Pritožbe ubogih kmečkih poljsfeih delavcev. . Prejeli smo dopi«, 7 katerem dnvpianik obsirno razjra^Jja o rcvfičini ib trpljenlu poljskih dela7C87. Dopis je preoblirea, da bi ga objauli y celoti, todi 7ae te epada 7 list, a 7 glavaik pote zab ga podaiemo naiim čitateljem z izrečao pri pombo, da ni nafl Bamen žaliti posestaike in go spodarje. Toda, ker je 7 Bek&terih krajib razmerje med goflpodarjem ia delaycem rea aeprijrŽDO, ne gkodnje, če priobCimo te le Trstice. Ako bode ta dopis pripomogel, da se to razmerje zboljia, dosegli fmo 87oj namen. Vselej ia po^aod po^darjamo na Baiih skodih, da mora biti razmerje med gospodarjem ia dela^cem (felapctm, viničajrjem ali deklo itd) prijateljsko, kajti le na ta naCin se goji zado7oljfiost in če bo delaree zado^oljen, potem bo todi rad delal in obdaloval zemljo. Res grdo je, ie vrie kak gospodar zvestega hlapca ali deI»yca aploh, ki hm» je slaiil in delal skonj celo življeDJe, sa stara leta, ko ma pešajo nočl, na cesto. Dopis (7 skrajšani obliki) se gla*i: S7. LoTPenc na Poh., 23. ouarca 1919. Poloiaj nbogih poljakib dela7C87 je tokaj 7 resnici nara^nost ntznosen, laloste« in sramcten. Med knoetom in dela^cem bi ne smel bili globok prepad, tem^eč bi morala biti kolikor mogoče e diaa, a žalibog ravno pri nas in y okolici je razmerje med kmetom ia dela^cem zelo {»IosIbo. Ve liki posestniki ae razkeSno zaba^ajo in se radi pokaiejo tam, kjer ianjejo veHko ogleda, Casti ia hvale, a za obogega poljskega de!ayca, ki mo dela relo leto, se dosti ne brigajo. Vsakega rokodelca ee vpraSa, koliko zabteya z» svoje deto, poljskemu deUvca se pa yrže, koiikor se pač posestnika po ljabi. Nihče se ce ozira na to, ali njore dela^ec s tem shajati ali ne; in 7endar morajo ravno ti poljski delarci 7zdriati cel s?it. Nobeden stan bi ne mogel zi^eti, Ce bi ma poljski dela^ci ne pri delali živeža. Tnkaj Se nekateri posestniki plačoje jo ženske poljske dela^ce po 1 K aa dan, moSke pa po 2 K b hraao yred. Pred yojsko ao plačevali ienske po 40 do 80 7, moSke od 60 7 do 1 K na dan. Ali je mogoče ii^eti pri t»ko nizki plači, ko že 1 kg soli stane 110 K? Ubogema poljskemu dela^cu je *a obapati 7 tej strtSaidraginji. Tokaj je precej tak h mromakov, ki si ie rooke ne morejo knpiti, na zabelo, t bleko in obu7alo pa ppl h mialiti ne amejo. Zs- to p» je toliko tatov ia beiafier. In če se kak re^el po zimi prikaže tam, kjer je prej celo leto delal, kako se ž njim postopa, kako se ga grdo gleda, Se prijazne btsede ni Treden, Se masj pa kak kosček kJroha, Ce ra7B0 *e trepeSa «d glada. Kmet ima po zinrd kaj jesti, nbogi dela^ec pa še za sol in moko ni za8loiil. Zemlje pa k 7ečjemu toliko dobi, da si nralo krompirja nasadi, Cera^no im*jo nekaterido eti zemlje, tako da je sami ne morejo obdelati, a obogemo siromaka je ne dajo. Nekateri posestniki iroajo na 87ojem poseatvn tskozvane kočarje, ki delajo 87ojim gospodarjem blizn 30 let ia sicer vedno po 40 do 60 7 aa daa. Na stara leta pa, ko 80 jim 20 skoro 7se moči pcSle, se jim reCe: Zdaj si pa le poififiite drogo stano^anje, ko ne mo rete ?eč tako delftti. Ni mogoče popisati bsdo in revSČino tnkajšBJlh trpino7. Za to^arniške dela^ce ae je postrbelo, da irtajo boljSo plačo, prosimo, naj 8e še za poljske delavce poskrbi, da ae jim 7ssj nekoliko olajš* njih * lostni položaj.