I L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day^ except Sundays and Holidays. Mitt«, ItpUmkU H, 1903, It th« poet Otic« a* New lor*, K. Y., udn thm Act mt Omnw *f Martk », 117». TELEFON PISARNE: 1279 RECTOE. NO. 173. — ŠTEV. 173. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 25, 1906. — V SREDO, 25. MALEGA SRPANA, 1906. VOLUME Xrj*. — LETNIK XIV. Vodje unij kot kandidatje v kongres. AMERICAN FEDERATION OF LABOR JE IZDALA POZIV ZA PRISPEVKE. Imenovana organizacija prosi denarne pomoči za volitve. PRIČETEK AGITACIJE. Washington. 25. jul. Ker se bližajo volitve v kongres, je organizacija A-meriean Federation of I.al>or izdala po predsedniku j>odpisano proklama-cijo, naslovljeno ameriškemu delavstvu. ktero se poživlja, naj glasuje za one kandidate, ktere bode postavila imenovana organizacija. Proklamacija povdarja, da je po-trobno, da v jxditienej borbi nastopijo skupno in složno, ne le samo organizo-vani delavci, temveč tudi vsi dragi. Da se to doseže, treba je tudi j>oslati vsej deželi govornike in razdeliti pamllete o volilnej borbi. Posamtzne unije so poživljajo, naj nabirajo denar za volilno borbo. Ta denar porabi samo v to svrlio, da se doseže za delavce uspehe pri volitvah. Celo svotiee po $5 in $10 so dobrodošle. Kjer pa unija ne more prispevati, naj so nabira prostovoljne prispevke mod člani. Končno se priporoča. nr.i se prične takoj z delom, da se tako sovražnike uniči. -o-- 9LETNO DEKLICO UKRADLI. Na sumu je nek star krošnjar. Minulo soboto zjutraj je devetletna hčerka r< m avraterja Foxa na Coney Tslandu neznano kam zginola in vse dosedanje iskanje je bilo zaman. Policij« ima na sumu nekega stare 'i itnliiaiukega krošnja rja imenom '•T- '.i otroka odvede!, kteri se mudi aeilaj baje v Newarku, % J. S i.'radenecra otroka stanu- je j., . me Ave. in Ilenry St. V . je njena mati poslala de- klic- k <-<■ rj i po mleko in od tfcdaj Da je tudi "Toni'* zajedno z otro- j k.tI, ' i i je Šele v ponedeljek do- : . .. v , gnalo. T< i e v novejšem času vedno dajal deklicam slaščice in se je z njimi razgovarjal. -o----- Zahtevajo povišanje plače. Hnughi-.n. Mich., 24. jul. Rudarji rudnika Quincv so danes zahtevali, da se jim n;i -e." :a pla'a ]»oviša za $5 na mesee. K< r jim delodajalci v to niso privolili, so z delom prenehali. Tukaj se zatrjuje, da okleneta obe stranki kompromis. „ Hipnotizem v Camdenu. < 'amden, N. J.. 22. jul. Gospa Mary Wheeler iz Baltimore, Md., pripovedovala je danes sodniku Wrightu, da je bila tekom zadnjih šest let pod u-plivom nekega hipnotizerja. Imenova-noj ženski je leta 1900 tukaj umrla Ellen Wright ostavila veliko posestvo. Kmalo na to se je seznanila z nekim moškim v Baltimore, kteri se je bavil mnogo z hipnotičnimi eksperimenti in kteremu se je kmalo povsem podvrgla. Več nearo 40krat je sklenila priti semkaj, da bi sprejela de« i še i no, toda v zadnjem trenotku je vedno zbolela. Denarje v staro domovino pošiljam*: za $ 20.50 ............ 100 kron, ca $ 40.90 ............ 200 kron, za t 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. da 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje de $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje anedce po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Newyorski krojači nameravajo štrajkati. NAD 10,000 O RG ANIZO V ANTH KROJAČEV BODE V NAŠEM MESTU ŠTRAJKALO. a Zahtevajo, da se jim plača poviša. Delajo 12 do 15 ur na dan. PO VEČINI ČIFUTI. Tekom teh dni bodo pričeli newyor-ški krojači, kteri so člani organizacije Brotherhood of Tailors, štrajkati. Praznovalo bode nad 10.000 krojačev in šivilj, oziroma večina delavcev tukajšnjih tovarn za obleke. Z ozirom na štrajk so krojači že pred par dnevi glasovali in glasovanje se je za vršilo v prid štrajka. Krojači žele potom štrajka urav-lati svojo plačo, toda o tem tovarnarji nečejo ničesar vedeti. Krojači zaslužijo sedaj <>d $13 do -fl8 na teden. toda to plačo jim nameravajo sedaj znižali. Delavci zahtevajo, da se stara pogodba ponovi. Nadalje tudi žele, da se jim dnevni delavni čas zniža. kajti sedaj delajo od 12 do 15 ur na dan. -o-- SAMA SE JE OBDOLŽILA UMORA Da čuva tovariša, kteri je umor izvršil. PotlsvLIIp. Pa.. 24. jun. Dne 5. jul. zjutraj našli so James Frižzelja na samotnem prostoru zunaj mesta u--i reljcn.-ga. Prejšnji večer se je peljal :a >:'-*li<"1 z gospodično Emo Stepha-nvj vo. Na vprašanje je policiji od-rovorila. da je ona Frizzelja ustrelila in da je vrgla revolver v grmovje. Njeni zagovorniki so jo danes skušali oprostiti, kajti <»ni so prepričani, da so nj. ne navedbe neresnične. Dognalo ->• je namreč. da je nekemu priznala, da j«- Frizzelja ustrelil nek drugi Ijub-rt-k. Ona ga je sklenila čuvati, ker bi se i aee y. njim ne mogla poročil L I a ljubček jo je srečal. ko se je z Frizze-! ;em ]ie'j;ila in je v ljubosumnosti Frizzelja ustrelil. Vso stvar je pa pripovedovala tako zmedeno, da ni mo-•_~>ee na podlagi njenih izpovedi koga zapreti. Svoje j materi je pisala iz ječe. naj kupi revolver in ga izroči po-lie i ji. češ, da je s tem revolverjem Ema ustrelila Frizzelja. -o-- Štrajk premogarjev. Indianapolis, Ind.. 24. jul. Vsi pre-mo-arji. kteri delajo v rovih članov organizacije lastnikov rovov v lndia-ni, so sklenili pričeti s štrajkom, ker se niso sporazumeli z delodajalci radi odvoza kamenja. Štrajk se prične jutri, ako delodajalei ne spremene svoje stališče. $195,000 škode. Poslopja Montana Zinc Co. v Butte, Mont., ktera je last neke newvorske korporacije, ktere predsednik je C. B. Wisuer v New Yorku, so zgorela. Škoda znaša $195,000 in se le deloma pokrije z zavarovalnino. ŽIVLJENJE ZA DOLŽNOST. Nesreča na železnici. Devet mrtvih. OSOBNI VLAK GREAT NORTHERN ŽELEZNICE JE PADEL V DIAMOND LAKE. Katastrofa se je pripetila pri Camdenu, Wash. V 60 ČEVLJEV GLOBOKEJ VODI. Spokane, Wash., 25. jul. Dne 23. julija zvečer pripetila se je pri Camdenu. Wash., velika nesreča na železnici, pri kterej je bilo, kakor se sodi, devet osob usmrtenih. Trupla dveh nepoznanih potnikov so še pod razvalinami. Potniški vlak št. 3 od Great Northern železnice, ki je vozil proti zapadu, je namreč padel v jezero Diamond. Lokomotiva leži v 60 do 70 čevljev glo-l>okej vodi in ininolo bode več dni, pre d no bodo zamogli dobiti trupli strojevodje in kurilea. V jezero je padel tudi poštni in tovorni voz z uslužbenci pošte. Mnogo potnikov je ranjenih, toda njihovo stanje je povoljno. Vlak je skočil iz tira na zapadnem koncu tunela poldrugo miljo daleč od Caindena, 90 milj istočno od Spokane. Lokomotiva in poštni voz sta padla v jezero. Plinov rezervoar pod postnim vozom se je razstrelil, toda ogenj so jetniki in uslužbenci pogasili. Vzrok nesreče še ni znan. -o- Žrtve železnic v zadnjih treh mesecih. 1126 MRTVIH IN 17,170 RANJENIH LJUDI JE BILO TEKOM TREH MESECEV NA ŽELEZNICAH V ZJED. DRŽAVAH. Statistični podatki meddrža7j.e ' trgovinsko komisije. NESREČE. -o- Washington, 24. jul. Meddržavna trgovinska komisija naznanja danes o nesrečah, ki so se pripetile le na železnicah v Z jed. državah v treh mese-eih, končalib se z dnem 31. marca 190G. Uslužbencev in potnikov je bilo 1126 usmrtenih. J očim znaša Število ranjencev 17,170. oziroma 17 mrtve cev in 52 ranjencev več, nego jih je bilo v prejšnjih treh mesecih. Vseh nezgod na železnicah pripetilo se je v imenovanem času 3490 in od toli jih odpade na potniške vlake 456 Škoda, ki je nastala vsled teh nezgod znaša $2.924,785. Število nezgod je manjše, nego je bilo ono v prejšnjem četrtletju. Pri najhujšej nesreči, ktera je omenjena v tem izvestju, je bilo usmrtenih 34 in ranjenih 24 osob. Ta nesreča se je pripetila vsled flagrantne pomote nekega telegrafistta. 20 klavnic zaprli v Philadelphia Pa. STROG NASTOP ZDRAVSTVENIH OBLASTI V PHUiADEL-PHIJI PROTI LASTNIKOM KLAVNIC. Potom preiskave se je dognalo, da so zdravju škodljive. PROTI PONAREJANJU ŽIVIL. Philadelphia, Pa., 25. jul. Pri da-nasnjej seji tukajšnje zdravstvene o-blasti, je predsednik naznanil, da je imenovana oblast dala zapreti dvajset radi umazanosti zdravju škodljivih klavnic v tukajšnjem mestu. Klavnice ostanejo toliko časa zaprte, dokler lastniki stanje klavnic ne izboljšajo. Chicago. 111., 25. jul. Tukajšnji gro-cerji, 150,000 po številu, so danes pri skupnej seji izrekli predsedniku Roosevelt u svojo zalivalo, ker je v kongresu izposloval zakon proti ponarejanju živil. Z ozirom. na žrtvovanje življenja za dolžnosti prevladujejo različna mnenja. Vojak v Evropi, kterega prisilijo, da gre v vojno, da ga ubijejo, je neprostovoljen mučenik, med tem ko je prostovoljec, kteri išče nevarnosti in vabi smrt, neumen mučenik. Tudi med nami je mnogo takih prostovoljcev. Znano nam je, da nas naše življenje vodi po najkrajših potih do groba in da se nas zamore prav lahko uvrstiti med samomorilce. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da je naša dolžnost podaljšati življenje in da se to doseže le s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. To sredstvo prepreči tudi nesmiselno razdejanje našega prebavalnega sistema: ono vedno o-zdravi želodec, tako, da je dovolj krepak za sprejem in prebavo vsakovrstne hrane. Kadar koli se vaš tek ali telesna moč pomanjša, rabite Triner-jevo ameriško grenko vino in bodite uverjeni, da bodete zopet ozdraveli. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Panameriški kongres v Rio de Janeiro. PRIČETEK ZASEDANJA VELE-VAŽNEGA KONGRESA. — PREDSEDNIKOM IZVOLJEN SENHOR NABUC O. Čestitanja Zjed. državam in Mehiki radi ustanovitve miru v Cen-tralnej Ameriki. Car "obsojen v smrt". Vlada in ljudstvo. ČLANI PARLAMENTA SO SE VRNILI IZ VIBORGA V PETRO-GRAD. — NEKTERI SO ARETO VANI. Priprave na generalni štrajk v Moskvi in Petro gradu. KLANJE ČIFUTOV. NOVA STAVBA SE JE PODRLA. Mnogo usmrtenih in ranjenih. South Framingham, Mass., 24. jul. Na Maine St. se je podrla neka nova, še ne dozidana stavba med tem, ko je bilo v njej zaposlenih mnogo delavcev. Med razvalinami so našli do sedaj devet mrtvecev in štiri delavce še pogrešajo. Parnik se je potopiL Pri Colchester, Mich., na Erijskem jezeru zavozil je parnik William Case iz Detroit, Mich, na peščenine, na kar se je potopil. Moštvo se je rešilo na dve jadranki. RkoslnanieDjeiP J \ ali pa soredirilce ter prijateqe v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vofne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New Yerk, N. V, ker tu bodei naipoSteneje in najbolje postreže n. Fr. Saner je priznani zastopnik vseh impitoih parobrodnih dru«r ROOTOVO POTOVANJE. Rio de Janeiro. Brazil. 24. jul. Panameriški kongres se je pričel včeraj zvečer ob 8. uri v Sao Luis paviljonu. Delegate je pozdravila velikanska množica. Joaqcuin Nabuco, brazilski poslanik v Wasliingtonu, je bil izvoljen predsednikom kongresa. Delegat je so izrazili svojo zahvalo vladam Zjed. držav in Mehike, kterima se je posrečilo izposlovati mir med republikami Centralne Amerike, kterim je kongres za! dno tudi čestital. Nato so sejo preložiti na dimes. Pern- nbueo. Brazil, 24. jul. Križa rka Zjed. držav Charleston, s ktero potuje državni tajnik Root k pan-ameriškem kongresu v Rio de Janeiro, je tukaj usidrana. Morje je zelo viharno in Root je bil jedini, kteri je dospel danes rft kopno, kjer ga je prebivalstvo navdašeno pozdravilo. Morje je bilo tako valovito, da je bil Root ves premočen, ko se je ukrcal. Od tu potuje Root v Babia in od tam v Rio de Janeiro. Petrograd, 25. julija. Ministerski predsednik Stolpin pri poslal je vsem generalnim gufberaatorjem, guberna-torjem in pretoktom po Rusiji ukaz, naj povodom pričakujočili nemirov nastopijo s silo in uničijo sovražnike vlade ter .napovedo revoluciji boj do skrajnosti. Med revolucionarje prištevajo sedaj tudi ustavne demokrate in liberalce. Vse politične klube teh stranila so sedaj zaprli in napredno časopisje ne sme več izhajati. Stolpi-nov ukaz je sdčen nekdanjim ukazom ministra Pleveja in Buligana. Vojno ministerstvo je že pred razpustom dume izdelalo vse načrte proti nemirom. General Zakomeljski, ki je zatrl vstajo v Sebastopolju, je od-pozvan od svoje dosedanje službe kot Ikiorni poveljnik, da prevzame vodstvo pri zatiranju vstaje. Vlada in revolmcijonarji so prepričani, da pride do prvih nemirov na ju*ru, od kjer se bodo nemiri razširjali preti severu. Železničarji žele, da pride takoj do štrajka. V Petrogradu so se vršila včeraj razna zborovanja in onstran meje se posvetujejo železničarji, kmetje, so-eijalisti m revolueijonarji za splošno vsiajo. Petrograd. 25. julija. V vseh delili Petrograd a in Petrovega dvorca krožijo proklamacije, s kterimi se naznanja, da so revolueijonarji obsodili v smrt carja Nikolaja, generala Tre-pova, bivšega prokuratorja svetega si-u.vda Pobjedonosceva. generaJa Orlo-va in razne druge dostojanstvenike. Teroristi so na vrata generalov T repo v in Orlov prilepili prepise smrtne obsodbe. PetroliTad. 24. julija. O razgnan,]U članov dume, kteri so se sešli v ^ Aor-gu na Finskem, se poročajo naslednje p« «1 rol >nost i: V hotel Belvedere, kjer so se se-Šli poslanci, prišel je viborški guber-mator in jim naznanil, da je dobi! od generalnega gubernatorja Finske "Tft-ročilo, da mora sejo članov dume prepovedali in alio bi se poslanci temu uprli, naj jih s silo razžene. Predsedniku Muromeevnt je naznanil, da tako zborovanje nikjer na Finskem, ni dovoljeno. Člani parlamenta so, ko se je to zgodilo, ravno nameravali glasovati o ljudstvu naslovljenej adresi. Poslanci so hiteli, da bi prišlo do sklepa, predno pridejo vojaki. Danes zjutraj so se člani dume vrnili dknpno v Petrograd. Manifest, kterega so izdali poslanci, se glasi: "Ljudski zastopniki ljudstvu: "Državljani vse Rusije! Parlament je glasom ukaza z dne 21. julija raz-puščen. Vi ste nas izvolili svojim zastopnikom in nam naročili se bojevati za naše dežele in našo svobodo. Pri izvrševanju teh Vaših ukazov in naših dolžnosti smo izdelali zakone, lkiteri naj podele ljudstvu svobodo. Zahtevali smo odstranitev neodgovornih ministrov, kteri nekaznjeno kršijo zakone in zatirajo svobodo. Naj preje smo hoteli izdati zakon, da se razdele zemljišča delavskemu prebi-valstvuk. Vlada je izjavila, da tak za bon ni dopusten in ko je parlament ponovno skušal to doseči, so ga razpustili. Vlada obljuibuje, da bode po pre teku sedmih mesecev sezvala novo dumo. Rusija naj ostane sedem mesecev brez ljudskega zastopstva, in sicer v času. v kterem stoji ljudstvo na ro«bu propada in v kterean propadata trgovina in obrt, v času, v kterean po vsej deželi vre in v kterecn je ministerstvo dclkazalo svojo nezmožnost napram ljudskim zahtevam. Vlada bode celih sedem mesecev postopala poljubno in nasilno, samo da dobi parlament, kteri bode njeno slepo orodje, s kterega pomočjo bode zatirala ljudsko gibanje. Ako se vladi posreči zatreti ljudsko gibanje, potem se duma sploh ne skliče. "Državljani, za vzemite se za Vaše teptane pravice in za Vaš parlament. Rusija ne sme biti niti dan brez ljud- soeijalni demokrat. PROTI TRGOVCEM Z LEDOM. Šestnajst novih tožb proti trustn za led v Cincinnatiju. Cincinnati, O., 24. jul. Velika porota je danes vložila 16 novih obtožb proti trgovcem, kteri so ovirali trgo vino s tem, da so podražili led. Tožbe so naperjene proti vsem članom Ice Dealers Exchange in proti petim drugim družbam. Družbe so dne 30. maja pri skupnej seji povišale ceno ledu. Jacksonville, Fla., 24. jul. Tukaj je vloženih devet tožb proti trustu za led. Vsi obtoženci so bili pri sodišču navzoči. Nadaljna zaslišanja se vrše jutri. Sodišče je stavilo vsakega obtoženca pod $500 varščine. Ogenj v premogovem rovu. V Chrystall Ridge, Pa., nastal je požar v premogovem rovu tvrdke A. Pan dee & Co. Škoda znaša kakih 60 tisoč dolaijev. Megla na morju. Rockport, Mass., 24. jul. Sedem o-klopnic severoatlantskega brodovja naše vlade odplulo je od tukaj k vajam, toda radi neprodorne megle so se morale vrniti r loko. dkega zastopstva. Vi imate moč, da si tako zastopstvo storite. Vlada brez dovoljenja po ljudstvu izvoljenih zastopnikov nrraa pravice pobirati j davke in nima pravice nabirati mladeniče za vojaško službo. Radi tega je sedaj ljudstvo vlada. Razpuščeaa duma je bila opravičena vladi odreči denar in vojake. Ako bode vlada najela državna posojila, jo to posojilo neveljavno, ker ni postavno potrjeno od ljudskih zastopnikov. Rusko ljudstvo teh posojil ne bode pri po znalo in nihče ga ne bode mogel pozvati, da te dolgove pripozna. Radi tega ne dajte vladi ni jedne kopejke in vojski ni jednega vojaka, doker se parlament zopet ne sezove. Ne ost-ivite tega, stališča, kajti nijedna si.fa se ne more ustavljati ljudski volji. "Državljani, v tej prisiljenej in neizogibne j borbi so ljudski zastopniki na Vaše j strani!" Poljska poslanci (btodo izdali posebno izjavo, namenjeno v prve j vrsti Poljakom. Kmalo potem, ko je viborški guber-nator naznanil poslancem, da je njihovo zborovanje prepovedano, korakal je memo hote.a Belvedere polU pešcev. Vojaki so prepevali bojne pesmi. S tem je hotel gubernator pokazati, da je v Viborgu dovolj vojakov. Petrograd, 24. julija. Ministerstvo je carju priporočilo, naj izda dekret, kteri določa, da se gorenja zbornica dume ne razpusti, temveč le njeno zasajanje .preloži. ■PPrograd, 24. julija. V kratlksem se ustanovi "provizorična vlada" s povečanim ministerskini svetom , vštevši konservativne člane razpuš<"e-ne dolenje zbornice gosudarstvene dume. Petrograd, 24. julija. Ne le Tavri-česka palača, temveč tudi vrata, ki vodijo v parke krog palače, so zaprta in vse bližnje ulice so polne orožni-ikov in detektivov. Na dvorišču neke bližnje vojašnice sta dve stotniji vedno pripravljeni za boj in iz tabora,, v Krasnem Selu prihaja neprestano konjiča v mesto. V mestu je sedaj 60,000 vojakov, in sicer 40 bataljonov pešcev, vsa gardna konjiča, divizija gardnih pešcev, topništvo in štiri sot-■nije z brzosfcrelnimi topovi. Na vseh ulicah so prilepljene proklamacije policijskega prefekta in vsi hišni posestniki in dvorniki so dobili na.og, naj oblastim pomagajo pri zatiranju nemirov. Dvorane, v kterih so se preje vršila zborovanja, so zaprta. V uredništvih listov stražijo policaji, kteri morajo paziti na to. da se ničesar proti vladi ne piše. Dasiravno je ponoči prišlo v predmestjih do nemirov, vladal je v mestu saj površni mir. Iz poročil iz dežele je razvidno, da je povsodi že pričelo vreti. Na Poljskem in na jugu so delavci že pričeli štrajkati, toda do izgredov ni nikjer prišlo, nego le v Haitkovu. Radikalno časopisje se zatira in sumljive oso-be morajo kar t rumom a v ječe. — Signal za generalni štrajk še ni izdan. Hartkov, 24. julija. Vsled razpusta dume prišlo je tu do mnogih izgredov; 40 političnih jetnikov je ušlo; 20 osob je ranjenih. Saratov, 24. julija. Oblasti so zatrle vse časopise tukajšnjega mesta in vse polno ljudi je aretovanih- Ob Voligi je pričakovati vstaje. lvislovoddk, 24. julija. Radi razpusta dume prišlo je tukaj do revoluci-jonarne demonstracije, ktere se je udeležilo na tisoče ljudi. Odesa, 24. julija. Tukajšnji Židje so v nepopisnem strahu, ker je zopet pričakovati klanja čifutov. Zidje so namreč ubili nekega kozaka in sedaj ■bodo kozaki in drugi ljudje čifute kaznovali. Tekom zadnjih 24 ur so tukaj zaprli 24 osob. ^ Kozaki odkrito izjavljajo, da bodo pomorili vse čifute na Prohorovski ulici, kjer je bil ■njihov tovariš usmrten. Tukaj so se pričeli resni nemiri. Cifuti beže v središče mesta ali pa iz mesta. 3:50 popoludne. Danes so tukaj pričeli Iklati Židove. Kozaki in civilisti plenijo po ostavljenih židovskih prodajalnieah in stanovanjih. Na Srednji ulici so ubili tri židove in 3 so ranili. Na Stepove julici so tudi pričeli s klanjem čifutov. V mestu v.ada panika. "Črna stotina" deli po ulicah proklamacije in pozive na klanje. Viborg, 24. jul. Tekom noči so izvedeli člani razpuščene dume, da so oblasti aretovale poslanca Kojarkova v Voronežu in kozaškega poslanca Harlamova v Rostovu ob Donu. Nadalje so oblasti dobile nalog areto-v&ti poslanca Afanazijeva, kteri je Bazne novosti iz inozemstva. ČLAN KONGRESA ZJED. DRŽAV NIK. LONGWORTH V KARLOVIH VARIH. VELIK POŽAR V MARSEILLES. Ognjenik Stromboli zopet bluje. Nizozemska ne dobi prestolonaslednika. RUSKE VREDNOSTI NA BORZI. Karlovi vari. Češka. 2">. jul. ('lan kongresa Zjed. držav Xik. Longworth (zet predsednika JJoosevcha) in njegova žena. sta dospela semkaj in se nastanila v hotelu Savoy. Marseille, 'J.>. jul. Tukajšnje veliko skladišče Franco-American Oil Co. je dane> zgorelo. Sest osob je bilo težko ranjenih.Škoda je velika. Palermo, 25. jul. Vulkan Stromboli kteri se je tekom zadnjih dni pomiril, pričel je zopet bljuvati. Pepel ieti v se do Sicilije in iz odprtin teče lava. London, 25. jul. Iiadi dogodkov v Rusiji, so vrednosti ruskih listin povsodi padle. Pariz, 24. jul. Trgovcu S porcelanom, Naegeliju na !!ue Ho tidy, je nekdo po pošti poslal bombo. Slednja se je razletela in trgovca nevarno ranila. Amsterdam, 24. jul. Mlada nizozemska kraljica Viljemina je včeraj povila mrtvo dete, ktero je že drugo mrtvorojeno. Radi tejra žaluje sedaj vsa Nizozemska. Bolni mornarji. Washington, 24. jul. Na križarki Columbia obolelo je vse polno mornarjev za malarijo. Bolnikov je tristo. Devetintrideset so jih poslali v Boston in ostale bodo razdelili med Xe\v Yorkom in New Londonom. 2500 deklet štrajka. Philadelphia, Pa.. 24. jul. 2500 deklet. ktere delajo v tovarni srajc tvrdke Putelman Bros. & Fagan, pričelo je štrajkati, ker je med njim mnogo takih, ktere večini delavk niso priljubljene. »go| KRETANJE PARNIKOV. Dospeli *•: Kronprinz Willi elm 24. julija iz Bremena s 1337 potniki. Princess Alice 24. julija iz Bremena s 1243 potniki. Francesea 24. julija iz Trsta s 519 potniki. Smolensk 24. julija iz Libave s 620 potniki. Carmania 24. julija iz Liverpoola s 137S potniki. Carpathia 24. julija iz Reke s 1739 potniki. St. Cuthbert 24. julija iz Antwer-pena. Cevie 24. julija iz Liverpoola. Deapeti imaje: Furnessia iz Glasgovva. Bremen iz Bremena. Baltic iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Finland iz Antwerpena. Cretic iz Genove. Astoria iz Glasgovva. Armenian iz Liverpoola. Ivaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Odpluli so: Teutonic 25. julija v Liverpool. Georgia 25. julija v Trst. Odpluli bote: La Provence 26. julija v Havre. Vaderland 27. julija v Antwerpen. Cedric 27. julija v Liverpool. New York 2S. julija v Southampton. Etruria 28. julija v Liverpool. Princess Irene 28. julija v Genovo. Caledonia 28. julija v Glasgow. "GLAS NARODA" vit* slovenskih delavcev ▼ Ameriki. s. tednik: Editor Z M AG O SOW VALJAVEC Publishes FRANK SAKSER, WD9 Greenwich Street, New York City- 'a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 ** pol I-ta ............. 1.50 (a Evropo, za vse i^to.......4.59 v« .. «. pQi leta.......2.50 ** 44 " četrt leta...... 1.75 V Evropo poSiljamo list Aupno dve ______Številki. _ "GLAS NARODA .*haja vsaki dan iz-vzctruji nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" (."Voice of the People") >£M*eU every day, except Saudays and Holidays. Subscription yearly $3.0C. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača X •*ntov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se H. natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljat: po Monry Order. Pri sprerrembi kraja naročnfkov orosi mo, da se nam tudi prejSnje bivali* 5e ničlanke o smrti moža, ktori si je z izmenjevanjem denarja na velikanske obresti pridobil premoženje v «ne>ku nad 1 *>0 milijonov dolarjev. liussel! Saire je i>il jeden izmed «»: i i; i vi li^ih kapitalistov, pri kterili vlada ge-Io. da brezobzirno in na ra-«•»!. ilin.'ih ljudi <.!>■ te. Saare je ve« lino vztrajal pri tem "nravn" in je brez najmanjšega usmiljenja uničeval brez števila eksistenc. Vešč vseh veletnrovskih zvijač in prakse, bil je ]K-k >jiiik vedno prvi na trarovišču, kadar se je šlo za dobičke in ravno talko se jo v--"pravočasno umaknil, kadar >«« pretile izgube. Na ta način se mu je posrečilo pridobiti pre-nio/.ei o. ktero je bilo dovolj veliko, da lil j vod ni njegove srnini zavladala na borzi panika, k t era bi vplivala na vse nase trgovinsko življenje. Do t _ra k sreči nL prišla in strah na borz: se je izlkazal neosnovanim. Dežela je dovolj bogata in zamore prestati. da -e v jednpj roki zbirajo premoženja. ktera bi tisočerim rodbinam .'.ajrot ovil a blagostanje do njihove "iiiti. Russell Sa.ire je bil pa le J K >H\' med skupinjo, ktera kontrolira velik dei vsega ljudskega premožen :i tem, da dclaveem vedno l*dj i»i-iiia-ajsuje deleže splošne pro-sjH-riti <• v na-i.j republiki. I>a: ..i an as nji zamore biti delavec se tal: dober, delaven, zvest in šted-Ij-iv — večinoma zamore živeti le še od roke do ust. Velekapitalisti na<-ravno ntrjujejo, da delavska beda ni kaj novera in da je bila v prejšnjih ča>ih ve ja. nego dandanašnji. To je ]h> eko.iiko praviln , toda «ros}M)da vedno . i nekr.j ix*zabi. Ljudstvo sedaj h. 1 j tkJee vidi, nego -nekdaj; vsakdo ima kolikortoli olike in z oli-■ko naraščajo tudi potrebščine življenja. k;..o se ne strinja s tem, da se botrast\o zbira samo v rokah posameznikov. I)o konflikta l>ode kmalo prišlo — morda že pri jesenskih volitvah v Ikongres. ko nastopijo delavci v prvič s svojimi kandidati pred javnost. Ako pridejo do uspehov, potem bode ne-mouoče, da '*.Je imel posameznik $lOO.O premoženja. ne da bi imel svet od.teza kake koristi. Toda ti us]K'1ii so še dvomljivi in nada je majhna... Predrzni tatovi, Na postaji Engelhof pri (runundenu so neetna:ii storilci ukradli 200 "kilogramov tehtajočo železniško blagajno in jo odnesli na neki travnik, kjer so jo skušali odpreti. Predno se jim je to posrečilo, so bili prepodeni. Umoril ženo. V Moravski Ostravi je rudar Ivam NacreWky nmoril svojo ženo. Nagel-eky je umor izvršil radi 'tega, ker je bila žena silno udana pijači in je s tem minirala celo rodbino. Samomor profesorja. V Berolinu se je ustrelil ravnatelj fizikalionega instituta na vseučilišču, dr. Drude. Profesor, ki je bil star še le 43 let, je izvršil samomor, ker se imu je omračil duh. Preokret na Ogrskem. Budimpešta, 5. julija. V današnji seji finančnega odseka je grof Teleki razpravljal' o zahtevah narodnosti v zadevi uradnega jezika pri sodiščih. Justični minister Polonyi je priznal, da so zahteve narodnosti v tam o žiru deloma opravičene, ter izjavil, da se bodo v krajih, kjer bivajo narodnosti, nastavljali sodniki, ki bodo veSCi do-tieneg"a jezika. Potovanje Američanov ■Vsako leto, v poletju, Iko neznosna vročina v naših mestih obudi človeku željo do potovanja, ko morski vetrič vabi ljudi na komfortne oceanske pa mike, s Ikiterimi potujejo oni, ki imajo dovolj deaiarja, v Evropo na počitnice, tedaj nastane redno vsako leto vprašanje, kolika je svota, ktero pulste ameriški turisti v Evropi. Bivši komptroler državnega zalklada, Mr. Hepburn, je mnenja, da znaša ta svota v>ako leto $500,000,000 in svojo cenitev utemeljuje s tein, da je dobil ve-i-odostojne informacije od osob, kte-re so to vprašanje tekom zadnjih let proučevale. Želje do potovanja postajajo leto za letom večje in vzrokom tega zamore ino navesti veliko prosperiteto dežele. Medtem, ko je leta 1005 osta-vilo liike Zjedinjenih držav 1S5,000 kajitnih potnikov, kteri so preživeli [mletje v Evropi, njihovo letošnje število presega 200,000 osob. Vsaka osoba bi morala v Evropi izdati pov-prečnih $2500, da se doseže svota $500,000,000. Razne agent ure in pa-robrodne družbe so pa mnenja, da je ta svota prevelika, kajti med ljudmi, l-i'teri potujejo v poletju v Evropo, je tudi mnogo tacih, ki izdajo v Evropi .e }k> $500, radi česar zaanoremo trditi, da doseza po naših potnikih v Evropi izdana letna svota k večjem le $250,000,000. Pri tem moramo pa tudi povdarjati, da so v mnozih krajih Evrope stalne kolonije Američanov, kteri izdajo za svoje potrebščine izdatne svo-te, ikar potniške agen-ti;re in parobrodne družbe niso vpo-števale. Dosedaj se naši državljani na poduk domačega časopisja, ktero svetuje, naj ostanejo in potujejo dom», niso ozirali. Temu je vzrok ,da so naša me-sta jednaka kakor centi in da so pri nas običaji od Atlantika do Pacifika povsodi jednaki. Mesta ne nudijo ni kake pramene, za i umetnost se pri na» nihče ne zmeni in radi tega pri nas človek zaman išče promene i vlačnosti za potovanje po do krajih. V Evropi je pa vse nasprotno. Vsako mesto je drugačno, v vsakem kraju se govori skoraj drugi jezik in povsodi je najti druge običaji. To je glavni vzrok, da potujejo naši državljani vsako leto kar na tisoče v Evropo. C I--- »iHu isprot- stvo revolucije v ruski državi in izvršujejo mepresta/no metanje ibomb, da bi po svojih ''kadetih" v dumi izsilili nasilno razlastitev po receptu egiptovskega Jožefa, je jasno, da se revolucijonirama rudkomagajo, država je delo človeških rok, ona mora misliti na svoj obstanek in če bi imela mahati Še gro-zneje — vedno v iz vest ni o-brambi — dokler ne bi bila pobita na tla ona sama. Samo naj bi oni, ki v parlamentih kriče o intervenciji, ne pozabili pri tem, da s tem postane o-soda Zidov še hrtjša. Kajti pravoslavni krščani so že okuženi od staro-testamentskega nauka v ruski izdaji: oko za ciko, zob za zob, bombo za borni >o! Podklošterska roža. Intervencija proti državi carstva. Dunajski "Parlamentaer" prinaša ta-le č.anek: Ilvala Bogu! V parlamentih — i:i sicer v dveh delih sveta —, I'.-djer si narodi domišljajo, da morejo kaj sogovoriti, na tej in oni strani Atlanta, se zahteva od vlad intervencija proti državi, v kteri se je razvnelo držafvno vprašanje, da-li bi ne bilo času primerno, da iz države carstva — ker biva v njej poleg sto-inštiridesetih milijonov druzih ljudij tudi sedem milijonov Židov — postane država Jude, republika, kapitala, | v kteri bi bia Rusi sužnji zemlje in t'lvam in brez — zemljišča?!! Za edaj naj se carja in njegovo vlado 'bstreljuje z diplomatičnimi notami, menda zato, da e mu dremlje!" sem si mislil in se prej od sebe v zrak, potem za tilnik nasmejal cinisko. Izstopil sem iz vla-ter slednjič kobalil v hlev s težkimi ka, truden, pobit. Pogrešal sem svo-neodločnimi koraki. jega ]>sa. Oj, tkako grenko je naše vsakdanje Moj pes Stoj se je vrnil še le dru-delo! gega dne. Okolo vratu je imel ovit Solnee me je pozdravilo, tam, kjer venec rudečih in belih rož. Otroci se od državne ceste, ki vodi v Pod- so mu jih privezali na ovratnik. Nič klošter, odceplja druga cesta, ki vodi 1 posebnega torej. A ko sem mu s^el čez korenski prelaz na Kranjsko. Že ta dkrasek izpod gobca, zazdelo se sem zagledal od daleč razvaline net- mi je nakrat: daj mogočnega podkloštoi^skega sa- ■ "Ni-li to moje sopotovalke, bele mostana. Ta samostan je bil prvotno rože, slednji pozdrav in — opo-grad, a slednji njegov vitez Arnold min?" (odtod nemško ime Amoldstein) ga je daroval bamberški škofiji leta 1070 menda. Sedemintrideset let kasneje so prišli semkaj Benediktinci ter prebivali tu do leta 17S3, ko jih je odslo- lovensiv j katoilšk podp. društvo o ' ~ svete Barbare Xa Zledlnjerie države Severno Ameriko, Sedež: Forest City, Fa. I^^mirirano dn® ai. januaria 1902 v državi Pennsvf ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAK, ml., Box 647. Fortrt Olty, t* Podpredsednik: JOHN TELE AN, Bor 3, Moom lu, pa, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa.______ IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forert Oity, Pa Blaiajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forwt Otty, W NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, ANTON PIRN AT, Box 81, Dnryea, P*. ANDREJ SUDER, Ecz ICS, Thomts, V.' FRANK SUNK, P. O., Luzerns, Pa. POROTNI ODEOK: KaROL ZALAR, Box 28, Forest Ci:j Pa JOHN SKODLAE. P. O., Forest City,' Pa^ -ANTON BORSTNI5. ?. o., Forest Cuy, t% Dopisi >• poialjajo I. tajniku: Iv« Tsibaa. ? €? r* Oity, Pa. Vlom v grobnico. V Sairhu na Ogrskem so neznani vil cesar Josip II. Trg pod samosta- Mln<-i ndrli v grobnico princezinje nom in samostan so zasmodili Tiu-ki ; Hohenlofoe, vnrli mrtvo truplo iz ra-Tnrki jeta 14 <6. Sedanja oblika ^a- < je oropali, mostana je torej iz 15. stoletja. Se v prejšnjem stoletju so služili samo- j Strela stanski prostori raxnim c. kr. ura- dom, a drug požar jih je uničil vno- j Pri Hamburgu na Nemškem je stre-vič, jih oropal strehe ter jih prepustil la iab,Ia ^ otrok' ki med ue^hto dežju in vetrovom. Ysega tega si se- j vednh ^ nekim ^evesom. seveda nisem ianuslil jaz, to je zapisano v grozaio učenih I'.injigah, ki sem , jih prelistoval neikdaj. Ljudje v trgu so bili na nogah in ; (hvala Bogu!) tudi kremarji. Tako' sem hitel .4:ozi trg ven do 'postaje, kjer sem vedel za dober hotel z mičuo verando. Ali vsaki tretji koralk sem se oziral v samostanske podrtine, je-li ne gleda skozi zevajoča okna impo-zantnih zidin obraz — mladega Benediktinca. Prišel sem do restaveije. Dva debela, rudečelasa in redkolasa Nemca sta sedela v verandi. Z Nemci se ne maram mnogo pogovarjati; premalo nemškega ini znajo in ob vsaki reči postajajo grobno zamišljeni. Poslednje je trdil že njihov pesnik Goethe. Sel sem sam k svoji mizi ter si preganjal čas po svoje, dokler ni prižvižgal vlak. Tedaj sem pohitel na postajo. Polno nas je bilo v železniškem vozu, jedva sem si priboril tesen prostorček na trdi usnjeni klopi. Potem še le sem privzdignil oči, ki jih je obhajala še dremota. Kdo mi je sedel nasproti? Bela roža! Da, ona je bila. Ohlapna, t-enka in bela obleka je obdajala njeni život! Klobuk je 'bila snela in gosti kodri so se jej usuli krog belega čela in bledih lic ter temno obdajali mehko risano obličje. Glavo je bila naslonila na Idupejevo steno, oči pa je zastirala s prozornima trepalnicama in dolgimi, dolsima vejicama. Roki je imela sklenjeni za hrbtom in no-iica jej je trepetala nervozno po podu. Bela roža? Uprl sem vanjo svoje oči in takrat sta se povzdignili njeni trepalnici za hip in demonsko zmagonosen pogled je šinil preko mojega obraza, Vztre-petal sem po vsem životu. Bela roža — smrt! Sedaj mi je 'bilo jasno, kaj me je gnalo sem v Podklošter pred jutranjim sviumi. Pričalkovala me je, priti sem moral — po svojo smrtno Obsodbo: Bela. roža — smrt! Minili so časi, ko se je prikazovala podklošterskim menihom v podobi nežne cvetice. Sedaj je samovoljna in ne podvržena zlobni roki nepokor-nega človeka. Tam sedi in diha, diha: Bela roža — miti Iščem FRANA NOSE, kteri mi je par dni pred namenjeno {x>rolxo pobegnil. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, blagovoli naj ga naznaniti: Ivanka Jeraj, 4047 St. Clair St., Cleveland, Ohio. (24-25—7) ' - 1 Kje je JOSIP LAVR1Č? Lansko leto je bil nekje v Mississippi. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Jakob Lavrič, Box 30, Waiting Camp, Ligomer, Pa. Ivje sta MIHAEL in FRAN ZORKA ? Doma sta od Sv. Križa pri Kostanj evici na Dolenjskem. Do 14. julija bila sta pri meni na hrani ter ne vem, kam izginola.. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Martinu Robek, 91S Main St., Allegheny City, Pa. (23-25—7) NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare št. 7 v La Salle, 111., se tem potom naznanja, da bode prihodnja mesečna seja dne 29. t. m. v cerkveni dvorani. V bodoče bode pa zopet društvena seja vedno vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer v cerkveni dvorani in ne več v prostorih g. Jakoba Zupančiča. Ob jednem opozarjam pa tudi vse one ude, kteri so odpotovali od tukaj in se ne javili, da naznanijo svoj naslov ter poravnajo zaostale mesečne doneske vsaj do 1. avgusta. Ivan Šetina, tajnik, 1101 Main St., La Salle, HI. (23-27—7) chs Iščem .v drugič brata JERNEJ TAV-ŽELJA. Meseca julija lanskega leta je od tulkaj šel v Chisholm, Minn. Prosim cenjene rojake, kdor le vsaj približno ve o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bodem vedno hvaležna. Antonia Tavželj, Box 193, Dunlo, Pa. (23-26—7) SLUŽBO IŠČE. Dobro iavežban slovenski organist, vešč slovenskih in latinskih pesmi, želi dobiti njemu primerno službo. Natančnosti zvedite pri uredništvu "Gfeaa Naroda", 109 Greenwich St., N«w York. (20-7—20-8 ▼ d) Društveno ilaailo j* ,4GLAi NAHODA BOLNIKI! ŽELITE OZDRAVITI? So Zdravila, s kterim se ozdravite prav gotovo in popolnoma I Ne zgubite upanja, četudi vam niso mogli drag. zdravniki prav ni c pomagati. Vi lahko ozdravele in ozdraveli morate, ker je to odvisno „o-polnonia od vase volje. Slavni Milanski laboratorij medicin iia-pravlja. zdravila, ktera so v teku stoletij iznašli profesorji in zdravili ki. 1 o m iznajdba jednega človeka; to so zdravila ktero odkrili zdravniki in ljudje, ki so žrtvovali vse svoje življenje v to da najdejo za gotove bolezni zanesliva zdravila. Niso torej zdravila posameznika, ampak največjih ljudij na zdravniškem polju Mi smo edini v Ameriki, kteri prodajamo ta zdravila po $3.00, jedno steklenico. ZDRAVILA OROS1 so Iiaji-istejsa, naj na ravne jša in uspešna v zdravljenju, ker so napravljena iz samih koreninic. Zdrave vedno tiste bolezni za ktere so napravljene. Posebiia zdravila za vsako bolezen. Zdravilo za posamezne bolezni samo po Kevmatizem, jetika, srčne bolezni, bolezni očij, nosa, uses in vratu, kašelj, astma, opekline, zastruplenje krvi. malarijo, slabosti telesa in želodca, izguba telesne moči, ženske bolezni, beli tok. iz-pahenje,^ jetrne bolezni, nervoznost, strah, padavico, Sifilis, zlato žito, možgane in mozek, kakor tudi vse druge bolezni, Zakaj zgubi vate Jase? Po naših zdravilih vam zopet zrastejo. Najboljši zdravniki sveta priporočajo zdravila Orosi, ktere rabijo v vseh bolnicah in pri vojakih. Prvi svetovni zdravnik, profesor medicine Vulpi je proglasil ta zdravila za prva in jih je priporočal zdravnikom na zdravniškem sestanku v Parizu dne 22 oktobra 1S82. Med drugim je on rekel na tem sestanku, da je ni bolezni ktere bi on ne ozdravil s temi zdravili. Če govor«• tako ljudje, kteri so po celem svetu znani radi svoje velike učenosti v zdravilstvu, potem je naravno, da ga bodo tisti ljudje poslušali, kteri ga vedo ceniti radi njegove znanosti, in si takoj naročili zdravila. Da se pa vsaki, tudi najubožnejši člov k lahko okoristi s sadovi tega znanja, prodajemo mi samo za tri dolarje jedrni zdravila Bolniki! Od vas je odvisno, ali hočete zdaj ozdraveti ali ne: naj zdravniki pravijo, kar hočejo, zdravite se pri nas če tudi ste brezuspešno rabili že vsamogoča zdravila. Da vas pa že vnaprej prepričamo, do gotovo ozdravite, naznanjamo javno v časopisu sledeče jamstvo. nase jamstvo. Ko prejmemo od Vas tri dolarje, vam pošlemo zdravila za vašo bolezen in knj.^o s sledečo pogodbo : F»ovi-n«smo Vam denar! Ako niste peti dan po prejemu zdravil povsem zadovolni in ne čutite dosti boljše, povrnite nam zdravila plačano po Expressu. Ako jih niste porabili več od jedne tretjine. Vam povrnemo denar, kterega ste izdali za zdravila. Boln ki ! Poskusite: zgubiti ne morete nič, ker vam povrnemo denar. Ce poskušate, zamorete dobiti le bogatstvo in srečno življenje, kar jc za Vas Vaše zdravje. \ »č se Vam ne more obetati ! Vsa zdravila Orosi so pri nas po tisti ceni in velja jedno $3. Mi ne pošiljamo zdravil brez denarja, ker so neprijetnosti "na ekspresu in tudi dražje pride. -:- TO JE NAŠA POŠTENA PONUDBA ktero dajemo v časopis v znanje t. 3S v Pueblu, Colo., 10. julija: Ivan Sailič rojen i ,, n. ")"J40, Ivan Fatur 1S72 ccrt. "»241. Oba v I. razredu. Društvo nteje 34 udov. K i ru-t \ u sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgn. Pa.. 10. julija: Rudolf K lsSS ccrt. 5242 I. razred. Društvo šteje 102 uda. K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash.. 10. julija: Fran K 1.1 ; s 1S73 eert. 5227, Ljudevit Zidarie 1SS3 eert. 5228. Oba v 1. razredu. Društvo šteje 153 udov. K društvu sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 10. julija: Ivan Po-, h- IS,S.-, C. rt. 5229, Ivan Siknbic 1SS3 eert. 5230, Ivan Pužel 1883 »•t rt. 5231, Peter Sejatovic 1SS2 eert. 5232. Vsi v 1. razredu. Društvo šteje 161 udov. K .h-uštvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 10. julija: Avdust Snu. j l^šl eert. 5233, Andrej Kotnik 1871 eert. 5234, Josip Francelj 1S71 < ertonu, Oliio, k društvu sv. A .i -t. 1!» v South Lorainu, Ohio, ]0. julija: Fran Justin rojen 1883 - t. Ilvi I. • :i/r«d: Fran Uršič rojen 1S85 eert. 4094 I. razred; Andrej O;- .va 1*59 cen. 1442 I. razred. I. društvo šteje 44, II. pa 53 članov. Od društva -v. Petra in Pavla At. 15 v Pueblu, Colo., k društvu sv. Cirila i . M t i oda ~t. 1 v K.y, Minn., 10. julija: Karol Merliar 1SS6 eert. 4SP) I. ra/.nd. Prvo društvo šteje S5. dri igo pa 191 udov. o i dru-;va -v. Srca Jezusa št. v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa -*. :i'i v < 'i-iioiinu, Minn.. 10. julija: (Jregor Prijatelj rojen 1S6S eert. 482 I. razred. 1. društvo šte je 100, II. pa S7 udov. Društ >" -v. Roka v » llobeviile, Colo., je sprejeto v Jednoto dne 30. junija j»>d številko 63. 0R0BNUSTI KRANJSKE NOVICE. Tilnik si je zlomil lile t ni Ignacij Š]>ehar v Ravnah pri Litiji, ko je padel s kozolca, v kterega je z očetom in .-i stro >kladal >eno. Bil je na mestu mrtev. Nevihta s točo. Iz Senožeč se piše: Dne 0. jul. zjutraj bil je hud naliv s točo, ktera prizadela samo eno vas Gabrče; tu pa je potolkla vse. Oblaki so se pripodili iz Vrem, gotovo je morala tarn preeej škode narediti. Z glavo skozi zid je 7. jul. popoldne hotel priti neki ključar. Ko je na prelazu na Dunajski cesti v Ljubljani železniški čuvaj prečnico pred prihajajočim gorenjskim vlakom zapiral, se pripelje ključar s kolesom in se kljub čuvajevim opominom noče ustaviti. Ko je hotel potem čuvaj konštatovati njegovo identiteto, se je ključar silno razljutil in se spustil v čuvaja. Čuvaju je potem prišel na pomoč tudi policijski stražnik, ki je trdoglavca are-toval. Nesreča. Dne 7. jul. dopoldne je zlezlo več otrok na zid pri zgradbi Bo-načeve tovarne ob Čopovi cesti v Ljubljani. Ko so zagledali, da gre proti zgradbi polir, so mlada jagnjeta poskakala raz zid in se razpršila, kakor da bi bil ustrelil med vrabce. Sedemletni Alojzij Bolbar je skočil tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Roditelji so ga oddali v deželno bolnišnico. Zaradi lahkomiselnosti nesreča. Ko je 7. jul. stal na veznem pragu v Rožnih ulicah v Ljubljani krojaški pomočnik Leopold Jenko, ko je prišla domov v isti hiši stanujoča branjevka Marija Baltežarjeva. Jenko je imel v roki flobert-pištolo, za ktero baje ni vedel, da je nabasana. Pomeril je ž njo proti Baltežarjevi in jo sprožil. Kroglica je zadela navedenko v desno pleče in jo znatno poškodovala. Na tujem ubit. V Goestlingu na Nižje Avstrijskem je več slovenskih delavcev, ki delajo tam kot kamnoseki. Ko so 27. jun. prišli domov z dela, šli so kosit na travnik gospodarja, .TURU L. BROŽIČ. glavni tajnik. pri kterem so stanovali. Hoteli so se skazati. kako dobri kosci so. Med kosci sta bila tudi lTIetni Karol Lav-renčič in nekaj starejši Ivan Lavren-čič. Karol je kosil za Ivanom in ga kmalu prekosil. To pa je tega tako razburilo, da je zamahnil s koso po Karolu in ga pri tej priliki tako nesrečno zadel po glavi, da se je nesrečnež zgrudil in bil na mestu mrtev. Ubijalca so seveda takoj prijeli in odvedli v zapor. Lavrenčica sta doma najbrž iz Koprive na Krasu. Uboj. Med hlapcema Ivanom Lu-kancem in delavcem Antonom Cve-kom v Žiganji vasi je nastal pretep, kterega je povzročil Cvek s svojim strupenim jezikom. Ker je imel Cvek motiko, oborožil se je Lukanc z gnojnimi vilami. Cv k je bil pa bolj uren, pa je Lukanca z motiko tako udaril na desno sence, da se je zgrudil in drugi dan umrl. Čveka so izročili sodišču v Tržiču. Modras je pičil Andrejevo osemletno hčerko iz Koritnic pri Knežaku v levo roko. Pik je jako opasen, ker je roka zelo otečena. Iz zapora sta pobegnila pri okrajnem sodišču v Kamniku 261etni čevljar Ivan Tomšič, rodom iz Hotiča pri Litiji in kočarjev sin Peter Marinšek, rojen 1. 1884 v Vel. Mengšu. Prvega so prijeli zaradi suma hudodelstva tatvine, drugega pa radi tatvine? Strela je ubila dne 6. jul. dve govedi posestniku Josipu Grdinu v Dolgi njivi. Vredni sta bili 675 K. Rop. Trgovskega pomočnika Alojzija Moravca iz Ljubljane sta dva neznanca na državni cesti v gozdu pri Podrečah napadla in ga oropala zneska 20 K. Ko sta dobila denar, sta zbežala. Moravec je bil samo na levi roki nekoliko opraskan. PRIMORSKE NOVICE. Težko ranjenega so našli v Trstu na cesti 26Ietnega voznika Ivana Str-leta. Imel je hude rane na prsih. Prepeljali so ga v bolnico, a je malo upanja, da bi ozdravel. Strle je bil ranjen v pretepu, kterega se je udeležilo več krvoželjnih pretepaeev, od kterih so morali nekteri iskati zdravniške pomoči, ker so iztaknili, kar so iskalfc Radi ljubice v smrt. Dne 7. j ll. zvečer se je 291etni mizar Aleks. Zahrad-nik v Trstu skregal z ljubico ter se s samokresom ustrelil v desno sence, da je bil takoj mrtev. To vse ljubezen st'ri. Ko je prišel 6. jul. popoldne fotograf Bety v Skr-bišče-Opatijo v vilo Belvedere, kjer že dalje časa stanuje s svojo ljubico, začela sta se mlada človeka prepirati in kregati. Fotograf je svoji srčni iz-voljenki moral kaj hudega očitati, da je ta skočila v fotografski atelje in v samomorilnem namenu izpila neke kemikalije. Ko je ljubček spoznal njeno nakano, skočil je za njo in ker je dekle zaklenilo vrata za seboj, razbil šipe na vratih. Prihiteli zdravnik je izpral njej želodec, fotografu pa za-šil težke rane na rokah. Grozna nesreča pri delu. Ko so v Trstu 6. jul. zvečer privezovali parnik "Miramar" ob pomol sv. Karla, je počila debela vrv in s tako silo o-švrknila po levi nogi tam stoječega 56Ietnega mornarja Iv. Stepiča, da mu jo je nad členkom popolnoma odtrgalo. Odtrgana noga je odletela kake štiri korake daleč, dočim se je Ste-pie zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnico. Prevzeten nemški potepuh. 251etni Henrik Ebner iz Gradca je bil v Trstu radi potepuštva are to van. Plemeniti NLmec se je pa jako prevzetno obnašal, kot bi Nemca sploh aretovati ne smeli, če se potepa. Redar mu celo v obraz ni smel pogledati. Seveda v Trstu niso rešpektirali kulturonosca, ampak ga spravili na varno. Dve ponočni tiči je kaznovala goriška policija, vsako na 14 dni zapora: pišeta se Amalija Pik, 26 let stara. iz Gorice, in Magdalena Makaro-vič, 33 let stara, iz Deskel. Zvišana kazen. Onemu Gorjanu, ki je bil radi umora, storjenega na V. Padovanu. obsojen pred porotniki na poldrugo leto, se je zvišala kazen na tri leta. ŠTAJERSKE NOVICE. V apnena jamo je padla v St. Pavlu pri Preboldu 41etna hči posestnika Divjaka in se tako opekla, da je kmalu nato umrla. Nesreča. Iz Polšnika se poroča: Dne 6. jul. okrog sedme ure zjutraj je desetletni Ignacij Špohar, posestnikov sin istega imena z Raven št. 3, tako nesrečno s kozolca padel, da je bil takoj mrtev. Najbrže si je vrat zlamil. Revček je ravno okreval iz smrtnonevarne bolezni, ko je vsakdo menil, da ne bo nič ž njim, in zdaj pa tako nesrečno konča svoje mlado življenje v veliko žalost dobrih starišev, ki objokujejo že četrtega sina smrt. Nadebuden fantič. 151etni Rudolf. Mayer iz Maribora se je učil slasci-čarske obrti pri Pelikancu v Mari-bom..Ko je nedavno imel nekaj opraviti v gospodarjevi sobi, je videl na mizi ovitek s 50 kronami v srebru. Hitro ga je vtaknil v žep m odšel iz gospodarjeve hiše. Poiskal je svojega brata, ki je pekovski vajenec, m ga je pregovoril, da napravita z ukradenim denarjem zabavni izlet v Trst. Ivo sta jo ravno mislila popihati z železnico, ju ie ustavila policijo, ki je bila o tatvini naglo obveščena. Nadebudni Rudi je imel še ves denar pri sebi m ga je vrnil, a je vendar mor* v zavetje okrožnega sodišča. Oropan poštni voz. Dne o. jul. sta dva moža napadla v bližini Cmureka poštni voz. Ugrabila in odnesla sta okoli 2000 K v gotovini in eno priporočeno pismo. Orožniki so storilcema že za petami. Velika nesreča. V Lučanah je živinski trgovec Franc Strablek po domače Pička, pred gostilno izročil voz s konjem hlapcu v nadzorstvo. Naenkrat se konj splaši in zdirja čez dvorišče v hlev, za seboj pa potegne po tleh hlapca, tako da mu je glava ob tla bila. Razbila se mu je lobanja, da so mu možgani izstopili. Bil je na mestu mrtev. Roka pravice je zalotila v Mariboru bivšega, tudi v Celju znanega Fr. Perdana, ki je bil zadnji čas uradnik v Koslerjevi pivovarni v Ljubljani, in je baje poneveril nad 8000 K. V Ljubljano je pisal pisma iz Švice, da pojde v Ameriko, a policija ga je zasledila v Mariboru, in orožništvo ga je odpeljalo v Ljubljano. — Perdan torej ni osrečil Amerike. Strela je treščila dne 6. jul. v poslopje Ane Krošel v Srebrniku v občini Sv. Peter pod Sv. Gorami. Ker je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje, je utrpela Krošel precejšno škodo. Zavarovana ni bila. Legar (tifus) se širi. Opasno se Širi legar okoli Celja. Zopet je več novih slučajev. Na Kalobji so trije oboleli na legarju, od teh sta dva že umrla, v Zibiki jih je pet obolelo, od teh je eden umrl. Prihajajo vedno nova po- HRVATSKE NOVICE. Poskusen samomor z žganjem. V Zagrebu se je hotela služžkinja Julija Žagar usmrtiti, ker je izgubila delo. V ta namen je spila poldrug liter žganja. Posledica tega pa ni bila smrt, ampak le strašanska pijanost. Samomor? Poroča se, da so dne 28. junija našli v nekem gozdiču blizu Reke mrtvo truplo nekega približno 301etnega človeka. Imel je srce prestreljeno s kroglo iz revolverja. Sodi se, da se je umoril sam. Do sedaj se še ni izvedelo, kdo da je bil. Obleko je imel modre barve. V enemu njegovih žepov so našli le pet vinarjev. Radi praznoverja bi bila zgorela kmalu cela vas. V občini Lipa na Hrvatskem je treščilo v neko hišo. Hiša je gorela, ali ko so prišli ognjegasci, praznoverni kmetje niso pustili gasiti, ker med njimi živi prazna vera, da, če se ogenj gasi s silo. zgori cela vas. Orožniki in oblast so morali poseči vmes, da so končno mogli ognjegasci gasiti BALKANSKE NOVICE. Carinska vojna med Srbijo in Av-stro-Ogrsko, Belgrajski "Odjek" piše: Avstro-Ogrska zahteva, da se odpove Srbija pismeno svoji neodvisnosti, ker hoče politično nadzirati Srbijo. Pašič je prav odgovoril, a prezre t i se ne sme. da bo imela carinska vojna težke posledice, za ktere je odgovorno Pašičevo ministerstvo. Govori se, da namerava Srbija, razširiti določila trgovinske poirodbe z Nemčijo. Dne 7. jul. so poslali iz Zemuna nazaj v Belgrad prve štiri vagone goveje živine. V Belgradu je nad 20 z živino naloženih vagonov. Srbski trgovinski minister je brzojavil vsem železniškim postajam, naj ne sprejemajo živine. Minster Goluchowski o Srbiji. V seji delegacije se je dotaknil Golu-ehowski tudi Srbije, rekoč, da je Srbija s spremembo pogodbenega temelja ustvarila stanje, kterega Avstrija ni mogla vsprejeti, ter je naglašal. da je morala Avstrija, ki dobiva za 70 milijonov srbskega blaga, dočim izvaža v Srbijo le 28 do 30 milijonov, zahtevati irotove kompenzacije, in to tem bolj. ker je Srbija povišala carinske postavke. Minister je rekel, da če bi bili kar na prosto vsprejeii postopanje Srbije, tedaj bi se bilo lahko očitalo ministerstvu vnanjih stvari, da ne zna ščititi interesov monarhije RAZNOTEROSTI. Milijarde kobilic. Iz Budimpešte javljajo, da v okolici Debrecina povzročajo kobilice ogromno škodo. Polja okolu mesta so popolnoma uničena. Na nekaterih so morali sredi žetve prenehati. Tudi že v snope povezano žito so kobilice uničile. Po uradnih izvestjih znaša njihovo število več milijard. ročila. KOROŠKE NOVICE. Smrt pri kopanju. Nedavno sta se šla dva fanta v Št. Andražu v labod-ski dolini kopat. Ko vstopita v vodo, se jima udere in mlajši Leo Jaeger I »toni. Staršega Matijo je rešil neki mlinar v bližini. Ravno pred letom je utonila na istem mestu neka deklica. VABILO NA NAROGBO! Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c. Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti. 'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo. 'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse druga tudi. Mi ne igramo 'va tanque' — ČE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MT, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati 'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pe-močjo zavednih rojakov. Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje I Upravništvo 'GLAS NARODA*. Zlata ura in verižica zastonj in brezplačno fountain pero. Pravo črno gumijasto pero "Para" ki je jamčeno, je izdelano iz kovine in dobro pozlačeno z 14k zlatom. Dobite ga v krasnej škatlji z napolnjevalno čevjo. Taka peresa se prodajalo povsodi po $2.00. Pošljite nam Vaš naslov in 50c in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po lOe. komad; ko to prodate za $2.50, obdržite si 50c. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kale. Moška ali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo j eden cent. Žensko bisirco pero, ali verižiea in križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino. CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E. Randolph St, Chicago, 01 POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da 30 zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS'Medica! Institute, ker en je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma 111 tameljito znana teF edini more t resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina plučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votl ini, bolezni v prlu, nosu, t^lavi, nervoznost, živčne^bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), jjrižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabHevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolie, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavoholj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je r>rvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tiljue spolne bolezili lUOŠke in Ženske (Zdravljenje spolnih beleznij ostane popol-noma tajno.) o Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. iD katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mar^ za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Bo* 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se Še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. 2S vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins Al. 1. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in nolx-n mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box S7, Forest City, Pa. Zaloraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trple nja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medica! Institute, 140 W. 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. SVOJI K SVOJIM! Xe-ktori rojatki imajo to slabs navado, da podpirajo vse, le domačina ne. — V Forest City, Pa., je neki čifut, ki trži z nrami in zlatnino. Ta lazi okroir naših ljudij in marsikterega vjame, da knpi slabo blago za drag denar. Rojake, mi imamo naše ljudi, ki vas dobro postrežejo s poštenim blagom za pošten denar. Podpirajmo se med seboj in držimo se gesla: Svoji k svojim! Opazovalec. (20, 24, 27, 31 jul — 3, 7 avg) NAZNANILO. Slovensko katolišlko podporno dru-Žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne 6eje vsako drug:-nedeljo v mesecu. Družtvemkom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki s^ radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nelbrterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; L tajnik: Cekuta Louis, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell Street, Allegheny; delegat: Volk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsburg. — Odbor; Borštnar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Povše Nik., 28 Tell Street, Allegheny; Strniša Frau, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šercelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Avenue, Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa. Mesečni prispevfki naj se pošiljajo samo II. tajniku: Josip Cekuta, 34 Villa St., Allegheny, Pa. Frvi in edini slevenski zdiavniskiiavcd v'/rreiiki©) Zdravimo vse fplučre, želcdtne, trine, očeine, ušesne, rc:ne, vratne, krvne in kožne bolezti, mrziico, ie^ rrr.tizem, jelil o, sploh vse notranje in zurenje bolezni in vse tejne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena rdrevife. IzLušcni zdravniki z e^ropejtko in ameriško zdravniško prakro. Rojaki! Pišite ali pridete. Isihumtug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da =0 zdravila i apravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bclniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 0 zvečer, sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od '.»zjutraj do 1 popol THE* WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST^.7th STREET,"NEW YORK, N. Y. Rojaki, naročaju te na "Glaj Naroda". največji in uaiceneiii dnevniki Zdravju najprimernejša pijača je LEIS Y PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0 Izdelovalec ikranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom aa izdelovanj* in popravi j en je harmonik. Delo na pravim na zahtevan je naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpel no in dobro« Cene Irivivtuih od $2. do $45. Ploiče so is najboljšega cin k a. Izdelogesi tudi pložČe it alnmi oija, nikelj* eli medenine. Cena tri je od $45 do 680. Rojakom na znanje ! Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakai bi kupovali za drag de- ^ nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- ® mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. Ta izvleček kupujejo zdai trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker Ai je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. u/ Napravljati žganje in likerje ni težko. 1 Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jain- y čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa t (A Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi fi) morali izdati, plačate le 20 centov. A QPRIPFVAI O Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija!? ^ jrlvlCC« V 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-«/ D nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. ® ® Steklenice so za napravo 1, 2, -t, 12 litrov ali več. | Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo /f\ * mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: ® 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa 1 „ Vlahova 1 „ Konjaka 1 „' Ferneta » 1 „ Maraskina 1 „ Brinovca 1 ,, Absinla 11 1 „ Kimljevca 1 „ Ruma 1 „ Anisetta. D V2, litrov (3 galone) samo za ti-i dolarje. (Ž Istočasno Vaji priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako fA' f se delajo razna žganja. ' " PoŠlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezaenaria se ne odpošilja. A\ t NADALJE PRODAJAMO | »J vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. ^ W Prodajemo idravilno milo za lišajasto kožo ir razne prišle na njej; "naše ^ milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago ^ iz telesa. fl Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. | Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-' ko bolezen. I) Pisma in vse poizvedbe naslovite na AMERICA-EUROPE COMPANY ! 161 COLUMBUS AVE., NEW TOBK, N. Y. i "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Od vi je m laso od korenine ter se postavim široko razkoračen nad živaljo, ktera takoj vstane. Pred vsem se je šlo sedaj zato, da se jo s stegni krepko fctisne, v oa so padali veliki šopi pen. Nje gibanja so postajala -labejša in prisiljena; divje sopihanje preide v kratek kašelj, potem pa zirni.li jh>,1 menoj, a ne prostovoljno, ampak ker jo je zapustila zadnja 11 oč. Obleži brez gibanja in preobmenih očij. Jaz se jrloboko, globoko od-dihnem; bilo mi je. kot hi se mi bile potrgale v mojem telesu vse kite in vse žile. — '•Heavens, kakšen človek ste vi!'' zakliče Sam. "Saj ste imeli več morij kot žival. Da vidite svoj obraz, gotovo se prestrašite!" "Mislite?" 4,\ a><- oči so izstopile, ustnice napele in obrvi so pojxilnnma višnjeve!" "To pride od tega. ker se greenhorn ne da vreči kot" tisti prepametni ljudje, ki veljajo za mojstre pri lovih na mustange; ti mojstri pokažejo svojo >!al»o šolo in dovolijo še svojemu konju prost odhod." Strašansko nakremži obraz in prosi z obupnim glasom: Molčite o tem. Sir! Kečem vam, da se to primeri lahko najkrepkej-šemu lovcu. Vi ste imeli včeraj in danes dva dtibra dneva." Mislim, da jih še več doživim. Zato sta bila pa za vas tolikanj slabša. Kako je z vašimi rebri in drugimi košeicami t" "Se vem! Hočem jih p>iskati in prešteti, ko mi odleže. Zdaj mi rag-Ijajo ]h> celem telesu. To je bil zlomek, kakorŠnega še nisem imel pod seboj. Upam. da je zdaj že pri pameti!" Seveda je. (Jlejte, tako utrujena leži tukaj, da bi se jo kamen usmilil. Priredite ji sedlo in uzdo, pa jo jahajte domov." "Da se mi zopet začne zri rat i!" "To ji ne pride na misel. Ima preveč. Je pametna žival in vi bodete gotovo srečni, da ste jo dobili." "Vrjan ern. Saj —m pa tudi od prvega začetka pazil nanjo. Vi pa na belca, kar je bila precejšna neumnost." '"Ali veste tako natančno?" "Seveda, bila je neumnost!" i" " \Ii res mislite, da sem si bil belca izbral?" "Kaj pa?" "Tudi mulo." ~ "Res?" " Da. ('eprav sem greenhorn, pa vendar vem, da niso beli konji za vest-n.ar.a. Mula se mi je takoj dopadala, ko sem jo zagledal." "Na konje se res razumete, to se vam mora pustiti." "Želirn. i se vi prav tako razumeli, ljubi Sam! Pojdite in pomagajte mi, da žival vzdigneva!" Spraviva jo na noge. Stala je mirno in se tresla, kot šiba na vodi. Niti najmanj se ni ustavljala, ko sva ji privezovala sedlo in uzdo. Ko Sam sede v - ilo, uli"^a a je in se dala voditi kot navajen konj. "Ta .]«■ imela irospodarja," pravi mali: "moral je biti dober jahač; to že \: iiif:. Nemara nm je ušla. Veste li. kako jo bodem imenoval?" "Torej?" "M.- v. K ikra t sem že prej imel mulo, ktera se je prav tako imenovala: zdaj se mi vsaj ni treba izmišljati novega imena." "Torej mula je Mary, puška pa Liddy!" "Da. To sta dva najlepša imena. Ali ne? Prositi vas moram za veliko uslugo." "Rad. Kaj pa?" "\'e u 'Voriti o t- iu. kar se je dogodilo! Vam dobro poplačam." " N' r ' K n" mora biti samo od sebe, se vendar ne plačuje." '' ! ar. N< <-, m, da bi se gori v taborišču smejali, kako je prišel • Man-! Bil bi jim preveč v posmeh, preveč v zabavo. < e molčite, bodem--." •-IV - i vas. ne govorite! Škoda vsake besede o tem. Vi sie moj učitelj in prijatelj. To je vse." M . i oči so postale mokre in ves navdušen mi pravi: " 1. aš prijatelj sem. Sir! In če bi vedel, da mi vi tudi izkažete malo 1 • . Ix'de to za moje srce veliko veselje in zadostilo." Po.lam mu desnieo in pravim: "To — vam rad privoščim, ljubi Sam. Bodite prepričani, da vas • • •'»!!• ! i- ' •" ''ad kot — kot — no. tako, kot kakega dobrega, pošteneg-a i Ijubezniveira strica. Ali je to dovolj?" "Pojh.1i .ma, Sir, popolnoma. Tako sem navdušen, da bi vam rad kar t lika i : a mestu napravil veliko veselje. Recite mi, kaj naj storim! Ali ho-či-m — ali hočem — postavim to le novo Mary snesti pred vašimi očmi s kožo vred .' Ali pa, če vam je ljubše, da se samega sebe razbijem, razrežem in snem? Ali hočem---." "Nekajie!" pravim mu smejoč. "V obeh slučajih izgubim vas, v pr-ven, mi j^n ite, v druirem se pa zadavite, ker ne vrjamem, da spra-vite svojo la~.iljo skozi - i lo. Ikisti ste mi že napravili uslug in še bodete imeli priliko. lM zanesite torej za enkrat Mary in sebi in gledite, da prideva kmalu do taborišča. Rad bi delal." "Delal! Saj ste tudi do sedaj delali: če to ni delo, pa res ne vem, kaj je." Privežem Dick Stonejevega konja z laso k mojemu i odjahava. Mustangi so bili seveda med tem že zdavnaj odšli; mula je svojega jezdeca vse-s-ko2i ubogali in Sam je nad potjo večkrat zaklieal vesel: "Ima šolo ta Marv, zelo dobro šolo! Čutim in zapazim pri vsakem koraku bolj, da je nosila izvrstnega jezdeca. Zdaj se je zopet spomnila, kar !-e je prej učila in kar je bila pozabila med mustangi. Upam, da nima samo temj»eramenta, ampak tudi karakter." "£> ;ra nima. ji ga pa še lahko daste. Saj ni prestara." "Koliko let ima, kaj mislite?" "Pet, več ne." "T- _-a mnenja sem tudi jaz. Hočem jo pozneje natančno preiskati, ee je res. Za žival se imam zahvaliti vam, samo vam. Bila sta dva slaba dneva, jako slaba zame, a tem častnejša za vas. Ali ste pričakovali, da izvršite v tako kratkem času dva lova, na bizone in mustange." "Zakaj ne? Na zapadu mora biti človek na vse pripravljen. Upam, da sj>oznam tudi druge love." "Hm, seveda. Le želim, da jih tako srečno dovršite, kot včeraj in danes. Posebno včeraj je viselo vaše življenje na nitki. Ste si preveč upali. Ne smete nikdar pozabiti, da ste greenhorn. Ta človek dovoli bivolu, da pride prav preder.j, potem ga pa ustreli v oči! Kdo je že kaj tacega doživel! Vi ste še neizkušen in podcenjujete bivole. V bodoče pazite malo bolje nase in si ne upajte preveč! Lov na bizone je zelo nevaren. Le en sam je še nevarnejši." "Kteri?" "Na medvede." "Mislite li na črne medvede z rumenim smrčkom?" "Na baribala? Niti v mislih ne! To je zelo dobrovoljna in mirna žival, ktero se da vse naučiti. Ne, jaz mislim grizlija, sivega medveda, kteri prebiva po skalnem gorovju. Ker ste od vsake stvari brali, ste skoro gotovo tudi o njem že kaj slišali?" "Da." "No, lxxlite le veseli, da niste še nobenega srečali. Če se vzravna, je nad dva čevlja višji od vas; enkrat samkrat vas ugrizne, pa je vaša glava s kostmi vred spremenjena v kašo; če se ga napade in razdraži, ne miruje prej, dokler soražnika ne raztrga in uniči." "Ali pa ta njega!" "Oho! Zopet se vidi pri vas velika lahkomišljenost! Vi govorite o mogočnem, nepremagljivem sivem medvedu nekako zaničljivo, kot bi se šlo za navadnega krotkega medvedčka." (Dalje prihodnjič.) Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizinu, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o^ bolečinam v pršili, proti 'TA glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 2o in ^r 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ' | "Hi-- " V. Telefon 2034. Frank Petkovšek 714-718 Market Street Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže pi*o, dobra lina in -whiskey, ter ima na razpolago fine sniodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže Igroce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v slaro domovino zelo liilro iu ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Ntv Torku. f. ! HoU^SL Comoagnie Generale Transatlantique. [Francoska parobrodna družba.| liiij rLii:. Jlbt.. ' i c-J .ifc l.iiitit...itig:.„i.ni.....ffli-. nI „miL. ,milit , .-'dlii,..,^ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, d* 6em dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND 8T To je prva in jedina slovenska eo stilna v tukajšnjem mestu. Rojake [x>strežem z izborno pijič« in finim prigrizkom ter dobrimi smod kami Pogovorite se z menoj lahko po d« mače; telefon štev. '2213—M low* 'Fflone. Občevalni jezik: slovensko, hrvai ^ko, slovaško ali nemško. Za muogobrojeo obisk se eenj. n-jakutn toplo priporoča Anton Flori, lastnik POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Ml knpnjemo in izdelujemo pogodb* sa francoske doge In sa dogt za kadi Posodimo tudi potrebni deuai s* a delovanje dog. Ako imate doge n» pro daj, pišite nam, naši pogoji bo ugodbl FRIEDLAENDER It OLIVEN OO. Ihreveport. La PO. B«x 50* GLAVNA SLOVENSKA IlIIILjUej 1)1 POSOJILKICU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg: ^t. IS, u tsproti nunske c -rkve sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 44% to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložue knjižire priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krou čistega premoženja. Ti člani j imčijo, vs e.l registrirane neomejene zaveze zav »da, s c -lim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po-vrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čenn.r se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedne.ii to dobro, da mu ta takoj obresti r.ese. Naslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Lrjutsljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. o--~ - o j j Deiiame pošiljatve iz Zjed. držav in CaGade posreduje j j g. FRANK SAKSER, 10$ Greenwich St., New York, 0==----=0 !*ABNlE:r IMAJO JAKO 0BSFŽE> P0KBI1 mOSTOK ^ KSOW za LETANJ K POTNIKOM tretjbc^ Rir CABPATHIA M0H1A sS:— 3 PM1NIA SS3r;" ULTOIflAi 5LA fONIA ill PATtitQSIA lo parmja na vi )Aka Ti paraiJa so napravljeni po najnovejšem kroiu in zeio pnklada. «3. cretj? razred JEDILA en dobra i a potD ikoni trikrat na d»* pr WZL postrfežena f7ožnj& .Btke prodajajo oocr .aiče.u agentje lt» Ike Canard Steamsliip Co.. Ltd., @ Hew Vsrk 126 3tate St Bosto« Dearijonj ocicaj^^. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................12 con t0n, js,noo konjskih moči. LaSavoje" „ „ .....................12,,kh) „ 25>x» »t ?.r°"ra!ne » » » ...................10,.HH> ' 12 01H> LAquitaine" „ „ „ ...................11I(HH, lt; 1HH> » t Bretagne"................................. «<>00 ' 9 *K*) La Champ- ^ne" ..............................................« ofX) '» r. i " "La Gascogne".................................8')000 ^ 0«J*» Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 20. pri dopoludne iz pristanišča št. 42 Xorth River, ob Morton St, N. I. *LA PROVENCE 26. julija 1906. -LA SAVOIE 30. avg. 1906. *LA LORRAINE 2. avg. 1906. *LA PROVENCE 6. sept. 1906. La Gascogne 9. avg. 1906 *LA LORRAINE 13. sept. 1906. La Breta-ne 16. avg. 1906. *LA TOURAINE 20. sept. 1906. •LA TOURAINE 23. avg. 1906. 'LA SAVOIE 27. sept. 1906. Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. W'm Kožminski, generalni apent za zr.pad. "71 Cearborn St., Chvit&i.o, lil. CUNARD LINE ^^Rr^iiCS PU1U.JEJO MED TRSTOM, REKO iN NEW TORKOM. BANČNA PODRUŽNICA EDINA, NAJVEČJ FRANK SAKSER-JA \/ SLOVENSKA -:- -:- AUSTRO-JlMBBICiK Lil kegi-ilornl potni parniki "ERANCESCA" odpluje 28. julija. ' "SOFIA HOHENBHRG" odpluje ic. avg» vozIJn medJNew Yor-kom, Trstom In Reko. I 6104 St. Giair Ave. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE -DENAR V STARO DOMOVINO = C. lr. [ f Bojikw topk priporočam. f - Frank Sakser, ^ I' A II Vb" M fc^Šfe ž _ _ ______