List 48. go s p dar brtnišk Tečaj XXII m nar \ tftf r. Izhajajo vsako gredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 30. novembra 1864 Gospodarske stvari. novem zidanju kovaške sole. Gosp. F. Schmidt je letnem zboru kmetijske družbe kranjske. předložil , naj se zbor danes hvaležno spominja našega nepozabljivega Pirea unikraj morja; zbor je vstávši potrdil gosp. Schmidtov predlog. Potem je g. Schmidt Ob kratkem naznanjamo danes dogodbe letnega se pokazal novo predivo, ki se dobiva iz grahovih da zbora, kteri je bil 23. dne t. m. v Ljubljani, in v kte- steblic, zlasti iz sladkega graha, in se ponudil rem se je snidilo 44 udov; pridržuje se za prihodnje rad dá tega graha z višnjevim stročjem za poskušnjo kdor nil ga želi. Zdaj je gosp. dr. Orel zboru nazna- y y liste obširniši popis Zbor je pričel predsednik gosp. F. Terpinc z ogovorom, dokazovaje, da se kmetijskim gospodarjem Za njim je gosp. J. Guttman razložil silno potrebo tudi prinasponuja po vseh stranéh djanska prilika da se ustanovi na Kranjskem — saj v Ljubljani, Novo- napredek, ako se gale hočejo poslužiti, mestu in Postojni — posojilnica, ktera bi kmetom kako je bilo letos s svilorejnim odborom, njim je gosp y za veči čedalje Potem je tajnikov adjunkt gospod A/Brus pri- daj ala denarja na upanje, in zboru predloži! nacrt do- občilzboru važniše opravila, ktere je glavni odbor tičnih pravil. Z nekako premembo, ktero je nasvetoval dr. E. Costa, je bil Grutt- dovršil po lanskem zboru do danes. Za tem Je na- župan ljubljanski gosp znanjal družbeni tajnik dr. Jan. Bleiweis nazna- manov predlog sprejet. Sporočilo o gospodar- nila in predloge družbenih poddružnic med li i i a in pi gui v^u ui u^ugmu ^ u u u i u ^ li x Vj ^ ui^u--— ----I— ~ — " - r kterimi je naznanilo ložke poddružnice s posebnim kranjsko je izostal zato skem napredku s posebnim ozirom na deželo > ker veseljem bilo sprejeto , ktero pripoveduje marljivo pri- Jocega bilo. Feuserja ni priču- Družbeni denarničar g. M. Pregl je zadevanje te poddružnice za povzdigo sadjo- in murbo- naznanil družbi, da lansko leto so družbeni dohodki reje; veliko pozornost vseh pričujočih je izbudilo bili 9286 gold. 98 kr., stroški pa 8365 gld. 25'/Q kr. 7 kr. Sr e pismo poddružnice metliške, ktera z gorečo be- da tedaj se je prihranilo 921 gold. 72l/2 sedo razodeva potrebo, da se železnica napravi, berno svetinjo za pridno sadjorejo sta dobila Jak. ktero je zagovarjal že trgovec ljubljanski gosp. Jož. Bar ega v Nadlesku in Matija Težak iz Rozalnika. Pleiweis in ktera bi okrajni metliški in črnomeljski, pa glavni odbor so bili voljeni gosp. F. Schmidt tudi sploh dolenski strani, ktero zapéra strašni Gorja- ™ gosp. And. Malič (obá že večletna odbornika) in namesti umrlega župana gosp. dr. E. Costa, sedanji nec pomagala proti Ljubljani in Karlovcu vsi njeni predlogi so bili enoglasno sprejeti. Gospod predsednik župan ljubljanski. — Volitev novih udov se je dovr-dodal tem železničním prediogom tudi predlog za sila po predlogih. napravo železnice* iz Ljubljane v Be lak čez Go- In tako je bil zbor končan. Da Je važne v r reci iz obravnaval, kaže pregled, kar se je godilo v zboru. rensko in zbornikom pokazal zemljovid železnic, kterega se je razvidilo, kako redko vsejane so ' že- Da pa nekterim korespondentom ne vstreže, če bi kme- nikoga kdor bere časnike in vidi, kako napadajo UVVi V^W J * MM T AVIÂAV y A^Mi^ V * V VA IA V/ f UVJUUW UV /J X JL / leznice še dandanašnii v našem cesarstvu memo druzih tijska družba iz peska znala tudi zlato delati _____ i/ 1 f ti 1 %/ «1 • 019 11 držav. Tudi predlog poddružnice vipavske zastran ? ttuui ^ ^«^«^»jv, premembe vinogradske postave je bil obšir- enaki ljudje štajarsko, koroško in dunajsko družbo in briga . neiše prevdarjan. Ravno tako so bili tudi vsi ostali vsako drugo, da ne hodijo same orat po deželi 1/ -L 1/ 1 # T\ » 1 • v/ TT • • 1 i predlogi druzih poddružnic v prevdarek vzeti. dreves in Bog zná, kaj še. Vprašanje je to c. , cepit zakaj ljudje, kteri vse tako dobro vejo o kmetijstvu, sami . jv, UU6v»i;ui ui, ^»x^ivycio, u«, je ne delajo predlogov družbám in jim ne pokažejo djan- državno ministerstvo zdaj dovolilo asekuraciio skepotiza izpeljavo vsega tega? Gotovo bi jim kme _ _ *J J , •• I 1 v/1 • 1 • I • Î • 1 li Iv Na vprašanje ravnatelja tukajšnje c. kr. colnije gosp dr. H. Costa-ta je odgovoril dr. Bleiweis da za živino pod imenom » Taurus" za vse dežele na- tijske družbe, naj so udje ali ne, bile za to hvaležne* naše sega cesarstva, in da najbolje kaže, da gospodarji dežele stopijo v to zavarovavnico. — Med pričujočimi družbeniki se je dalje oglasil gosp. J. Guttman in nasvet předložil, naj družba prosi deželnega odbora Kritikovati z besedami je lahko delati pa je vse drugo; delo pa ne obstaja v jalovi pisarii sami ! , da se nova kmetijska šola za Kranjsko brž ko brž ustanovi; temu predlogu je gosp. dr. Orel dodal Skrb za ptice 5 se predlog za oproste nje izvrstih kmetij skih kmetijstva najbolje prijatlice. Ce tudi ne brez težav, vendar je prijetno kmetiško učencev od vojaščine; obá predloga sta bila z ve- življenje. Vzhajoče solnce zbuja na delo, in zdajciptički liko pohvalo sprejeta. Pri tej priliki je zbor na pred- zažvrgolé po drevju, ter poljedelca razveseljujejo z mič- log predsednikov vsem gospodom ki bili ť1 v^uov/uuiau v y o v^ 111 g u o p v u W jxi , ni O U uni UC O" li i. 111 O V VJ1111 pcucoi. £\1 ûauuug i vi« vvuctjju m c* j.± j » luio niki v dosedá nji kmetij ski šoli, zahvalo izre- milih ptičkov po drevju in grmovju škakljati; kajti kakor tudi gosp. Malič u za veliko delavnost pri njih neusmiljeni zatiravec — od Stvarnika z umom ob nim svojim petjem. Al žalibog! da čedalje manj vidiš kel 388 povsod jim zanjke nastavlja v v ces Stvarnik vsaki živalici zaukazal po svoje se živiti darovani clovek da par soldov za-nje vgrabi, da si more tobaka ali krona vseh stvari Božjih je clovek kanček smrtnostrupne žganjice kupiti, zraven pa ne po- dal pamet ? y po j da tako ravná proti narnenu modrega Stvarnika, stavil ga je gospoda nad vse stvari misli ki je ptice stvaril nam na prid; ne spomni se, Bogu in sebi z lovljenjem ptić kteri se od vseh drugih stvari loči mu na njemu je Stvarnik HHHHr Po- da ) in korist služile. Al naj bi dragi čas krade 7 k aj ti ehvaležni clovek preganj in mori stvari, ktere je Bog na svet postavil f prid muči ? naj Toraj vi pogostoma celi dan čepi za grmovjem , predno kako člověka razveseljevale in pri delu podpérale. V1 ptičico vlovi, pozabivši, kako koristne so mile ptice duhovni in učitelji ! ne opuščajte nobene prilike, ljudstvo poljedelstvu in obce kmetovanju. Brez ljubih ptić bi se podučevati da rastlinstvo le slabo gleštalo, ker ptički pospešujejo kme- Bog znamenje naj tovanje, tako kakor ga tisuč in tisuč ljudi ne more. pazite dobro po kadar kdo mile ptice preganj f Zatoraj vsakteri umen kmetovavec skrbi 7 da se zeló jih županijah . pušcajo , ter kaznujte njih lovce , da nehvalež nosti do i, — vi ž upanje se ptice v miru vi stariši î nikdar koristne lastovice, zebe, senice, kraljički pod njegovim ne dovolite otrokom svojim pticicam poslopjem ugnjezdijo, snaži votline na drevji, deva dilice nad luknjo tako, da va-njo ne dežuje. Kmali se ptičice v tako osnažene in pripravljene votline vgnje-zdijo, pa svojemu , dobrotniku trud stoterno poplačujejo. da noben še toliko umen clovek z vsemi jk ter jih resno svarite, da kaj tacega ne trpite tavljati Iz Pliberca T. M. S t a n t e t ov - S e n t vi d s k i. potr je nje 7 svojimi napravami in naredbami nikoli ne bo pokončal toliko mrčesev, kakor ptički, pripoveduje slavni Fri-derik Čudi to-le: .,Na nekem vrtu Korist 77 vrtnicah blizo 3000 listnih V f US1 Je bilo na treh ? spustijo na nje senico 7 ljubljanske kovaske in živinozdraviiske šole. Sad tište šole, zoper ktero sta Deschmann in ktera je v malo urah vse mrčese do dobrega pobrala, Krommer toliko ongavila , se v domaći naši deželi ter vrtnice popolnoma osnažila. vali da neki hiši so opazo- tudi na tujem kaže tako vesel pa , da se prav očitno kako piškavo je vse besedovanje nasprotnikov. 900 muh poloVila. — Dve ponoćni lastovici ste zvečer Mnogi učenci so zdaj po deželi zeló obra jtani kovači je penica Rothkelchen v eni uri nad vidi v četrt ure pokončali trume in trume sitnih komarjev. in živinozdravilski pomocniki, ki so vsi okolici pomoc- In kako zeló hasnovite so senice sadnemu drevju pa niki in si pošteno dober kruh služijo; c. kr. okraj ne tudi drugemu lesu, ker pokoncevajo jajca istih mrče- gosposke jih rade rabijo za izvedence, kadar k: sev 7 ki se prejci imenujejo , in ki drevje po lesu vi- kaka živina zboli ali pogine, v navadnih in kužnih bo- dorna ugonobujejo. Ena sama predica v enem poletji leznih ; celó na Dunaji v cesarjevih štalah se s po-biizo SOO jajic zleže, kterih senica s svojimi mladici vec tisuč en dan pokončá. Zlatoglavčki poleti in pozimi za živino jih želí za izvedence v službo vzeti; preiskujejo drevje , ter mrčese iz najglobokejih škorje- nokar pa je pisal v Ljubljano naš rojak gosp. laj tenant ) hvalo vêde eden teh ucencev: dunajska asekuracija rav- vih poklin najdejo in požró Sosebno so pa senice C. iz Ceskega 7 da njegov brat 7 ki je predlanskem v vrtom na veliko korist. Grof Kazimir Wodzicki to-le Ljubljani živinozdravilsko šolo dovršil in je letošnjo pravi: „Leta 1848 so bile gosenice — imenovane Bom- spomlad v vojake vzet bil (10. polk c. kr. kirazirjev), byx dispar vrtno drevje tako oglodale 7 da je cisto se tako dobro obnaša 7 da je omenjenemu g. lajtnantu golo bilo. Jeseni vidim po drevji milijone in milijone ktere so bile vse kosmate. Zaukažem tedaj JaJl?> jajčica o biraj o; ranje vou i\v;oiixaic# /u ci u. rv ci /^ u 111 uv^vacijj O 3 J ut^viuur u » ^ j ^ v ? ^ ^njyvwvii^ ^ ^ ^ ^ * vauuc%j oi\v kmali se prepričam , da tako obi- vinozdravnišnico za više izučenje vzame: akoravno sele gosp. polkovnik (obrist) sam pisal. da ga je c. kr. ministerstvu vojaštva priporočil, naj ga še v dunajsko ži- me bo drago stalo, in da še toliko ljudi ne bo no vinec, vendar pri eskadronu namestuje ž i v i- moglo jajčic obrati. Bal sem se UiU^lU J J \J kJr L Cl L I • Cl JL Obiii OV> | Ua L/UUU V CVy Ui ^ t J\J aa v « ^ i. ' " * usahnilo. Al pozimi pridejo trume in trume senic in nad ko nj i ka. da bode vse drevje nozdravnika z veliko pohvalo svojega gosp Take skušnje pac dosti kažejo 7 in veseli sad te ljubljanske šole, ilustrirajo pa tudi veta nem zboru. zlatoglavčekov : gosenicinih zaleg je čedalje menj leta 1850 so bile marljive ptičice vrtno drevje tako že Deschmann-ovo in njegovih tovaršev modrost v dežei- očedile, da je v vigredi jako živahno ozelenelo." In kako zeló uboge vrabce črtimo, preganjamo in lovimo, in vendar so nam jako koristni. Dva vrabca s svojimi mladiči v tednu nad 20.000 gosenic vlovita, toraj jim noben pravicen clovek ne bo zaměřil} ako si včasih v poboljšek češinj ali prosá poiščejo ali se pa v rež in pšenico^ zaletijo 7 poplačajo. saj te zrna kmetu stoterno godovinski pregled najimenitnejših iznajđeb na polji umetnosti, ved, obrtnij e itd. Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil \ Dragotin SauperL Po abeceđnem redu. (Dalje.) 98. Malarije na steklo. Malanje na steklo (glaže in hasen , kterega nam podeli s tem, da toliko hostnih šipe) je menda deloma že prav zgodej iznajdeno biio, žužkov, noćnih lepirjev in miš pokonča? Angležki na- še groznovitneje pa ljudje sove prega- njajo gré, Divji hruš in truš po vsi hiši 7 celó po soseski. kadar kak neusmiijenež sovo usmrti;.z veliko slo-vesnostjo jo na kaštne vrata pribij ej o. Al je ta, dasitudi ostadna živalica, vredna tacega zasramovanja za veliki ravoslovec Whiti je opazoval dve sovi, ter je vidil 7 toda malo urjeno. Poprej so imeli večidel le kakosno mozajiko na steklu , tako , da so podobě iz barvarskih da ste vsakih pet trenutkov v gnjezdo eno miš přinesli, steklenih koscev sestavljene in s svincem strinjene bile. Ali ni potem takem sirov, neotesan in nehvaležen vsakteri, ki take zeló koristne živalice muči in Pravo malanje na steklo se Je se začelo v 11. sto- ULl ni pokonCUje ? it>ijt, m Oiv^^i w kj«o» 1JOlu lAgtviuiui «.ivyuiui o » vj In koliko je ptić, ki le od mrčesev, polžev, pajkov ži- navade, cerkvene in samostanske okna s pisanimi ste vijo, ki torej nikomur škode ne učinijo; taki ptički so: klenimi šipami kinčati, od Francozev ali Angležev na- letji in sicer po boljših izgledih. Ali so Nemci svoje penice, škorci drozgi oxwi^7 uiu^i, senice, zebe, lastovice, strnadi, ^v^* ov> , .--, — — žolne itd. Eni mrčese po drevji pobirajo, drugi jih iz imela v imenovanem stoletji že dva nemška samostana, škorij izkljuvajo, eni v zraku med letanjem lovijo, v Tegernsee-u in Hiršavi pisane okna. Ta umet- drugi spet iz tál ali iz zemlje rijejo. Tako je modri nost je bila po iznajdbi posteklinske malarije (malarija ■ pm uf f w učili se, se ne dá vec dognati; le toliko vemo, da sta 389 v posteklino ali topljenino) zeló zboljšana, in je najbolj leta 53tí Rim obsedali. Ko so namreč obsedniki 14 ve slovela v 15. in 16. stoletji. 17. stoletji je zmiraj likih dragocenih vodotokov rimskega mesta zamašili, m kj A\j f vl Um î X • JL li. JL V • U VA/iV V^J A • f ^ f t U t VI V VJ JL J w fJ UU A 4 AA Am * AA Vi A \/ V/ V/ AJ 4L AJi T V/ v^» v/ w ^ ' *> -w ^ ^ ^ V^ V V^i M AXJ K^A A A ^ 1 AA bolj in bolj hirala, in je v 18., ko se je vsa nova šega so tako javne kopalnice brez vode bile, pa tudi navadni začela, skorej celó nehala, dokler ni v 19. v Mnihovem, mlini ob Janikulu hipoma obstáli, je velika nevarnost Norimbergu , Rimu, Bruselji in Parizu zopet na svitlo lakotě rimskemu vojskovodju Belizarju modro misel prišla. 99. Motanje s suhimi barvami (Pastellmalerei) je vdahnila, inline na ladijah napraviti, kterih se takrat menda že v 16. stoletji znano bilo; za iznajdeca imajo nikjer ni bilo ; na reki Tiberi so naredili prve 108. Mlin za bakrene plosce (Kupferplâttmuhle) je Vouet-a v Parizu (leta 1620). Leonardo da Vinci leta 1590 Nemec Box v Londonu iznajdel. je neki večkrat s pasteljem malal ; eden prvih takih 109. Mlin za furnire (Fourniermiihle), iznajdel ga malarjev bil je Jožef Vivien v drugi polovici 17. je leta 1565 Renner v Avgsburgu. stoletja. 110. Močelke (plibad, Infusorien). Prvi jih je opa~ so gati stoletja. 101. 100. Marele (dežniki ali dežobrani), ki se dajo zla- zoval Needham leta 1645; po iznajdenem mikroskopu se začele najpoprej na Laškem konec 17. jih je Leuwenhoeck leta 1756 kot prave živalice spoznal; O. F. Mu lier leta 1776 je že štel 400rodov; E h- Medoreztvo. Skorej enake starosti kakor ti- med poznejimi opazovavci je posebno imeniten iznajdba Nemcev. Najsta- renberg. y so Ru- skarstvo je medoreztvo rejši medorezi, kteri so še do sedaj hranjeni pre ht Riist-ovi v Avgsburgu, Martin Schon-ovi v Kulmbahu, in Izrael-ovi v Mehlinu, kteri trije umet- niki so okoli leta 1440 živeli. Njih je posnemal Mi- 111. dolgo znaní 1519) ; in se Mostovi viseći, so bili v izhodnji Indii že ; na Kitajskem so že neki v najstarejših časih mostove na veriga h imeli; na Angležkem so prvi tak most zidali leta 1741. Ravno tamkaj so bili leta 1779 železni, in leta 1816 od Riharda Lee-a hael Wolgemuth iz Norimberga bolj izvrsten v medoreztvu je bil njegov slavnoznani drateni mostovi iznajdeni. učenec Albreht Durer, kteri je od leta 1497 mnogo medorezev naredil. Na Laškem je menda To maž Fi-niguerra v Florenci prve poskusil. Dvobarvaste me- kakor to iz sv. pisma (beri: že v 112. Mramoravina. Izdelke iz mramora (marmorja) starodavnih časih nahajamo pri nekterih narodih I. Kron. 29, 2 ? Est. doreze je Janez Bacholt leta 1491, mnogobarvaste pa Losmann leta 1626 dodělal. Vis. y y 5, 15 Perzijski itd.) y 102. kralj in feniške zgodovine pozvedamo. imel v Susani grad, A h a s v e r Je Meh (pihavnik). Kakor Strabon piše, ga je čegar dvor je bil z pisanim mramorjem pomosten y IZ iznajdel modroslovec Anaharsis 600 let pred Kri- cesar se vidi da so mramor že veliko poprej za lepe 8tusom. Poprej so imeli v topivnicah mehove z usnja- izdelke rabili. Tudi Grkom je bil mramor že zgodaj timi stranskimi stěnami, ktere so polagoma nehavale, dobro znan, in njih izurjenost v mramorovini je bila ko je Janez Lobsinger v Norimbergu, v sredi 16. velika. stoletja, leséne iznajdel. 103. Menjice (bêkselni, wechselbriefe). Menjice so 113. Naturili samotisk (Naturselbstdruck). Leta 1853 tedaj v najnovejšem času, sta iznajdla ravnatelj dvorne se začele v prvi polovici 13. stoletja, in v kratkem, še in državne tiskarnice, dvorni svetovavec Auer in opra-predno je to stoletje minilo, je bila šega, po nakazih vilnik Worring na Dunaji tako imenovani naturni (asignacijah) plačevati in si plaćati dajati, pri obrtnikih samotisk, pri kterem se ob enem udeležujejo tiskarji in in kupčevavcih vsake vrste že prav vdomačéna. Tudi naturoznanci, obrtniki in umetniki: in zatoraj se ta iz- papež Inocenci IV., kteri je protikralju cesarja Fri- najdba po vsi pravici prišteva najimenitnejšim iznajd-derika II., deželnemu grofu Turingiskemu, Henriku bam sedanjosti. Po njej se namreč celi rastlinjaki (her- Easpe, 25.000 mark srebra odločil, je ta denar 1246 od- barji), čipke vezenine sploh vse reči y nježne grbe ali globe imajo , po originalu samem prav pri nekem beneškem bankirju tako diskontirati bitkom kupiti) dal, da se je vj-Frankobrodu opravilniku lahko in hitro pomnožiti dajo. grofovemu izplačalo. 104. naj v se tako 114. Nogovičarske statve. Po iznajdbi pletenja Mikroskop (drobnovid). Očalar Caharija (štrikanja) je tudi Anglež Viljem Lee umetne in zeló Jan s en v Middelburgu je menda konec 16. stoletja zahomotane nogovičarske statve (Strumpfwirkerstuhl) v sestavljeni mikroskop ali drobnovid iznajdel. Prvi Jan- letih 1564 do 1589 iznajdel. Kakor angležki pisatelj i Ker senov mikroskop je imel Albreht, nadvojvoda av- trdij o ; je prvo takošno mašino leta 1589 dodělal. Je strijski. Potem ga je dobil (okoli leta 1618) znani Kor- je pa na Angležkem premalo podpore naj del, ne li Drebbel v Alkmaru, kterega so zategavoljo povabljen od kralja Henrika IV. na Francosko, in je tudi za-nja iznajdeca imeli. Neapolitan France Fon- v Rouenu nogovičarijo ustanovil. Tako je bila ta ko- tana si je v tem času tudi hotel čast iznajdbe prila- ristna iznajdba na Francosko prenesena, odkodar se je # ! • • • w 1 1 1 1 1 . rv 1 • w 1 t t 1 I^H I ^^B ■■■ ■ ■ I II H I y toda njegove spričevala so le segale do leta 1625 tudi na Nemško preselila. y med tem ko so mikroskopi že leta 1621 na 115. Nonius od Petra Nuneza (tudi „Nonius" Nemškem precej znani bili. Prvi solnčni dalj no- imenovanega) leta 1540 iznajden. Takrat seje razu- gled je neki Baltasoris v Erlangu iznajdel. melo pod to besedo novo razdeljenje kroga po astrono- 105. Mjilo (žajfa) so v prvem stoletji po Kri- mičnih orodjih; iznajdec sedanjih s tem imenom za- stusu Germani iznajdli. Kakor Plini in Galen pri- znamnjenih meril je Vernier leta 1668. povedujeta, so Rimljani mjiline oble in mjilo za lase 116. Note, sekirice muzicne. Muzičnih not ali se- kiric so Grki, kteri še oktave poznali niso, blizo 1000 dobivali iz germanskih pokrajin ; in sicer je bil ta pri-delek prav dober, toda njim samim celó nov. To mjilo imeli. Iznajdbo sedanje notne sisteme nekteri G vije bilo, kakor ta dva pisavca mislita, iz bukovega pe- donu Arezonskemu (Arezzo, mesto na Toskan-péla in kozje masti narejeno, in sicer je ta germanska skem) leta 1020 prilastujejo ; tisto podobo, ktera tudi žajfa boljša bila, kakor taista, ktero so sosednji Gali trpež tonov ali glasov naznanja, jim je po nekterih delali, kteri so ji apna dodajali. 106. in odslej mnogo zboljšana. Mlativnica od Voigta leta 1700 iznajdena, Janez de Meurs (Mer) 107. Mlini na co Inih ali ladijah. Kristusu nahajamo prve mline na ladijah y ko stoletji po Goti so Franko Kolonjski (v sredi 13. stoletja), po drugih sredi 14. stoletja) dal. Najstarejše (po lesorezu) tiskane note imamo iz leta 1473 ; premakljive, kovinske tipe je rabil prvi P e- trucci v drugi polovici 15. stoletja; tiskale so se note • 1 i 390 na Francoskem že leta 1558; na Nemškem je pravo njegovih ljudi veljá za člověka v državi; ako se mu natiskanje sekirie še le Breitkopf na Lipskem leta pa njegov jezik jemlje, kteri je sredstvo, . da 1752 vpeijal. 117. Oblon } balon 9 glej : 9) Aerostatična mašina." po naj-se mu jemîje (Dalje prihodnjic.) Národnost ili pa slepota nekterih. Res mora slep biti 9 kdor ne vidi 9 krajši poti dospè do potrebne omike. popoina veljava njegova, ker drug člověk mora namést o v a t i njega, da mu pové, kar on sam iz pisma ali kniige ne more izvediti, v ptujem mu jeziku podaném. Nekcl ko so časi bili še bolji, ko ni bilo za vsak kos kruha desetero ust, ni bilo ljudstvu poduka in omike tako sila da dandanašnji treba, kakor dandanašnji, ko nas je deset namesti enega vsak narod v Avstrii — ker ima Božjo voljo in cesar- in se kolo napredka tako ktere jevo pismo od 20. oktobra 1860 za-se za to, da dobí popolnoma vse pravice, ^ podlaga všemu temu, da si po čedalje zlajša in zboljša svoje življenje. In vendar žalibog, da silno vrtí, da vsak poganja so prva kdor zaostaja. Nekdaj je bilo dosti, da Je re vez > so e ni • v • visi znali, vsi drugi so tavali kot Božji voleki za t • kaj omiki dandanašnji moramo vsi vsi njimi i 9 naj smo na kmetih ali se tacih slepih ljudi ne manjka kteri res DU UMI/ALI ui^^fiu ljuui uu LIJ a UJ rv a , Atcii JL co III Í S1 0 , u, v>uv> S V OJ Q , oa iu \j o l w j ij. \j jj IlUtV , SMIV iXJ U glttV U nimajo; le, kar beró v časnikih, kterih glavna kar se godi po svetu. Drugi so zopet samostojne To dobro spoznavajo narodi dandanašnji 9 so slepi, ki vsega tega ne vidijo, ali ki, kakor neka misli naloga je, da „kulturo nosijo na vzhod", to jïm je evan- ptica skrivaj o glavo svojo pod perute, da ne bi vidili i geli; ti časniki pa imajo za vso Avstrijo eno struno, pox kteri naj liotè ali nehote plešejo vsi njeni narodi. — Se drugi pa so tako zarujevéli v nekdanjem Meternihovem času da mislijo da omika je Narodna pravljica. Zakaj ni na Krasu studencev? Ko sta Bog in sv. Peter po svetu hodila, prideta xij.uiív/xuiuu»vm , wtA, i^o luaoiijvs , VAC* U LU 1 IV a j iv i\U o IĆI JJU^ IU O V. ICtCl O » UlU uuuii« j jj i i posluša! sem ne ganivši se, bolj pazé glasove, kakor na cm igre 9 lepo donece slovanské slil sem večkrat, da govoré igralci slovenski močno podobno je hrvaško narečje našemu. Kritike o igralcih ne bom pisal; le to rečem, da so nekteri za provincijalni oder iz vrstni in dabi se v Ljubljani srečne šteli, ako bi enako sestavljeno deželno slovensko gledišče imeli. Trajala je žaloigra „Marija Tudor" do 11. 1 TI i • v i T • 1 t 1 ure uit, pohod kazališta bil je srednji, posebno lože bile so prazne, menda zato, ker je gospođa v tem času večidel še v toplicah ali pa na kmetih; popoinoma pogre- šal sem prostega ljudstva ; v Ljubljani bi bile 99 zračne visave u ali tako imenovane galerije preobilo natlačene prostega ljudstva, kakor že leta 1848 9 ako bi se igre slovenski predstavljale. Ker se pa pravičnim tirjatvam naroda noče ugoditi 9 mora vsaki ravnatelj ljubljan- 9 někdo stal, čegar posel je bil, od pohodnikov šestice pobirati ; vedno to dajanje darekov pri vsi lepoti in krasoti perivoja se vendar nazadnje člověku nekako riskuti ter mu veselje kali. Stopim v malo pa vrlo epo cerkvico, posvećeno sv. Jurju, čegar podoba je 7 edinem oltarju v zlatu se lesketajoča „en basrelif" iditi ; okna kapeline so z lepimi steldenimi slikarijami v malem prostoru neka skega gledišca zgubo trpeti, in jo bode trpel, dokler ne bode spolnil, česar je letošnji ravnatelj Caliano obljubil, do danes pa še ne izpolnil. Po dokončanem kazališču se podam domu; medpo-toma pa srečam nekoliko hrvaške mladine, šetajoče po „Zgornji Ilici", ktera je krepko prepevala Vilharjevo pesem „Ne udajmo se" In tako je minul drugi dan mojega bivanja v kra ljevem Zagrebu. (Da prih.) zaljšane, ktere delajo, da vlad «idotvorna k počitku vabijoča pol tmina. Klopi cer- Vice so mojstersko mizarsko delo iz zapornice Lepo-&vske. Hrušica. Čuditi se ni, da prevzvišeni kardinal želi po Kedar solnce teka trudno soji smrti na tem prijetnem, večnemu spanju kakor V sinje morje se topi, nlašč pripravnem kraju v kapelino rako položen biti nJeg°y poslednji žarek ii tu svoj zadnji sanj spati. Od kapele dalje proti vbdu je steza zopet nekoliko širja, in trajalo ni dolgo didospemo do „jezera u vivr „jv^ac* , kjer v X110.1X, ti icocuu oti eau Kjer cez nrusico v kri postaji dve elegantne dvo- in tribojne ladjice prijetno Stara cesta vije se. v mali, z leseno streho Z mračnih hribov se gubi, Grem pod lipo, se usedem, In strmim v daljavo tje, Kjer čez Hrušico visoko Noč zagrne zemlji lice, Glasne pevke vtihnejo, Hladne sape se igrajo V gostem listji nad menoj Šumotljanje njih me vabi Trudne stisniti oci > Duh zamišljen v čase davne Pa budeti me veli. Zdaj přišije luna čista Zvezd obdana na vrhé, Mi razsveti temne klance, Kteri se křivé v dole ; Ino jasno ko po dne vu Vidim čudne potnike Truditi po njih na goro, Ino ž nje v nižave se. Vidim hrabre Galijane, Ki jih pelje Belovez, Vodja skusen, v južne kraje Po preseku ozkem Čez. Vidim čete krvosrdne, Ki jih goni mnogo let Rim ošabni, plena hlepni, V jutrov in polnočni svet. Vidim vojsko hoje sito, Ki iz Sremskih mest zidin Žene jo nad Gordijana Nepošteni Maksimin. Vidim trume bojoslavne, Ki derejo ko vihár, Kamor stopati velí jim Teodozi, verni car. Vidim Gote crnomorske, Ki se selijo v zaton, Da pred njih krdeli trese Se mogočni Stilikon. Vidim Hune grozovite, Ki drví jih prek gorá Spred Emone tjè nad Oglej Siba božja Atila. Vidim silne Longobarde, Ki s pogorja se valé Tje v ravnotno Furlanijo, Dol' na Padove bregé. Vidim divjih Ogrov roje, Ki iz Tisinih ravnin, 111 nazaj y gré drugih 4 v jamo; i groza : vse une dejo mrtve; zadusil jih je strup ogeinega sopara naj- Le- žali iti. so tako , da se je vidilo, da so mislili že iz jame Ni jih bilo moč zopet oživiti. Prednik knapovški N. Bric je bil v se 22 let star; prednik M. Borstner Dirjajo v skok nad Hugóna zapustí ženo in 6 otrok; tesar N. Stih zapustí ženo in Mim pavijskih po drtin. Vidim Turke krvoločne, Ki pokupoma ležé Pokončani v trdem boji Na planoti vštric cesté. Vidim cenjene junake, Ki vriskáje tečejo Zvršit pravdo z Benečani Pred Gradiško stiskáno. Gost oblak zakrije luno, Potnikov ne vidim več, Mislim, da stoletne sváde Je končal krvavi meč; Al bobnjenje in rožljanje, Ki ga Čuje spet uhó, Mi je porok, da narodi Nad narode vnovič vró. Hrap poneha, dan zazná se ? Zlato solnce priblisci, In veselo pevka vsaka Svojo pesem žvrgolí. O da bi jim njih veselja Ne kalil prihodnji Čas, Da bi nikdar jih ne glusil Bojne trombe jari glas! Fr. Světlicič. Iz Pešta. Dopisi. Srbska mladina ? ki se uči v Peštu i Budimu, napravila je 26. nov. srbsko besedo v dvorani gradjanskega strelišča v Peštu. Cisti njen dohodek na-menjen je spomeniku, ki se če postaviti Vuku St. Kara čiču. Red tej besedi bil je: 1) Sablja moja, Lik; 2) Bratubica od g. Jakšića, deklamoval St. Ma- leševic pel ; Overtura iz opere „Hunjadi", igrale ste jo na glasoviru gospé Pava Dukina i Tasa Stanko viceva ; Talijanska i srbska^ pesem, pela gospá Milica Martinovićeva 7 Bivali Cehove, pel Lik; Čež- nja na moru od Vilmersa i srbské pesmi v va-rijacijah od K. S tanko vica, na glasoviru igrala gospá Micika Dukina klamovala gospá Mieva Dukina rij acij ah 7) Car Dušan od P. Prerado vica, de- Svatovac v va- srb- ? x lj c*v,*j«xx, na glasoviru igral 5. utaui^viv,, ^ , w 01 u-skih ná rodni li pesmi h, branje, in 10) „Evo des- inn CC w a! i 1 lr ^ lJ/\ Vv /I nli n rv • lr/\ 1 a X a-f Stankovič nice ? vorko, čardaš pel Lik. Po besedi plesali so kolo 7 čet- deresko. 7 mazurko i trambljan, Paraéinko i Sme- iz Maribora. (Oznanilo.) čitavnici mariborski bodo pozimi sledeče besede in veselice : 4. in 18. grudna t. 1. beseda s tombolo, 31. pa večerná zabava, 8. prosinca 18G5 beseda s tombolo, 22. beseda s plesom, ravno 19. svečana, 26. svečana ples zače- tak o m 12. in 26. sušca in 23. mal. travna beseda s tombolo. Besede se njajo ob pol 7., druge veselice pa ob 8. zvečer. Ob dvoje otrok, kovač pa troje otrok. Borovlje na Koroškem 21. listop. A. S. — Danes je bii za našo faro prav vesel dan : nova šolska hiša je bila blagoslovljena. Po dokončani sv. maši so peli tehant iz Kaple gosp 7 M. Cuden, smo se ktero podali vsi v šolo kjer so po blagoslovljenji prečastiti gospod tehant šolarjem in faranom v slovenskem jeziku lepo razlagali velike dušne in telesne dobičke vsake ljudske uči lnice; zahvalivši se visokemu patronu in vsem dobrotnikom, kteri so k temu početju pripomogli ; posebno ganljivo so visokovrednemu gospodu fajmoštru in gosp varjali učitelju otročiče priporočali , in stariše nago-da imajo doma z lepimi izgledi in nauki prili-vati temu , kar bota una dva gospoda v šoli dobrega tehant končali, začne srenjski župan, I^I^HHBBHH^HHHHHb i i z o vsejala. Ko so gosp. Ignac Just tudi v slovenskem jeziku govoriti 7 tako-le : „Težavno delo Je končano ; veseli izročimo pa tudi 7 da vsej se lepo hišo občni rabi, v prid ljubi mladini, fari. Ne morem si kaj , da ne bi vas opomnil vedno hvaležno rajnega gospoda fajmoštra Jožefa Hoj nika spominjamo , kteri so iz ljubezni do svojih ovčic na smrtni postelji pred 4 leti v svoji oporoki nam v ta namen 800 gold, izročili. Bog jim daj dobro! Naš srenjski odbornik gosp. Sebastijan Dovjak je nam přepustil lep vrtec brez plačila, da so zidarji svoje delo začeti in dovršiti mogli. Srčna zahvala Vam okrajni predstojnik žl. gospod Avgust Steinberg, da ste zraven lastnega denarnega pripomočka nam tako krepko pod pazduho segli, in nam pri visoki deželni vladi kot od patronu tolikaj pripomogli, da nam je lepa podpora 1500 gold, v denarjih došla. Lepa zahvala Vam gosp. baron Sil ber nagi, da ste nam večidel materiala brez plačila darovali. Posebna zahvala pa tudi Vam, Vi srenjski svetovavec gospod Filp Pošinger za Vašo pomoč; nam vsem je znano, da ste se Vi največ trudili, tudi kakor delovodja največ prestali, pa vse delo prav mojstersko izpeljali. Zahvalujem se tudi Vam, predstojnikom puškarskega rokodelstva, da ste nam iz svojega rokodelskega zavoda 800 gold, darovali. Lepa hvala pa tudi Vam farm an o m in dobrotnikom, * Ko kteri ste k temu dobrému početju kaj pripomogli. bomo mi že vsi v grobu našem potomcem pričala, koliko počivali, bode še ta lepa hiša mala srenja z lepo ze- dinjenimi močmí dovršiti more. Zdaj se tudi še do Vas obrnem, gospod okrajni predstojnik m Vas v imenu vse srenje lepo prosim , da izrecete v našem imenu visoki deželni vladi našo srčno zahvalo za veliko nam dodeljeno pomoč; h koncu pa zakličemo še živio nas trikratno „živio" je donelo svitli cesar Franc Jožef! In po učilnici. Vsi ginjeni smo zapustili šolsko hišo vrnivši se nazaj v farno cerkev, kjer so gospod tehant zahvalno pesem zapeli. — Šolska hiša stoji pred farno cftrkvijo proti zahodu, in je res kinč vsej vasi; lepa je enem se tuđi naznanja, da imamo vsak torek in vsako ni velika. Naj bi izhajalo iž nje obilo dobrega sadů po saboto pevske vaje, vsak petek čitanje slovanskih beril vsak četrtek streljanje s pušico, in vsako sredo ob do- vsej srenji t puščenih časih plesne vaje; vse to zvečer ob pol Odbor čitavnice. Iz korice 25. nov. se „Novicam" piše ; da je ______v Od Trebovlj na Stajarskem 26. nov. * čitavnica 17. dne t. m. imela občni zbor, pri ktereir so bile nove volitve upravnikov. Ker nam nikakor n Trese mogoče v današnji list vtakniti obširnega popisa se mi roka naznanjočemu strašno nesrećo. Danes zjutraj bi bili radi, ga priobčimo drugi pot in danes dostavim ob šestih grejo v premogove jame gosp. Maurer-jeve le to, da gledé na mile hčerke čitavničarske se je prednik knapov, en tesar in en kovač, da ogledajo, dne t. m. spečena torta za nedeljo (20. t. m.) s pleso kako je kaj z ognjem, ki že davno ondi tli, in je pred pocurkala. In s tem se je tednom zopet hujši goreti začel. Ker pa nobenega mP^I^Pm o bhajala d v e 1 e t n i c a g řiške čitavnice, rojene 10. novembra 1862. Živila! 393 ljube Iz ftotranjske Bistrice 23. nov. Sprej mite yy Novice" v svoje dopise tudi nekoliko vrstic iz Ker Izpođ Mihovega na Dolenskem. fOčitna zahvala.) so oznanile ..Novice" zastran mi nase vasi, ktera je menda edina vas na Slovenskem, ki trm^A P ATTûrl o fi \rom nmnmrl li Arlûnn pogoi sadů. prosnp v V ktero v 40 listu t ni bila brez » » T juiruoi » jevy• notu b, 1. , 111 Ulio U1C£! ima kazino in čitavnico. Povedati vam najpred hočem, sadů, je dolžnost podpisanega, da se vsem milosrčnim na kacih nogah stoji naša mlada čitavnica. Veliko dobrotnikom in dobrotnicam v imenu pogorelcev prav Mili truda nam je prizadjala, predno smo jo osnovali; hvala lep zahvalj uj gosp. učitelju Gerbec-u, ki si je pri tem največ pri- Bog naj jim jih stoterno povrne mnoge darove, ko so jim došli t zadjal; pa trud je bil obilno poplaćan. Odprli smo slovesno, veličastno avg. t. Stela je takrat blizo Lj u b ! j 70 udov in sedaj jih ima blizo 90 in med njimi veliko tacih. ki so z vso družino vpisani. Casopisov slovenskih, hrvaških in nemških ima 14. Jožef Orešnik, podfajmošter. (Iz seje mestnega odbora.) Odbor prli y Odkar smo jo od-smo imeli že tri krasne veselice. Zadnja je bila leti pana Malic se je odpovedal odborstvu; po većini gl sklenil odbor ga prositi y u pan Rosta y naj še ostane svoje dve na nektere vprašanja odbornikov dr. Zu-Verhovea . v nedeljo 20. t. m. Pele ste se dve lepi pesmi prav iz- odg vrstno in igrali so domači gospodje in gospodičine prav zal, kar v sej . Pajk in da bo izvrstno mično igro „Županova Mi cika." Posebno kvad. sežnjev mestnega zemlj prihodnji treba. Gosp. Nušak-u se je prodal in dr. Orela zagotovil oljo svečave uka- 179 so se skazali dobre igravce in za vsako veliko gledišče redi sposobne : gosp. C. in L. in pa gospodičini Spelarjeva Ferd. Bili dnjak y za 100 gold in pa Ličanova. Godli so Je bo kasarna za vojaške konj 100 gld. dobil 10 kvádr y da na- V se Gosp. pro- godci. Da bi nam le še pogosto čitavničini odbor ta ke vesele večere pripravil! Pa saj nam je obljubil, da bomo se vsako nedeljo pozimi ali kaj koristnega učili ali pa prav pošteno in slovensko veselili. Povedal bi nam tudi precej dobro domači stora pred svojo hišo v judovskih ulicah. Gosp. Černitu se doti .Ie gotovila služba mestnega cementára, ako dovrši preskušnje. Mestnemu tesarju za kaj drage a ,,Novice'* o nasi kazini, koliko da ima bil udov pet gold. 50 kr. povišana bila mesecina leto in dan drug požarni čuvaj pu y j kterim mestnim služabnikom k u rj dovolj ktere časnike da dobiva, kako se tam udje kratkočasijo kako da — nekterim vse poštenje — nekteri čez mlado danes z zboi pa čvrsto čitavnico zabavljaju itd. itd., pa saj veste, da Mestni vrad Mnog v začasni svoji službi bilo nekoliko drv za drugih reci ki so biti y se rad ne vtikam v stvari, za ktere mi je t toliko mar, ko za lanski sneg, le toliko prosim nekterih jezičnih udov kazi- v o vec dborovih sjah pi pa ? ki mele ostalo za dane s (v sredo). vec let prav izvrstno Le- ninih, naj nas tako pri miru pustijo, kakor mi nje, in potem bo mir besedi. In to zahtevati imamo pravico! tina je letos pri nas srednja, zavoljo velike moče. Kako je pis y ker v osupnila. mesto nosti vsmrtil. y da nedelj se protokole, ne bode jih žalibog ) popoldne je žalostna novica e v nesrečnem trenutku blaz- Unstran Vinice na Dolenskem nase vino letos, mi menda tudi ni to je v S e v e e da gorje člověku, ki bi ga moral mnogo piti; če bi v 111 VV • IXUIV^ - VJIlOliail t llilOU 1JL Cl JLS Wi^UOlWjlli^ LVJ J KJ y V KJ Kj V V-f treba praviti. Tako rinuinHržilu na Hrvaškera se je prikazala goveja kuga in tako nam j , vam. ^vijv^ » v^ i\ u » i^i ki i c^ c* rnui ai inuu^u JM i l i . k/í xvu^, ck> , ili 11 ctili , xvi o ill \j íwiuaj i bil še tak pijanec, moral bi se spokoriti in poboljšati. šasti, na novo žuga nevarnost velika ki smo komaj zopet rešili te po- Fivke. P i v č a n. Huda nadloga, ki nas je sred meseca y ako se ne pazi oštro na vse. oktobra napadla, namreč živinska kuga y zdaj ne- Zabava „Južnega Sokola" preteklo saboto je bila posebno pomenljiva za to, ker so po predlogu ne- kako pojenjava. Vsega skupaj se je pokazala v Po- kega gospoda Sokolovci kot društvo pristopili „matici stoj ni v 13 hlevih, v Orehku v 4, v Sajevčah v 1, in slovenski" in še isti večer nabrali potrebnih novcev. Tudi v Malem Otoku tudi v 1. Nekaj bolnega blaga je samo posamesnih Sokolovcev je pristopila precej velika mno- padlo y nekaj se ga je tudi bolnega pobilo , in vecidel žica sumnega ravno tako poklalo. Od k „matici." Tako se Je ta večer „Južni S okol u bolezen nikjer ni več na novo pokazala, in tako imamo upanje, da nas bo nadloga v prihodnje pustila v miru. „matica." novembra sem se lepo vpisal v zlate bukve naroda; kajti ni je gledé na omiko našo važniše naprave za narod naš, kakor je Cutili pa bomo nadsledke tega zlega nekaj časa y zakaj veselje nazočih je gosp. načelnik izigral promese; znabiti da sreča zadene pravega moža. letina sama za-se ni bila dobra, o zaprtii je delo in Prihodnjo saboto bo memo druzega zabavnega gradiva zaslužek po večem zaostalo, živinska hrana se je močno porabila. Križem paša Je bila skozi in skozi y da se je bolezen pri živini toliko razširila. kriva y povsod navada, da bi jesenski čas Ni tudi gledišna igra. ' * * — „Triglav" začne izhajati ob novem letu pod po boljših, posebno ker vredništvom gosp. pl. Radića. Ze v nekterih časnikih smo brali, da med mokrotnih senožetih križem pasli, ker vsakdo najraji tište cesarske rudnike, ki jih vlada v pomnoženje svoje obvaruje in porabi: v teh stranéh pa se o po- državnih dohodkov misli prihodnje leto prodati, spada mladi in o jeseni ne spoznavajo ptuji mejniki ne na tudi rudnik živega srebra naše Idrij e. slabih pašnikih, ne na dobrih travnikih; komaj se križem paša po nj i vah zadnje leta ustavlj a, daje mogoče se kako repino ali korenjevo stvar na pol ji pridelati. To ni majhno zlo za tukajšno kraetijstvo; zguba se ne kaže samo o časih takošnje živinske bolezni, kakoršno smo letos skusili, ampak vsaki čas se zadržuje zboljšek in obilniši vžitek pri zemljiščih. — Pa še eno bi bilo vositi pri živinici ali blagu (tukaj živino sploh imenu-jejo blago); naj bi tisto nekoliko več v nebeski bla-gostov izročevali, in je ne toliko po svoji napačni navadi ne molili (moliti koga se tukaj z lepo besedo pravi namesti kleti koga). Tudi živali so Božje stvari ; ni jih tedaj potreba tistemu izdajati , kteri se v evangelii imenuje morivec od začetka. Pravijo, zarečenega - (Odprto písemce nekemu gosp. ustanovniku slovenske Matice.) „Novice" so bile 18. marca Jani oznanile , da je njih vredništvo iz Konjic na Stajarskem za elovensko Matico projelo obi igacijo za 1000 gold. Ker pa matičinemu odboru ta iskreni rodoljub iz Konjic do zdaj še ni povedal svojega imena, toraj ga uljudno prosimo, naj blagovoli matičinemu odboru oznaniti, kako in kam se mu bodo mogle pošiljati knjige o matičinih stroških na svitlo dajane? Ljubljani 26. novembra 1864. imenu opravilnega oddelka slovenske Matice: Dr. L. Vončina preds. namestnik. y kruha se veliko sne veliko pod zlo. pa tudi zarotenega blaga gré 304 Novičar iz domaćih in ptuj ih dežel. Iz državnega zbora preteklega tedna nimamo mnogo povedati, ker volili so se še le odbori, kteri bojo pretresali vladine predloge, predno pridejo zbor- seji ski je dovolil Luku Vukalović u stanovanje v Grahovu proti temu, da se ne sme nikakor preko granice v Hercegovino mešati. — Mazzini v najnovejšem razglasu utolažuje punt na Furlanskem ter prigovarja mladini nicama v sklep. Zbornica gosposka je v potrdila po svojem^ odboru sestavljeni odgovor na prestolni ogovor. Čeravno sta grof Thun in grof A. Auersperg nasprotovala mnogim stavkom , jima vendar ni nič obveljalo; zbornica ni odobrila nobene njune prenaredbe, in tako je ostalo pismo brez vsega odloč-nega programa o mnozih zeló važnih notranjih in una-njih vprašanjih, kterih Avstrija sedanji čas nikakor ne bode mogla tako zlahkoma dovršitikakor si većina zbornice gosposke misli. Vladi sami mora gotovo na , kaj mislijo tudi poročniki talijanski 7 na] krv svojo hrani za ugodniši čas. Na palačo kralja talijanskega so republikanci 18. t. m. zvečer nabili napis, za vislice." Piše ponudila 6000 vojakov za posádko. , da ,,hiša ta je naprodaj in kralj se, da bavarska vlada je papežu Vlada pruska in avstrijska ste si o šlezvik-holštanjskih zadevah zopet nekako navskriž. Naj važne jša no vica je ta, ki se bere v „Moskauer Zeit.", „da prid Rusije zahteva, ških zadevah, in tem ležeče biti, da pozvedá da podpira Avstrijo o bene da je treba, da septemberska zaveza pritiska na Rim. Rusija mora to povedati Avstrii in tako mir vzdržati." ljudstva; ako ji ti nič ne povedó, podoba bi bila, kakor da ne bi trebalo državnih in deželnih zborov. Odbor zbornice poslancev je v osnovi svojega odgovora v spodobni besedi odkril svoje mnenja, svoj program v mnozih vprašanjih. To po odboru osnovano pismo pa pride še le te dni v pretres občnemu zboru. V 6. seji zbornice poslancev je državni minister odgovoril na vprašanje: kako in kaj je z odgovornostjo mini- Ako je ta no vica kaj več kot časnikarska pravlica, utegnejo čudne zapletke izvirati iz tega: Rusija zoper Rim Franco ska z a Rim z a Benetke , Fran- cozka zoper Benetke stersko? Rekel Je > da ministerstvo zdaj se ne bo Rusija med temi pa povsod Avstrija. L i n k o 1 n je zopet izvoljen za predsednika (vladarja) severne Amerike. To pa pomeni neprestano vojsko zoper južne Amerikance za od pravo sramota za sedanje čase. Po tej volitvi se je zopet podražila volna. suž t v a, ktero je predložilo državnemu zboru te postave, ker ni pravi čas še za to, dokler državna ustava nima djanske veljave v vseh deželah cesarstva pa dodal Je se tudi to > da nikakor še ni jasno, kako bo z odgovornostjo Listnica vredništva. Gosp. S. B. v G: Poslani „govor" je preveč zakasnjen; poaljite nam, kar sicer imate; ako so dobre stvarce vmes, radi jih natisnemo. } deželnih poglavarjev gledé na deželne zbore ktero zahtevajo ti zbori. Ko je minister končal svoj govor, je osupnjena molčala zbornica. damo s obilnimi glasovi Mi pa se skla- naše dežele in drugih dežel 29. novembra 1864 Kursi na Dunaji 7 v novem denarji da zdaj nikakor ni še čas za to postavo, dokler je dr- Državni zajemi ali posojiia.lDruge obligacije z lotrijami. zavni vornost zbor ? po po besedi vesoljni, ne pa djansko; odgo- 5% obligacij a od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. Kreditni lozi po g. 100 . S- peni ne ki marveč zahtevajo kteri neka centralistična stranka toliko hre-zdaj še dobro došla narodom avstrijskim, 5% nar posojilo od 1. 1854 naj bi pred vsem vsi zastopniki njih se prav živo zavedali svoje odgovornosti proti deželam, ktere zastopajo. V 5. seji je bilo naznanjeno, da sta se dr. Zak iz Ceskega in dr. Bily iz Marskega odpovedala poslanstvu; „levica" je z veselim glasom 5% metalike 4 \ % 4% 3% 9 1/ 0 It 11 71 1 17 77 66.35|4'/2% Tržaakilozi po 100,, 108.00 89.0015% Donavsko-parabrod- 71.351 ski po g. 100 . . .„ 85.75 63.25 iKnez Esterhazy. po g. 40 „ 108.00 55.00|Knez Salmovi po g. 40 42.00 Knez Palfyovi po g. 40 35.50|Knez Claryovi po g. 40 77 77 77 31.75 28.50 27.25 kričala „pravo !" novica Ne 7) vemo 7 ali Je res to tako vesela 1% Obligacije zemlišn. odkup 7 da klopi državnega zbora čedalje bolj prazne prihajajo? To so važnejše dogodbe preteklega tedna v 5% ogerske (po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 28.75 KnezWindischgrâz.po g.20 ,, 18.00 Grof Waldsteinovi po g. 20 77 77 18.00 90 251 Grof Keglevičevi po g. 10 ,, 14.00 državnem zboru. Novega davkovskega zajema 77 73 * I Budimski po g. 40 77 >> 26.00 5% hrvaške in slovanské „ 75.25 denarji. (posojila) se je namesti 25 milijonov spečalo 52 milijo- 27 milijonov se tedaj po ministerskem razglasu nov 5% krajnske, a taj arske koroake, istrijanske 77 Cesarske krone 89.00[cesarski cekini g od 26. t. m. ne bo vzelo in sicer se sprejmejo vsi podpisi pod 10.000 gold. ; ostalim višim se bo po odlo-čeni razmeri odpisalo toliko, da ostane razpisanih 25 Državni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov) Zajem od leta 1860 . . . milijonov. — Konec oktobra je bilo še za 4 milijone in 210.713 gold, papirnatih desetic med ljudstvom. • 77 „ 1860 petink. „ „ 1839 77 5% narodni od leta 1854,, 77 » 77 77 17 77 77 93.201Souvraindori 93.701Ruski imperiali 156.00lPruski Fridrikdori 1839 petink. „ 152.501Angležki souvraindori 79.70|Louisdori (nemaki) Društvo „slovanska beseda" (čitavnica) na Dunaji je Dohodkine oblg. iz Komo „ 19.501 Srebro (ažijo) 71 77 77 77 71 77 77 16.05 5.58 9.40 9.61 9.74 11.77 16.00 razglasila že svoje pravila ; predstojnik s 16 odborniki opravlja čitavničine opravila. Dunajski mestni odbor V je 23. t. m. izročil gosp. grofu A. Auerspergu di- plom častnega mestjanstva. 26. t. m. je komisija v Zagrebu odločila mesto, kjer bode stal spominek Jelačiča bana. — V god mnogocenjenima gospodoma / i t il a cena v Ljubljani 28. novembra 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 3 fl. 82. banaake 3 fl. 82. turâice 3 fl. 2 s or aie 9 3 fl. 7. dr. M. Suhaju in M. Bogovicu so, kakor piše „Naše gore list", zagrebški pravniki 4. t. m. zvečer napravili rez 2 fl. 60. 2. ječmena 2 fl. 67. prosa 3 fl. 2. oves 1 fl. 92. ajde 3 fl. serenado, ki se je lepo zvršila ; serenado si. baronu Drag. Kušlanu pa jo je isti večer zabranilo mestno nikomur ne sme serenaditi brez ba- giavarstvo, češ, da se Loterijne srećke: dovoljenja ; gospodje so odpevši zaklicali „živio ron Kušlan" in mirno odšli. — Srbska skupščina je na 12. dec. sklicana v Karlovce. — Knez V Gradcu na Dunaji 23. nov. 1864 05. 22. 64. 85. 34 60. 74. 75 79. 47 crnogor- Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 3. decembra. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznifc v Ljubljani.