zahvala oskrbovalkam, gospodu župniku Matjažu Križnarju, PGD Jarše - Rodica in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. zaHval a Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Rozalija Resnik rojena Jerin po domače Mohkotova Rozka iz Kokošenj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni t: 040 780 078 Bistro Kiwi, Depala vas, nudi prostor za zaključene družbe. Možen najem samega prostora. Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. t: 040 872 078 Nudim storitve vrtnarskih del. t: 041 210 359 Prodam pločevino 3 mm, 4 mm in možen razrez. t: 040 872 078 t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Francka Gostinčar rojena Rahne z Vira pri Domžalah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za cerkev. Iskreno se zahvaljujeva gospodu župniku Juretu Ferležu za pogrebno slovesnost ter gospodu Franciju Sevšku za poslovilne besede. Hvala tudi kvartetu Krt za ganljivo odpete pesmi ter gospodu Marjanu Urbaniji za zaigrano Ave Marijo na orglice. Prav tako hvala Pogrebni službi Vrbančič, fotografu gospodu Vidu Repanšku in cvetličarni Vijolica za profesionalni odnos. Posebna zahvala gre dr. Mojci Zajc Kraševec in sestri Tini za zavzeto zdravniško pomoč in sočutje. Hvala tudi patronažni sestri gospe Miri Savnik za vse obiske, nasvete in oskrbo na domu. Njeno življenjsko vodilo je bila ljubezen, srčno veselje in vedno na razpolago vsem in vsakomur. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoča mož in hči Energetski premislek Porast števila svetovnega prebivalstva, tehnološki razvoj in vse večje potrebe ljudi po udobju tudi v manj razvitih delih sveta terjajo razmislek, kako zadostiti energetski lakoti človeštva. Glede na omejene možnosti pridobivanja čiste energije iz obnovljivih virov in glede na okolju neprijazno, škodljivo odvisnost od uporabe energentov fosilnega izvora, ki rezultirajo tudi v podnebnih spremembah, bomo prisiljeni spremeniti nerazumno razsipen način življenja. Treba bo varčevati z energijo. K zmanjšanju potreb po energentih lahko z razumnejšim ravnanjem pripomoremo posamezniki, lokalne skupnosti in država. Pomislimo, koliko nepotrebnih voženj z motornimi vozili lahko nadomestimo peš ali s kolesom, koliko prepogostih košenj z motornimi kosilnicami lahko opustimo, koliko elektrike lahko prihranimo s preudarno uporabo hišnih aparatov. Še več energije prihranimo z zmernim ogrevanjem in hlajenjem prostorov in z dobro toplotno zaščito stavb. Tudi posodobljena javna razsvetljava z varčnejšo solarno in LED tehnologijo ter s pametnim režimom prižiganja bi prispevala k zmanjšanju porabe. Največ bi lahko storila država s prilagoditvijo gradbene in energetske zakonodaje, usmerjene v racionalno rabo energije na področju javne infrastrukture in gospodarstva. Potreben bo trezen energetski premislek. Jože Nemec Kako naprej? MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. ZAHVALA Živimo in še bomo živeli v kriznih razmerah. Pogoji energetske in prehranske varnosti se vse bolj zaostrujejo, politična nestabilnost pa naš vsakdan še dodatno vznemirja. Prihodnost je negotova, svet se pogreza v propadanje in nazadovanje, ki ga spremlja splošno nerazpoloženje. Tega ne moremo bistveno spremeniti, nekaj pa vendar lahko postorimo. Na področju prehranske varnosti nismo samooskrbni. Z razumnimi ravnanji v pridelavi hrane pa bi lahko bili. Če je občina vsa leta do zdaj v prostorskih načrtih brutalno posegala po kmetijskih zemljiščih, bi z novelacijo občinskega prostorskega načrta še nepozidana zemljišča izven strnjenih naselij vrnila nazaj v kmetijsko rabo, za gradnje pa izkoristila devastirana zemljišča in stavbna zemljišča znotraj naselij. Zgodbe o pozidavi najboljših njiv za nakupovalna središča in za tovornjakarske terminale (Vir, Podrečje) bi morale biti samo še opomin na uničujoče pehanje za profitom. Nekmetijsko rabo več deset hektarjev zemljišč za angleško-golf travo (Dob), za avtomobilska parkirišča ter za razne deponije materialov bo treba vrniti kmetijski pridelavi. Urejeno in nadzorovano skupno vrtičkarstvo je lahko del samooskrbe. Občina ima razpoložljiva zemljišča, ki jih primerno enotno opremljena lahko odda v uporabo stanovalcem večstanovanjskih stavb. Pospeševanje trženja na kmetijah pridelane hrane bi bil z izgradnjo sodobne pokrite tržnice z vsemi spremljajočimi prostori ter zmerno ceno najemnine stojnic za prodajalce poljščin, vrtnin in živil znaten doprinos k oskrbi s hrano. V šolah, vrtcih in javnih ustanovah pa bi s smotrnim uvajanjem tradicionalnih slovenskih jedi izboljšali prehransko kulturo, obenem pa bistveno zmanjšali količino zavržene hrane. Zavržena hrana je sramotni madež na vesti vseh, od trgovcev, gostincev do posameznih gospodinjstev. Jože Nemec KMETIJO PEČNIK S KOLIČEVEGA je v marcu prizadela močna tragedija. Ognjeni plameni so zajeli lopo slamnatih in travnatih bal ter skladišče orodja. Zahvaljujemo se za hitro in številčno gasilsko pomoč številnim gasilskim društvom kot tudi Centru za zaščito in reševanje Domžale (CZR Domžale). Posebno pa se zahvaljujemo še prijateljem in dobrim ljudem za denarno, materialno in fizično pomoč. Izognili se bomo naštevanju, saj vas je bilo toliko, da bi bila cela stran polna. Še enkrat hvala vsem in iskren Boglonaj. Družina Pečnik Skokova žaga Na članek v zvezi s poimenovanjem Knezove soseske na koncu Ulice Antona Skoka se je odzval Roman Kos v prejšnji številki Slamnika. Naj uvodoma poudarim, da sem bila v marčnem članku podpisana, vendar se z mojim mnenjem strinjajo tudi brata in sestri kot potomci Skokovih. Drži, da je bil Anton Skok prvi trški župan, saj je on dal pobudo, da se leta 1925 Domžale preimenujejo v trg. Kos tudi piše, da je Knezova domačija ena najstarejših hiš v Domžalah, ven- letnik lxii | maj 2022 | številka 5slamnik slamnik | 39 pisma bralcev iz urada|župana objave slamnik@kd- dom zale. si dar vsaj doslej ni na njej nobenega tovrstnega obeležja, niti ni kakorkoli spominsko zaščitena, temveč obstaja le kot bivalni objekt, ki je bil prodan leta 1960 in obnovljen. Smešna je trditev, da če ne bilo nekdanjega Knezovega mlina, da tudi Skokove žage ne bi bilo. Anton Skok je bil pač izjemno podjeten, in je že davnega leta 1915 zgradil objekt, ki je oskrboval Domžale tudi z električno energijo. Zaradi naših pomislekov glede imena nove soseske smo se obrnili na Krajevno skupnost Simona Jenka že v času same zamisli, kjer so nam odgovorili, da ne morejo vplivati na to, kakšno ime bo izbral za sosesko investitor. Tako Roman Kos (podobno kot investitor) kar z lahkoto zamahne z roko, češ, zakaj se ne bi novo naselje imenovalo Knezova soseska. To je prelahkotno prirejanje zgodovinskih dejstev, kar je za nekatere zlasti v zadnjem obdobju postala že kar moda. Pozdravljamo pa pobudo Romana Kosa, da je potreben zgodovinski zaznamek oziroma obeležje na lokaciji nekdanje Skokove žage oziroma elektrarne. Kar pa zadeva umestitev soseske v prostor, smo po svoji strani vplivali, kolikor smo mogli, da bo znosna v okolju. Zagotovo pa bo nova stanovanjska soseska v mnogo čem spremenila lokacije nekdanje Skokove žage. Nataša Skok ter br ata in sestri OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IN PROGRAMOV DELA Z MLADIMI V LETU 2022 Občina Domžale na svoji spletni strani www. domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje projektov in programov dela z mladimi v letu 2022. Rok za prijavo na javni razpis je 29. junija 2022. Številka: 600-2/2022 Datum: 27. 5. 2022 Občina Domžale župan Toni Dragar ............................................................................. Preteklost polja med Domžalami in Depalo vasjo skozi oči sprehajalke OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA OSTALIH ŠPORTNIH OBJEKTOV IN OPREME TER PARKOV V LETU 2022 Ta zapis priča, kako sprehajalka po polju med Domžalami in Depalo vasjo bere njegovo preteklost. Polja na južni strani predela Stob v Domžalah so bila včasih zelo močvirnata. Zato so lastniki teh parcel na polju izkopali jarke v smeri se- Občina Domžale na svoji spletni strani www. ver–jug za odtekanje odvečne vode. Ker naselje še ni imelo domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, izvedene cestne kanalizacije, so v te jarke speljali tudi mete- naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razorno vodo s cest, dvorišč in vrtov naselja Stob. Jarki so pote- pis za prijavo sofinanciranja ostalih športnih kali ob mejah parcel in ob poljskih poteh. Ob robu teh jarkov objektov in opreme ter parkov v letu 2022. so lastniki posadili različna drevesa, predvsem hraste. Tako so pridobivali les za popravila hiš in gospodarskih poslopij. Rok za prijavo je možen 29. junija 2022. Del pa so prodali, saj je ta les bil in je še zelo cenjen. Še danes jih vidimo mogočne ob teh ostankih jarkov, ki jih je moč- Številka: 671-78/2022 no zarastla podrast. Vmes pa vidimo ostanke odsluženega Datum: 27. 5. 2022 gradbenega materiala, spomladi pa sveže odrezanega vejevObčina Domžale ja z domžalskih vrtov. župan Toni Dragar V prvem jarku še obstaja majhen betonski nosilec za nekdanjo brv čez jarek, ki je precej širok. To je dokaz, da je morala ............................................................................. biti ob nalivih precejšna količina meteorne vode, ki je pritekla iz Stoba. Na lokaciji Gasilskega doma pod Goričico je bil po pri- OBVESTILO O JAVNEM POVABILU povedovanju starejših občanov majhen zbiralni bajer. Od tod je na zahodni strani Goričice po jarku odtekala odvečna voda. Ta PRIPRAVA IDEJNE REŠITVE jarek so skrajšali za dolžino novega pokopališča. Za betonsko ograjo pa se ta jarek nadaljuje proti jugu skoraj do ceste, ki pe- IN POSTAVITEV KIPA STANETU lje do objektov Radio postaje. HABETU Drugi jarek poteka blizu zahodnega dela novega pokopališča in se konča še pred južnim delom betonske ograje. Na koncu jarka pa se dviga v nebo zelo stara češnja. Ko dozori, nudi Občina Domžale na svoji spletni strani www. domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, obilen posladek različnim pticam. Tretji jarek, ki je tudi skrajšan za dolžino pokopališča, pote- naročila, objave/aktualni« objavlja Javno poka približno v liniji zahodnega dela Stoba. Tudi ta je obraščen vabilo k pripravi idejne rešitve in postavitev kipa Stanetu Habetu. z mogočnimi hrasti. Četrti jarek se nahaja približno v sredini med Domžalami in Depalo vasjo. Še danes so dobro vidni ostanki jarkov. Ko so Rok za prijavo na javno povabilo je možen do v Stobu uredili odvod meteorne vode v novozgrajeno kanali- 15. septembra 2022 do 12. ure v vložišče Občizacijo, pa so kmetje, lastniki parcel, posekali drevesa, odstra- ne Domžale. nili podrast in jarke spremenili nazaj v orno zemljo. Uredili so tudi poljske poti za dovoze do parcel, ki potekajo ob obstoječih Številka: 4300-10/2022 jarkih. Po njih se, posebno v času korone, sprehajajo družine Datum: 27. 5. 2022 z otroki in štirinožnimi prijateljčki. Seveda ne manjka ostalih Občina Domžale sprehajalcev, pa tudi konjev z jezdeci ne. Včasih pa tudi na te Župan Toni Dragar poti radi zavijejo mopedi in kakšen avto. Peti jarek je že bliže Depali vasi in se konča približno v lini- ............................................................................. ji južnega dela pokopališča. Naslednji – šesti jarek, zahodno od petega, pa poteka na OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU severu v liniji Depale vasi na jug skozi polja do ceste, ki pelje mimo poslopij Zadruge. Ob tem jarku je zrasla v liniji poslopja ZA DODELITEV NEPROFITNIH Radio postaje veličastna starka vrba. Njen premer meri 5,20 m. STANOVANJ V NAJEM Premore samo še močan spiralno zviti obod. Notranjost pa je že propadla. Pred časom so jo močno obrezali na višini 3,20 m. Vsakih nekaj let ji lastniki ponovno porežejo močne poganjke. Občina Domžale na spletni strani www.domObiskovalce pa, ko gremo mimo častitljive starke, nas vedno zale.si v zavihku »Objave/Javni razpisi, narazveselijo njeni novi močni poganjki z zelenimi vejicami. Tako ročila, objave« objavlja Javni razpis za dodelistara vrba je v širši domžalski regiji prava redkost. Zato je vretev neprofitnih stanovanj v najem. dno razmisleka, kako jo zaščititi, da je ne bi pokončali žaga in sekira, še preden bo dočakala svoj naravni konec. Prav zaradi Rok za prijavo na javni razpis za dodelitev nete naravne skulpture zahajamo v njeno bližino, da vidimo, ali profitnih stanovanj v najem je od 1. 6. 2022 do še kljubuje vsem podnebnim spremembam. 30. 6. 2022. Postanek na sprehodu je treba izkoristiti za prelep pogled Obrazec za prijavo na razpis je na spletni strani na vršace Kamniških Alp, ki so zaradi vremenskih sprememb www.domzale.si/Razpisi in v vložišču Občivedno manj zasnežene. Pogled pa se potem ustavi na obronkih ne Domžale. gričev s cerkvicami na vrhu. Potem se sprehajalci vrnemo v svoje domove, napolnjeni z Številka: 4300-10/2022 energijo in veseljem do življenja. Seveda pa tudi z mislijo na poDatum: 27. 5. 2022 novno odkrivanje lepe okolice kraja, kjer živimo. ............................................................................. Davorina Ahčin 40 | slamnik številka 5 | maj 2022 | letnik lxii aktualno | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan PLEŠEMO CHARLESTON ALI SPET NORA DVAJSETA Ali se zgodovina ponavlja? P V svojih kolumnah, ki jih vsak red nami je vroče poletje in jo ... počasi, toda konstantno. Vse je v sončni žarki so nas tudi le- nekem krogu, ki se ruši. Draži se pre- petek zvečer objavljam na portalu tos izvlekli iz stanovanj in voz in posledično se draži vsak izde- Domžalec, sem kritična do vlade, ki spet je povsod polno dogaja- lek. Zmanjkuje gnojil, hrane bo manj, prihaja. Ne zato, ker menim, da so nja. Oglašujejo se dogodki, kavarne dražja bo. Glede na trenutno situaci- opcije boljše ali da je slabša kot preso polne, v restavracijah so zasedene jo se obeta, da bo Ukrajina pridelala hodnice, temveč zato, ker vidim, da vse mize, na koncertih vsi sedeži, mi le eno tretjino žita. Nemčija že zazna- bodo težki časi in rabimo najboljše pa uživamo na prvih piknikih in lah- va šibko gospodarsko rast in mi smo ljudi, ki vedo, kaj delajo. Ideje o zeko rečemo – dober čas je. Domžale še kako zelo odvisni od njihove proi- lenem in digitalnem prehodu se sliso spet zaživele in včasih se zalotim zvodnje. Kaj se bo zgodilo, ko se tam šijo dobro. Pa o samozadostnosti in pri vprašanju: se je epidemija sploh zaustavijo stroji in bo manjša potreba ekološki hrani. Toda glede na višazgodila? Nova sestava parlamenta in po naših polizdelkih? Domine padajo nje cen bo kmalu važno, da bo hravlada v sestavi nam obljubljajo izje- ... Ne vidimo vsega tega, si zatiskamo na na mizi, ne le da bo eko in bio. Pa mno dobro prihodnost. Veselimo se oči? Ali pa je le poletje pred nami in to ni le prihodnost, že v sedanjosti se in plešemo! Pa je res temu tako? se veselimo morja ter prijetnih dogod- mnogi soočajo s tem, da hrano poloDvajseta leta prejšnjega stoletja so kov, kot je Kuhna na plac (pa tudi le- žijo na mizo. Prihajajo časi, ki bodo bila ‘zlata leta’. Konec vojne je pome- tošnja novost večerna Kuhna na plac) udarili srednji razred in naredili še nil čas gradnje, čas novega upanja in ali pa recimo spet avtoKino? več revežev, ki jih je že zdaj preveč. Vedno znova sem se spraševala, Ali smo pripravljeni na to? Da kredičas zabave. Veliko alkohola in dobre glasbe ter preplesane noči. Bila je de- kako je bilo živeti v času druge sve- ti več ne bodo nizki, da denar ne bo kadenca, zaradi srečanja s smrtjo v tovne vojne, prej in potem. So se lju- več toliko vreden, da bodo materiavojni so vrednote zamrle, puritanstvo dje zavedali nevarnosti, ki prihaja? li in nepremičnine ostale tako draje izgubilo svojo moč. Pa saj sploh ni So čutili težke čase pred seboj? So ge in da se nam ne obetajo lahki časi. bilo tako zlato – bilo je tudi veliko la- si zatiskali oči ali pa izkoristili edi- Se ljudje zavedamo resnosti situacikote, trpljenja, revščine. Toda, to je no tisto, kar zares sploh imamo in je, ko množično kupujemo drage avmoč zgodovine: prikaže se le eno plat. to je današnji dan. Ker navsezadnje, tomobile na lizing (pa to ne električPa vendar se sprašujem, ali smo spet kaj pa lahko stori majhen človek v ne), izjemno drage nepremičnine na v tem obdobju? Vidim tako veliko iz- kolesju zgodovine? Pač pleše in pije kredit s sprejemljivo obrestno mero? zivov prihodnosti od prehranske kri- šampanjec, če le ima to možnost. In Če se ustavimo v tem trenutku, lahko ze, pa energetske krize in ukrajinske kaj se zgodi v življenju posameznika, vidimo, da imamo luknje v pokojninski blagajni in pred seboj velike izzikrize. Vidim, kako se domine podira- ko je vojna? Se vse ustavi? Ali se torej zgodovina ponavlja? Niti ne. Vsekakor so vzporednice, ki jih lahko vlečemo, so pa realnosti, ki jih ni bilo in ena izmed največjih je globalizacija, ki se je v tem času zgodila in ki je dejansko kriva tega, da smo tako odvisni drug od drugega, in zato je situacija še bolj negotova. ve v zdravstvu ter na socialnem področju. In to zdaj, ko ‘vse še štima’. Kaj bo, ko ne bo? Ko bodo ljudje primorani varčevati in bo priliv zaradi DDV-ja manjši? Ko bo vse več ljudi, ki bodo potrebovali socialno pomoč? Tudi za lokalno samoupravo se obetajo težki časi, saj denar, ki je bil prej namenjen investicijam in razvojnim projektom, že danes namenjamo za plačilo energentov javnih zavodov. Večina osnovnih šol se namreč ogreva na plin. Še sreča, da smo že investirali v preteklosti in so vse te šole v Domžalah bile energetsko sanirane. To je čas, ko se bo pokazalo, kdo je ravnal pametno in kdo danes ravna premišljeno. Pa naj bodo to posameznik, občina ali pa država. Saj navsezadnje je bilo vedno tako v naši preteklosti, mar ne? Nekdo zmaga, nekdo ne. Spremembe bodo in imeli bomo manj, vsaj večina izmed nas. Spremem­ be pridejo čez noč – nato pa bo nekoč en zgodovinar povedal, da je bil marec 2020 ali pa 24. februar 2022 dan, ko se je začelo neko drugo obdobje. Post-post moderna ali pa pač nekaj. Ker ne le, da zgodovino pišejo zmagovalci, temveč se zgodovina piše za nazaj. V realnosti so spremembe počasnejše in nič se ne zgodi čez noč. Ali se torej zgodovina ponavlja? Niti ne. Vsekakor so vzporednice, ki jih lahko vlečemo, so pa realnosti, ki jih ni bilo in ena izmed največjih je globalizacija, ki se je v tem času zgodila in ki je dejansko kriva tega, da smo tako odvisni drug od drugega, in zato je situacija še bolj negotova. Kaj torej storiti? Razmišljati preudarno, ravnati pametno, vsekakor pa zraven spiti tudi kozarec penine! V Arboretumu, Berniku, na Studencu, domžalskem tržnem prostoru ali pa še kje, saj je poletje užitkov pred nami. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 4 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 4-2022: Slavka Janežič iz Dobrunj (Mreža za sušenje perila) Marjan Mihelčič iz Domžal (Blok in kupon za popust pri nakupu) Marjan Kovič iz Domžal (Zvezek in kupon za popust pri nakupu) nagradna križanka 5 Nagrade podarja: RUBYES, d. o. o., Študljanska cesta 62 a, 1230 Domžale Rešitev križanke – vodoravno: Maksim, slaninar, okapnik, terapevt, naravno posušeno, Ato, Aare, Nair, RČ, Čater, Arai, vizir, alil, pliska, tlak, nenija, liana, Iza, IP, tervol, Iton, stanar, Loir, SK, Vir, sveže in čisto, ijar, ameba, Abram, čang, Nepos, Nitra Geslo križanke: NARAVNO POSUŠENO, SVEŽE IN ČISTO PERILO Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p. p. 2 1230 Domžale nagradna križanka 5 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva 2. dve vstopnici za pred­stavo/koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale do konca leta 2022 3. dve vstopnici za Mestni kino Domžale za ogled filma do konca leta 2022 Pravilno geslo križanke lahko poš­­ljete do ponedeljka, 13. 6. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.