Izvestje
državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1935/36.
Ljubljana 1936.
Iz vest je
državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto
1935/36.
Ljubija n a 1936.
Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani
za šolsko leto 1935/36.
I.	Profesorski zbor.
A. lzpremembe v šolskem let» 1935/36.
a)	N u z a v o d sla l> i I a |> i e ni eščena :
1. Z ukazom SN 1 >r. 42679 od 19. oktobra 1935 na osnovi tj 99 u radii iškega zakona po službeni potrebi dr. Milan Grošelj, profesor klasične gimnazije v Mariboru. Službo je nastopil 28. novembra 1935.
2. Z rešenjem ministrstva prosvete SNbr. 29547 od 20. januarja 1936 na osnovi $ 99., točka 2 uradniškega zakona v zvezi s § 9., točka I zakona o verskem pouku na lastno prošnjo dr. Frane Jaklič, profesor drž. realne gimnazije v Kranju. Službo je nastopil 9. marca 1956.
1)) Na n o v o je bil posl a vije n n a z a v o d u :
Z rešenjem ministrstva prosvete SNbr. 15614 od 22. aprila 1956 za honorarnega učitelja veronauka za rimskokatoliško veroizpoved Karel Matkovič. Službo je nastopil 5. maja 1956.
c)	Dodeljeni so bili z a v o d u na sl u ž b o v a n j e :
1. Z odlol načelnika oddelka za srednjo naslavo SNbr. 40444 od S. okiobra 1955 Ljubomir Jurkovič, profesor učiteljske šole v Ljubljani. Službo je nastopil 23. septembra 1935.
2. Z odlokom načelnika oddelka zn srednjo nastavo SNbr. 15110 od S. aprila 1956 na osnovi $ 40 finančnega zakona za leto 1956/37 po službeni potrebi: a) Alfonz Gspan, dosedanji supleni zavoda, ki je bil z odlokom pomočnika ministra prosvete SNbr. 13071 od S. IV. 1936 na osnovi § 99. uradniškega zakona v zvezi s S5. zakona o srednjih šolah premeščen za suplenta drž. realne gimnazije v Kranju; b) Dušan
I	linic, dosedanji supleni zavoda, ki je bil z odlokom pomočnika ministra prosvete SNbr. 13071 od 8. IV. 1956 na osnovi $ 99. uradniškega zakona v zvezi s § 85. zakona o srednjih šolah premeščen za suplenta drž. realne gimnazije v Kranju: c) Zora 1’retnar, dosedanja su-plentka zavoda, ki je bila z odlokom pomočnika ministra prosvete SNbr. 15071 od 8. IV. 1956 na osnovi § 99. uradniškega zakona v zvezi s $ 85. zakona o srednjih šolah premeščena na drž. realno gimnazijo v Mariboru; č) dr. Franc Zwitter, dosedanji suplent zavoda, ki je bil z odlokom pomočnika ministra prosvete SNbr. 15071 od 8. IV. 1956 na osnovi $ 99. uradniškega zakona v zvezi s § 85. zakona o srednjih šolah premeščen na drž. realno gimnazijo v Kočevju.
Ponovno je bila dodeljena /, odlokom načelniku oddelka za nastavo SNbr. 14157 od 27. aprila I95b na osnovi tj 40. lina učnega zakona za leto 1956/57 suplenika moške realne gimnazije v Splihi Marija Tavčar.
č) Z a v od si a zapustil a
1. Suplent Anton Klasinc, ki je l)il z odlokom ministra prosvete SNhr. 41070 od 12. oktobra 1955 na osnovi tj 99. uradniškega zakona po službeni potrebi premeščen na drž. klasično gimnazijo v Mariboru. Razrešen je bil 22. novembra 1915.
2. Prolesor dr. Alojzij Zupan, ki je bil z ukazom ši. 122586 o<l
I.	decembra l()55 postavljen za kanonika pri ljubljanski stolni cerkvi. Razrešen je bil službovanja po odloku kralj, banske uprave v Ljubljani IV—723/50 dne 50. marca I95(>.
d)	Do p u s t i :
Razen krajših bolezenskih dopustov sta bila v minulem šolskem letu dovoljena sledeča daljša bolezenska dopusta:
1. Profesor dr. Ivan Arnejc je dobil z odlokom SNbr. 9769 od S. aprila I95(> na osnovi $ N4. uradniškega zakona in zdravniško-komi-sijskega poročila bolezenski dopust od !5. februarja I956 do upokojitve.
2. Suplentki Mariji Tavčar je odobrila kralj, banska uprava v Ljubljani z odlokom IV—5040/2 od IN. februarja I956 bolezenski dopust od 25. januarja do 25. februarja I956.
qi O)
S
TJ N
2S-
O eö
00
00
!C
cu
03 ^1
O
>c«)
^ bß
o'
!w
JS
**•
o
%
£
-c
0)
»o
co
ö g 3
□ sas.*
CM
CM
rt <D sD
c cJ5 Stj £
m • 3 J3]P
co -§
00
CM
»O
co
CM
0>
TJ
N
co
00
00
00
GO
co
co
co
fi
o
c
N
-Q
G • i <u ca
>N «
O
-d
bß
TJ
CO
00
ca
_Q
a
o
Q.
O
N E
9 u a
JJ •>—i , ‘v* Qj U
o Cd cd bl) O O) P ,14 P k
bD-^H t-. cd 2^-^ N Q p
A 1?II|S0JT?}S IIIp3J'/l?^J
nai)9i u ugn
fl £ -
§* 3
"O &
V fH ““
N « cd
>o
P
N
'ö' fl
O^o
d-7 3,2 öj4 'O'O o
O) O^J
H ' ca I C^3 GO« = ü ca -a'^ a“M“s Qa^o-> P
xmidrojs
i?nfüzo|oj
cd
fl ö & a>"C O'
’S
c/5 J?
cd cd cd
s!l
»> © c« jd a
O £
p.-,
0) c? -Q >^-> >n cd P C
un N
<L>
a
Cu
P
§3 a
««5 N
iS c .2, c
<l> o
'Ja 5
1 0-3 4) 0)
—■ -L in
”"cd 3
o
GM
OD
cd
.. J<!
3 2
•5*2
^*2 o
r—bij'!/)
~o ::n
"5 a
CO bß
Ö
ja i^'
►3 5
Ol
05
cd CA) J4
-fl
£
aS«
^TjET
<D
o
Ul
P
cl
cd
s.s
Sl** 3 §11
>o 2 £
•nfy 2
>
co
CD
J4 J4
>c/)
P P
•rH fl
*s <v
o
<
M
’fl
>M
£ —-r N.2i£
0
01
NO .
Q '
cd"
0
01
3"S
vp -*
o"o
bß d) N N
7*
Q
^čd
ja
-*' cd
Ü 5?
ja~
. 05 O TH
CO
. 05 O tH
CO
05
CO
O P
bu 1* N N
I
I
CO
cd m
• S G
k <D O
’-a "h
O P
b/; <b N N
»O
O
p--;
•s.
o -
p o o o> J4
f/i p
O rQ cd
fl
13
<1
’p
o
J4
J4W
p
H
u
>o
p
cd
W
a
p
05
							Dodeljen z drž. učit §. v Ljubljani					Dodeljen z drž. učit š. v Ljubljani
			Varuh telovadnega orodja	Varuh fizikalne, kemične in matematične zbirke							Varuh zbirke za risanje	i Varuh zbirke za petje
1	1	ja	i	ja	Vb	PIII	l	IV a		1 1	0)	i
CO iH	18	18	20	GO Y"H	GO I t—< tH j		co T—1	CO		00 rH	0 01	T—1 ca
p VIIab/4, ze IIIabcd/8, Vab/4, VIIab/2	v IIcd/4, IVabc/6, VIab/4, VIIIab/4	1 Id/5, IIb/5, g lIId/4, IVa/4	t Ibcde/8, IVabc/6, Vab/4, VIab/2	m Ibcde/12, f VllIab/6	s Ibc/10, Vab/8	cd * P On -a«-, a	sh IIabd/6, IIIabcd/8, I Vab/4	m la/5, IIIa/3, IVab/6, Vab/6		v IIa/2, IIIabcd/8 Vab/4, VIIab/4	r Iabcde/10, IIabcd/8, j ze Ie/2	pe Iabcde/10, IIabcd/8, j zbor. pet/3
5. IX. 1933	21. XI. 1933	-‘m id S	17. IV. 1934	29. XII. 1932	2. III. 1933	a co n co 05 t^'rH	17. VII. 1933	27. III. 1933		18. V. 1933	CO . 05 tH tH	30. V. 1933
VI	>>	>	HA	IIIA	IIIA	h—i a >	VIII i	IIIA		: DIA	IX-1	b
26	25	16	t> T“1	»O	1	CD Ol		-		O T—1	1	16 j
CO	00	00	CO	CO	CO I 1		00	*-		iO	iC	05
10	05	c	17	00	10 6		c	r-		CD	t—	tH tH
a)	zemljepis, b)	geologija in petrografija, srbskohrv. j.	a)	verouk b)	-	a)	latinski, grški b)	-	a)	telovadba b)	-	a)	matematika, fizika b)	-	a)	slovenski, nemški b)	-	a)	matematika, fizika b)	-	a)	filozofija b)	pedagogika	a)	matematika, fizika b)	-		a)	verouk b)	-	a)	risanje b)	-	a)	petje b)	-
profe- sorica	profesor	profesor	učitelj veščin	profesor	R	s	t	profe- sorica		profesor	učitelj veščin	r
Golubovič Branka	Dr. Vrečar Ivan	Dr. Grošelj Milan	Pirnat Rajko	Gorup Anton	Dr. Kozak Ferdo	Ziegler Milan	Jurkovič Ljuba	C ‘e Cl. c. c r CC	! 1	Dr. Jaklič Franc	Sajevic Ivan	Kramolc Luka j
18.	05 T—(	20.	iH (M	22.	23.	-h CM	25.	26.		27.	28.	' 05 CM
a.
co
CO
co
CO
CO
CO
CO
e c/>
o c
bJj O
C fllS,
o c >n o ‘E a
ja »o >N cd
a
CO
co
co
co
co
i ^
co
o
fcXJ
o <D
Q.
O »O
C.
II.	Neobvezni predmeti.
V	šolskem letu 1935/% so se učili na zavodu razen obveznih predmetov ti-le neobvezni predmeti:
1. Češki jezik po I uro na teden za učence V. do VIII. razreda. Poučeval je dr. V. Burian, lektor češkega jezika na vseučilišču v Ljubi j ani.
2. Nemški jezik v 12 tečajih: I. tečaj v 2 oddelkih, II. v enem po
2	uri na teden za učence IV. do VII. razreda. Poučeval je profesor Alojzij Žitnik.
5. Slovenska stenografija v 2 tečajih po 2 tedenski uri za učence
IV.	do VIII. razreda. Poučeval je profesor Josip Osana.
4.	Petje v zboru po 4 ure na leden. Poučeval je učitelj Luka K ra mole.
III.	Važnejši ministrski odloki.
1. SNbr. 28409 od 18. julija 1955: Privalili učenci plačajo v smislu Pravil o privatnih in dopolnilnih izpilili v srednjih šolali tudi za popravne izpite poleg predpisane državne lakse še prav toliko vsoto v gotovini za fond šole, v kateri delajo i/.pil.
2. SNbr. 520 od 4. januarja 1956: Navodila o ocenjevanju učencev.
3. SNbr. 11766 od S. aprila 1956: Privatni izpiti v šolskem letu 1955/56.
4. SNbr. 12624 od 17. aprila 1956: Koncerti in javne telovadne prireditve učencev so oproščeni takse iz tar. postavke 99 a zakona o taksah, ker ima jo čisto prosvetni značaj.
5. SNbr. 12761 od 19. aprila 1936: ker predvideva novi učni načri in program za osnovne šole, ki je stopiI v veljavo I. IX. 1935, da se uči v IV. razredu osnovnih šol iz računstva deljenje samo /. dvošte-vilčnimi števili, se sme pri sprejemnih izpitih za I. razred srednjih šol izpraševati deljenje samo v zgoraj omen jenem obsegu.
IV.	Šolski letopis.
Popravni izpiti so sc izvršili v času od 26. do 51. avgusta, višji tečajni izpit v jesenskem roku se je vršil od 26. do 29. avgusta, nižji tečajni izpit pa 30. avgusta.
Vpis učencev za šolsko leto 1033/36 se je izvršil 2., 3., 4. in 5. septembra. V tem roku sc je vpisalo 1004 učencev, med lemi 198 učenk. Od teh jih je odpadlo na nižjo skupino 797 (150), na višjo 297 (48). Ti učenci so se razdelili na 24 oddelke. Kljub temu. da se uporabljajo za učilnice vsi količkaj primerni prostori, se je moral delili pouk radi nezadostnega števila učnih sob na dopoldanski in popoldanski. Samo popoldanski pouk so imeli vsi oddelki I. razreda.
Šolsko leto se je pričelo s slovesno službo božjo 14. IX. Radi pomanjkanju učiteljskega osobja se je moral skrčiti pouk v veronauku v L in II. razredu za I tedensko uro, prav tako za I uro prirodopis v
II.	razredu ter fizika v III. razredu. Do konca I. polletja so telovadile tudi petošolke samo po I uro na teden meslo po 2. Od 5. maja se je učil verouk v polnem obsegu.
Seje učiteljskega zbora so se vršile: 14. IX., 17. X., 20. XI. 1935, 31. 1., 9. TIL, 6. IV., 29. V., K). VI. 1936. Redne seje razrednih zborov so bile v vsakem polletju 3. izredne po potrebi. Strokovne seje o zgled-nili predavanjih so se vršile za vsako skupino predavanj posebej.
Seja za letne ocene za IV. in VIII. razred je bila 15. V., za ostale razrede so se vršile te seje od 7. do 10. VI.
I. polletje se je končalo 31. L, drugo se je pričelo 1. II. Ob koncu
I.	polletja je znašal negativni uspeh 41'36°/o (v šolskem letu 1934/55 —43'09%, 1933/34 — 42'84%, 1932/33 — 42‘9I». Ta skoro stalni odstotek negativnih ocen kaže, da dela zavod po utrjenih potih, radi česar ne pozna glede ocen neopravičljivih skokov niti na pozitivno niti na negativno stran.
Po § 54. zakona o srednjih šolah je bilo ob sklepu I. polletja od-daljenih z zavoda v nižji skupini 23 učencev (med temi I prvošolka), v višji 1.
šolskozdravniški urad v Ljubljani je pregledal zdravstveno stanje učencev v tem redu: 20. L—Vlil. a, III. a; 21. I.—II. a; 22. I.—V. a,
VI.	a: 23. I.—VIII. b, 11. c: 24. I.—II. b; 25. I.—III. c, IV.b; 28. L—II. d; 29. L—lll.d, I. a: 30. 1.—IV. a, VII. a; I, II,—IV. c, VlLb; 3. H.—III. b,
V.	b; 5. 11.-1. b, Le; 6. II.—VI. b, L d; 7. II.—I.e.
Obletnico smrti viteškega kralja Aleksandra L Ujedinitelja je obhajal zavod 9. oktobra. Komemoracija se je izvršila v cerkvi in šoli. Razen tega se je zavod udeležil tudi javne komemoracije istega dne na Kongresnem trgu.
V	zadnjem tednu oktobra se je predavalo učencem v razredih o pomenu Jadranskega morja za naš narod in našo državo.
Stoletnice Josipa Stritarja in narodnega guslarja Filipa Višnjica se je spomnil zavod s primernimi predavanji.
Dan miru se je praznoval II. XI. z nagovori v razredih in z 2-minutnim molkom v spomin vojnih žrtev.
Narodni praznik ujedinjenja, I. december, se je proslavil s službo božjo.
Božični odmor je trajal od 22. XII. do 10. T., velikonočni pa od 9. do 19. IV.
24. I. je proslavil zavod 2000letnico rojstva Qu. Fl. Horacija v dvorani Filharmonične družbe. Spored te proslave je bil: \. Ilaydn: Trio, D-dur, Allegro (violina: Viktor Derganc, VJll.b: Violoncello: Franc Lenart, Vlil. a; klavir: Jože Osana, VI. a) — 2. Govor profesorja Josipa Osana. — 3. Horacij: Posvetilo mecenu (deklamacija Marijana Cvenkla, Vlil. a.) — 4. Horacij-Fleming: Integer vitae (moški zbor osmošolcev pod vodstvom Stanislava Straška, VJll.b.) — 5. Horacij: Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi (deklamacija Stanislava Raspergerja, V. b, in Ivana Jeraše, Vlil. b.) — 6. Horacij: Ho-
raci j in Lidija (deklamacija Bazilije Pregljeve, VI. a, in Leopolda Pavčnika, VI. h.) — 7. I loracij-J lalin: Vitas hinnuleo me similis (dvospev s spremijevanjem klavirja: Marija Marinček in Ivanka Snoj.
VI.	a.) —S. Horacij: Poljska in mestna miška (recitacija Antona Pengova, VII. a.) — 9. I loracij-l lalin: Nune esl bibendum (gimnazijski mešani zbor s spremljevanjem klavirja). — Proslava, katere se je udeležilo številno občinstvo, je potekla v splošno zadovoljstvo.
Dan sv. Save (27. I.) so proslavili učenci s predavanji, z deklamacijami in s petjem.
V	aprilu in maju si je ogledala večina učencev ljubljansko letališče. k jer jih je ljubeznivo sprejel šel’ dr. Stanko Rape ter jim razložil tehniko letal. I/. vsakega razreda je tudi popeljal par učencev v zrak.
26. IV. je priredil Podmladek Rdečega križa ljubljanskih srednjih šol v dvorani Uniona akademijo, pri kateri je sodeloval tudi zavod. Prav tako so nastopili učenci pri francoski akademiji 24. IV. v Delavski zbornici.
9. V. se je proslavil s primernimi govori materinski dan, v dneh 28. do II. V. se je pa predavalo učencem o velikem jugoslovanskem učenjaku Nikoli Tesli ob priliki njegove H()-letnice.
Javno telovadno prireditev ljubljanskih srednjih šol, ki je bila nameravana 7. V. na vojaškem vežbališču pri Lužinali, je preprečil dež.
Celodnevni izlet v razne kraje naše domovine je priredil zavod l(). V.
I~i. V. je predavala o jetiki zanimivo in zelo poučno učencem višjih razredov zdravnica dr. Kristan-Lunaček, voditeljica drž. šolske poliklinike v I .jubljani.
K izpovedi in sv. obhajilu so šli učenci 21. in 22. X. (er 14. in H. V., velikonočne duhovne vaje so pa opravili 28., 29., "0. in 31. III.
Privatni izpiti so se izvršili od I. do 10. VI., sprejemni izpit za
1. razred pa je bil 20. VI.
Redni pouk se je zaključil za učence IV. in VIII. razreda. H. maja, za ostale razrede (>. junija.
Letna izpričevala so se razdelila učencem na Vidov dan po slavnosti. ki je imela sledeči spored: I. Davorin Jenko-Simon Jenko: Naprej! Zapel gimnazijski mešani zbor s spremljevanjem klavirja. —
2. Josip Stritar: Mladini. Deklamiral Leopold Pavčnik, VI. b.
"i. L. S. Vilhar-Boris Miran: Na morju. Bariton solo s spremljevanjem klavirja. — 4. Mrabroslav Volarič-Josip Stritar: Zopet solze. Sopran solo s spremljevanjem klavirja. — 5. Davorin Jenko-Fran Levstik: Dve utvi. Dvospev s spremljevanjem klavirja. — (). Ob letošnjih literarnih jubilejih. Predavanje profesorja dr. Mirka Rupla. — 7. Josip Stritar: Mojemu narodu. Deklamiral Marijan Cvenkel, Vlil. a. — 8. Luka Kramolc: Konja jaše Kraljeviču Marko. Stara guslarska. Klavir in bariton solo. — 9. j. Massenet: Meditation (violina: Viktor Derganc, Vlil. b; klavir: Jože Osana, Via). — 10. Vinko Vodopivec-Simon Jenko: Ob večerni uri. Zapel gimnazijski moški zbor. —
II.	I’ran Ferjančič: Sijaj, sijaj, sonce... Narodna. Zapel gimnazijski moški zbor. — 12. Bože pravde. (Ljudsko petje — zapeli vsi učenci).
V.	Udruženja.
1. Društvo šola in dom ima c il j. da zbira tako učitelje kakor roditelje k skupnemu delu, da l>i se šolska mladina moralno in umsko čim više dvignila in da hi se ji nudila vsestranska pomoč. Starši zavod obiskujočih učencev so pokazali tudi to leto v tem pogledu veliko zanimanja in tudi razumevanja za naporno šolsko delo, ki dosega tem lepše uspehe, čim bolj ga podpira dom.
Da hi se razčistila in na pravi pol privedla nekatera pedagoška in didaklična vprašanja, je sklical direktor v minulem šolskem letu prvi roditeljski sestanek 19. oktobra. Udeležba staršev je bila zelo lepa. Razpravo je vodil direktor in odgovarjal na posamezna vprašanja roditeljev. Manjše sestanke za svoje razrede so sklicevali razredni starešine in vzpostavljali s tem od svoje strani čim tesnejšo vez med šolo in domom.
Društvo je posvečalo svojo pozornost tudi socijalnim razmeram učencev. Na zavodu obstoječa Podporna zaloga je po možnosti lajšala učencem gmotne skrbi šolanja. Pretežno jih je podpirala z učnimi kn jigami, nekaterim pa je plačala tudi stanovanje in nabavila najbolj potrebno oblačilo. Pohvale vredno je, da so starši učencev tudi letos to Podporno zalogo zelo požrtvovalno podprli, dasi jih živi večina v ne posebno ugodnih življenskih prilikah. Tudi v tem se je pokazala resnica, da ima več smisla in srca za bedo drugih listi, ki jo čuti ali jo je vsaj občutil sam.
2. Podmladek Rdečega križa je šlel letos okroglo 150 članov v 8 razredih. Dohodkov je bilo Din (>()()’—, izdatkov Din 400'—. Stanje blagajne koncem šolskega leta je Din I5.077‘84.
3. Podmladek Jadranske straže. Podmladkarji Jadranske straže so se tudi letos v lepem številu zbrali pod okriljem svojega mladega prapora in kljub težavnim gmotnim razmeram razvi jali prav živahno in uspešno delovanje.
lakoj ob pričetku šolskega leta se je v dneh od 5. do 8. septembra vršila v Ljubljani IV. skupščina Jadranske straže. To je bil veličasten praznik te organizacije, ki ne bo izginil udeležencem iz spomina. Iz vseh krajev širne Jugoslavije so prihiteli naši tovariši in prijatelji ter dali v slovenski metropoli duška svoji ljubezni do naše Adrije. Prireditev je prav lepo potekla. Pri slovesnostih je marljivo sodeloval tudi naš Podmladek in se z društveno zastavo udeležil slavnostnega sprevoda.
Društvene posle je pod nadzorstvom glavnega poverjenika prof. Franca Gnjezde vodil sledeči odbor: načelnik I van Jeraša, VIII. b; podnačelnik Samo Čermelj, VII. a; tajnik Vladimir Kos, Vlil. b; blagajnik Danilo Žolgar, Vlil. a, ter še lile odborniki: Marijan Verbajs, Vli.b, Anton Pengov, VII. a, in Pavel Zupančič, VI. b.
Otvoritveni občni zbor se je vršil 12. oktobra 1035 ob številni udeležbi članstva. Pri lej priliki smo se tudi spomnili obletnice tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, nesmrtnega čuvarja našega Jadrana. Spominske besede sta govorila načelnik in glavni poverjenik.
Odbor je imel redne mesečne seje in razpravljal o ukrepih in sredstvih, kako bi se društveno delo poživilo in okrepilo. Članskih se-
stankov je bilo 6. Redno so bila na programu predavanja, poročila in razgovori, ki naj širijo in utrjujejo jadransko misel in tlelo. Marijan Verbajs, VII. b, je predaval o ciljih Jadranske straže. Predavanja, ki so jih pojasnjevale lepo izbrane skioptične slike, so imeli: Vladimir Kos, VIII. b: Umetnostni spomeniki antičnega in modernega Rima; Anton Pengov, VII. a: Razvoj jadralnega letalstva pri nas; Ivan Jeraša, VIII. b: Sarajevo — bosenska metropola. Na zadnjem sestanku je predaval Dušan Rogi. VI. a, o tečaju in kongresu PJS v Splitu, k jer je zastopal naš Podmladek. Vsa predavanja so bila dobro obiskana. Člani so se udeleževali tudi predavanj in prireditev Jadranske straže in njenih Podmladkov na drugih zavodih.
Dne 7. decembra 1935 je priredil naš Podmladek s sodelovanjem Žara in podružnice Ferijalnega saveza lepo uspel Miklavžev večer. Uvodni nagovor je imel načelnik, nato je pevski zbor osmošolcev zapel nekaj pesmi in. ko je še dijaški orkester strumno zaigral dve točki, je nastopil Miklavž ter obdaroval po potrebi in zaslugi male in velike. Iskrena hvala vsem darovalcem, posebno še g. dv. sv. E. Ganglu za bogati knjižni dar, ki ga je Podmladku naklonila Učiteljska knjigarna!
Podmladek šteje 550 članov, šestošolci in osmošolci so pristopili vsi. Naj bi jih posnemali tudi ostali razredi! Društvena imovina je naložena v Poštni hranilnici in znaša 2800 Din. Knjižnica je narasla na 60 zvezkov.
Poslovno lelo smo zaključili 29. maja 1916. z drugim rednim občnim zborom, na katerem je bil izvoljen novi odbor. Čuvajmo naše morje!
4.	Podružnica Ferijalnega saveza. Ferijalni savez je ena najmočnejših srednješolskih dijaških, organizacij. Njen namen je, da omogoča svojim članom za majhno ceno potovanje po državi in jili seznanja s prirodnimi lepotami in običaji ter šegami jugoslovanskega naroda. Zato uživajo ferijalci 50% popust na drž. železnicah in potniških ladjah, organizacija pa jim daje še ceneno prenočišče in hrano v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Dne 5. oktobra 1955 se je vršil občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Dušan llueh, VI. a; tajnik: Matej Rössman, VI. a; blagajnik: Herbert Slivnik, VII. b; referent za planinski odsek: Ciril Lavrič, VIT. a; odbornika: Franc Mihelčič, VI. b, in Alojzij Jazbec, V. I). Nadzorni odbor so tvorili: Jurij Claesener, Lado Debevec in Stanko Tomazin, vsi iz VIII. a.
Odbor je organiziral tri članske sestanke, na katerih so predavali: Dušan Rueh, VI. a: Delo in smrt viteškega kralja Aleksandra L Uje-dinitelja; Jurij Claesener, VIII. a: Po Koroškem in O športu; Matej Rössman, VI. a: Sodobna Nemčija; Ciril Lavrič, VII .a: O pomenu SPI) za dijaštvo: Jana Robida, VI. a: Naši v Italiji. Poleg tega je podružnica priredila skupno z Žarom in JS miklavževanje, na katerem je bilo obdarovanih mnogo revnih dijakov.
Poslovne zadeve so se reševale na štirih sejali. Članov je bilo 190. med katerimi jih je bilo 90 včlanjenih v SPD. Število članov je padlo radi slabega socijalnega položaja dijakov.
Denarni promet izkazuje 9650'— Din. Premoženje podružnice pa znaša 1556'— Din in je naloženo v poštni hranilnici.
Nadzorstvo nad društvom je vodil profesor dr. Ernest Turk.
5. Srednješolska organizacija Žar. Žar je v preteklem šolskem letu stal v znamenju razveseljivega dviga in krepkega notranjega razmaha.
Društvo si je bilo izbralo na občnem zboru dne 26. oktobra 1935 sledeči odbor: predsednik Alojzi j Kočar, VIII. a; podpredsednik Leopold Klavž, VIII. b; tajnik Pavel Gosar, VI. a: blagajnik (ožel Osana, Vi. a; voditelj sestankov Franc Klemenčič, VIII. b; namestnici Frida Jazbec, VII. a. in Bojana Komar, VI. a. Organizacijo je tudi letos vodil prof. Franc Gnjezda.
Žarovci so imeli 9 društvenih sestankov s pestrim in zanimivim sporedom. Obisk je bil vedno prav dober, povprečno po 50 dijakov in dijakinj. Na sporedu so bila poučna predavanja, izvirni leposlovni sestavki v prozi, recitacije in glasbene točke. Ka j živahna in plodovita je bila stvarna debata, ki je sledila predavanjem in včasih temeljito razgibala mlade duhove.
Otvoritveno predavanje je imel Drago Kunc, VITI. a: Mahnič in njegovo razmerje do Gregorčiča. O Mahniču kot kritiku je razpravljal Miklavž Kozak, Vlil. a, ki je govoril tudi o Dostojevskem kot psihopatološkem tipu. Dalje so predavali: Karel Rakovec, VITI. b: Razvoj sholastične filozofije; Modri Horacij; Vladimir Kos, VIII. b: Ptujski kulturni spomeniki (s skioptičnimi slikami); Zdravko Vrhunc, Vili. b: Pregled slovenske upodabljajoče umetnosti; Danijel Pelrič.
VII.	a: J. Ev. Krek kot soci jolog; Jožef Osana, VI. a: Važni mejniki v razvoju glasbe; Jana Robida, VI. a: Cankarjeva Erotika in Vinjete; prof. Fr. Gnjezda: Vedra plat človeške duševnosti; Ideja — ideal — idealizem. Na sestanku, ki je bil posvečen spominu Davorina in Simona Jenka, je o glasbeniku predaval Jožef Osana, VI. a, o pesniku-rodoljubu pa Alojzij Kočar, Vlil. a. Sledile so recitacije, pesmi in glasbene točke s sodelovanjem pevskega zbora osmošolcev pod vodstvom Staneta Straška, VIII. b, in solislk iz VI. a razreda.
Z leposlovnimi prispevki v prozi so nastopili: Bazilija Pregelj,
VI.	a, Jana Robida, Vi. a, Leopold Pavčnik, VI. b, Alojzij Jazbec, V. b, in Ignac Cvirn. TV. b. Kritika je bila ostra, pa tudi z zasluženim priznanjem ni skoparila. Značilno je za kulturnokritično usmerjenost in socijalnolilozofsko teženje mladih sodobnikov, da je bilo po izvirnem pesniškem blagu pač tu pa tam že povpraševan je, a še ni-kake ponudbe.
Številni člani Žara so bili tudi redni slušatelji predavanj Ljudske univerze in Filozofskega društva.
Na zaključnem sestanku dne 16. maja je najprej poročal tajnik o letošnjem Žarovem delovanju, o društvenem gmotnem stanju in o načrtih za prihodnje šolsko leto, nato je di jaški trio, ki ga tvorijo Viktor Derganc, VIII. b, Franc Lenart, VIII. a, in Jožef Osana, VI. a, spretno odigral izbor glasbenih mojstrovin. Vladimir Kos, VITI. b, pa jei dovršeno in z občutjem zapel dve pesmi. Prireditvi je prisostvoval z več profesorji tudi direktor zavoda, ki je h koncu orisal dijakom pomen in vrednost pravilnega društvenega udejstvovanja in jih bodril k nadaljnjemu resnemu delu. Olim meminisse iuvabit!
6. Treznosfni krožek. V šolskem letu I935./36. je deloval na zavodu Treznostni krožek kot samostojna, notranja ustanova, ki je nudila dijakom priliko, po svoje negovati in pospeševati misel treznega življenja. Članov in članic se je nabralo preko 200, to se pravi za četrtino
več nego lani. Toda gotovo je bilo število tistih, na katere je vplivalo delo krožka, še večje, kajti k prireditvam smo pripuščali učence in učenke zavoda, najsi so l)ili člani ali ne. Po soglasni žel ji vseli je ostal predsednik Anton Pengov, VII. a. Prav tako so ostali tajniški posli Jani Robidi, VI. a, ki se v treznostnem gibanju že od vsega početka odlikuje po delavnosti in požrtvovalnosti. Če so prireditve — bilo je pet večjih — uspele v popolno zadovoljnost in tudi v moralno korist vseli, ki so se jili udeležili, je treba poudariti, da je levji del truda in napora, ki je bil združen s pripravami, nosila naša tajnica. Po pravici ji gre zato tudi priznanje.
Prva večja prireditev je bila posvečena spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ujedi nitelja. Kako živ spomin gori v mladih srcih zanj, ki nam je bil najboljši oče in vodnik, je dokazala velika udeležba. Bilo je nad sto dijakov. Z glasbo, govorom, recitacijo in deklamacijo smo se spomnili velikega Mučenika.
Poleg delovanja predsednika Antona Pengova, vsem članom dobro znanega umetnika žive besede, velja še omeniti, da so se izkazali: Josip Osana, VI. a, in Eleonora Levanič, III. a, kot klavirska vituoza; Viktor Derganc, VIII. b, je našel polno navdušenih poslušalcev, ker s sigurnostjo obvladuje violino; Franca Lenarta, Vlil. a, smo pa slišali kot čelista. Na sestanku dne K). III. 1936. je nastopil kot glasbenik tudi Aleksander Jeločnik. Učenke Kuža Kapus, Mira Osana, Meta Černe, Zlata Pirnat in Marija Fakin so deklamirale. Na poslednjem sestanku dne 2. maja 1936., ki je bil združen s proslavo materinskega dne, je podala tajnica Jana Robida poročilo o celotnem delu izza oktobra J 935.
Vse prireditve so se vršile brez stroškov. Ostali smo zvesti načelu, da bomo gojili treznost brez denarnega obrata. Ker ni bilo blagajne, tudi nismo izvolili blagajnika. Nadzorstvo je vršil prof. Albin Zalaznik.
VI.	Ekskurzije za povzdigo uspeha pri umetnostnem pouku.
Ako je res prava le tista omika,
„ki voljo zadeva, srce in glavo,“
tedaj je pri stremljenju po izoblikovanju celotnega človeka potrebna tudi primerna umetnostna izobrazba in vzgoja, ki korenini v pristnem doživljanju estetskega čuvstvovanja, dozoreva pa na višji razvojni stopnji v utemeljenem estetskem presojanju.
To zahtevo uvažuje primerno tudi učni načrt, ki odmerja klasičnim gimnazijam v zadnjem razredu dve tedenski uri za pouk v umetnosti.
Neverjetno, kako se učenci novega predmeta vesele in s kakšnim zanimanjem in ljubeznijo se mu večina posveča! Saj harmonično dopolnjuje njihovo literarno, zgodovinsko in prirodoslovno znanje. Ko-
liko nazornejšo predstavo bodo imeli n. pr. o osebah in dogodkih narodne pesmi, ako razumejo tudi govorico naše slike, plastike in narodne ornamentike!
Pouk pa ne širi le duševnega obzorja in ne bogati samo čuvstvene gojenčeve notranjosti, ampak navaja še posebno k natančnemu in smotrnemu ogledovanju, razvija okus za barvo in obliko ter bistri čut za skladnost, red in mero. Gojenec naj se poleg običajnega umet-ninoslovja seznani /. osnovnimi zakoni objektivne lepote v prirodi in umetnosti, s psihologijo estetskega uživanja in umetniškega ustvarjanja ter s stilnimi posebnostmi iti njihovim zgodovinskim razvojem. Na poedinih konkretnih primerih naj se vežba v točnem opisu, analizi kompozicije, določitvi predmeta iu idejne vsebine likovne umetnine. Jasna naj mu postane socijalna funkcija umetnosti in pomen estetske kulture za poedinca in ves narod. Kajti resnična umetnost, ki je izraz narodovega hrepenenja po najvišjem, je tudi njegova svetla vodnica in vzgojiteljica, njeni stvaritelji pa dobrotniki in osrečevalci človeštva. Ali ni treba poudarjati to prav danes, ko gine spoštovanje veličine in priznanje večnih vrednot?
Da se bomo učnemu cil ju tem bolj približali, je treba ubrati pravo pot in izbirati prikladna sredstva. Tudi tukaj velja: od bližnjega do bolj oddaljenega, od domačega do tujega! Najprej spoznavajmo in se učimo pravilno ceniti raznoliko lepoto svoje domovine in estetsko vrednost zvočnih, besednih in likovnih umetnin lastnega naroda, da ne bomo povsod doma, doma pa tujci. Ni dovolj, da vemo, kaj so ustvarili naši kulturni delavci na literarnem, znanstvenem in gospodarskem polju, zanimati se je treba tudi za to, s čim so obogatili naši likovniki svoj narod ali pa morda tudi tujino.
Za količkaj uspešen pouk v umetnosti je potreben zadosten nazoren materija! v šoli in živa vzgajališča, kakor so: razstava, galerija, muzej. Ljubljana nudi v tem oziru še dovolj ugodnosti. Tako so si letos dijaki pri treh obiskih v Narodni galeriji lahko natančneje ogledali odlitke antične plastike, naše gotsko in baročno slikarstvo in kiparstvo ter primerke vseh pomembnejših struj l(). stoletja in najnovejše dobe. K razstavam v Jakopičevem paviljonu so pohiteli kar šestkrat, kjer so se seznanili z našimi domačimi slikarji in kiparji (Deržaj. Jama, Fr. Kralj) in zunanjimi razstavijalci (Oeltjen, Tomer-Iin, liolgari). Zanimiv je l>il obisk Goršetove kiparske razstave z neposrednim pogledom v mojstrovo delavnico. S priznanjem treba omeniti. da so razstavljajoči umetniki tudi osebno radi razlagali dijakom svoja dela.
Da umetnostni tečaj dostojno zaključijo, so naši osmošolci pod vodstvom prof. Kr. Gnjezde napravili poučno ekskurzijo v Zagreb. rl'u so z velikim zanimanjem, s pridom in užitkom pregledovali bogato umetnostno zakladnico Strofhnayerjeve in Moderne galerije ter obilico drugih znamenitih mestnih spomenikov.
Končno se je izvršil še prav poučen izlet na Suho in v Crngrob pri Škofji Loki.
Pri tej priliki se moramo zahvaliti šolski oblasti za gmotno podporo pri ekskurzijah izven Ljubljane.
VII.	Poročilo šolskozdravniškega urada.
V	šolskem letu 1935/36 so hili zdravniško pregledani vsi dijaki zavoda, in sicer 854 učencev in 206 učenk, skupno 1060 dijakov. Naj-pogostejše napake so kot vsako leto doslej pomanjkljivost v drži, defektnost zobovja in nabreklost bezgavk ob vhodu v pljuča. Indeks prehrane kaže, da zaostajajo v normalnem razmerju teže in višine najbol j dijaki iz slabih socijalnih razmer, in dijaki, ki prihajajo peš ali z vlakom od daleč v mesto. Število teh nezadostno prehranjenih di jakov je v zadnjih letih nekoliko padlo, kar je zasluga številnih dijaških kuhinj in druge socijalne pomoči. Vendar je potrebno, da se tudi starši po svojih močeh zavedajo važnosti redne in zadostne prehrane: otroci, ki hodijo od daleč v šolo, potreb«jejo izdatno dopoldansko južino in. če izostanejo preko poldneva, toplo kosilo v mestu.
Važno poglavje dijaške zaščite je nadzorstvo nad zasebnimi di jaškimi stanovanji, ki se doslej ni izvajalo v zadostni meri. V šolskem letu 1935/56 se je izvršil v zvezi s protitnberkuloznim dispanzerjem rentgenološki pregled vseh dijaških gospodinj in njihovih družinskih članov, da se izključijo od oddajanja stanovanj družine, v katerih je dana možnost tuberkulozne inlekcije. Z ustanovitvijo urada za so-cijalnozdravstveno zaščito dijaštva, ki se nahaja v Šelenburgovi ulici št. 7/1., se bo varstveno delo razširilo in poglobilo. Vršilo se bo nadzorstvo nad dijaškimi stanovanji tudi v higijenskem oziru, tako da bo sčasoma mogoče izločiti vsa nezdrava in nečista dijaška stanovanja. Skrbelo se bo po možnosti za to, da bo uradna zaščitna sestra obiskala vsakega resneje obolelega dijaka, ki ne stanuje pri svojcih ali v internatu.
Novo ustanovljeni urad bo deloval in pomagal na vseh poljih socijalne in zdravstvene zaščite dijaštva. Tudi vsakoletni zdravniški pregledi se bodo odslej vršili v njegovih prostorih; učilnice so v ta namen neprimerne.
Starši in skrbniki se vabijo, da se po končanem pregledu oglase v uradu radi informacije o izidu zdravniške preiskave in zaradi navodil za popravilo dognanih delektovr.
Zdravstv. svetnik Dr. A. Šimec.
VIII.	Stanje šolskih zbirk in knjižnic.
Na kraju šolskega leta 1955/36 je bilo stanje gimnazijskih knjižnic in zbirk sledeče:
1. Učiteljska knjižnica šteje 4178 del, in sicer a) slovenskih 587; b) srbskohrvatskih 252; c) nemških 2325; č) romanskih 127; d) grških in latinskih 887. Prirastek tekom leta 5 del.
2. Dijaška knjižnica: 5445 del, in sicer a) slovenskih 2176; b) srbskohrvatskih 934; c) nemških 2059; č) francoskih 167; d) v drugih jezikih 109. Pri preureditvi v letošnjem letu se je zaradi izločitve nerabnih knjig (po obliki in vsebini) zbirka zmanjšala za 90 knjig.
5.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka: zemljevidi 172; slike in serije slik 338; stereoskopske slike 54; projekcijske slike 10; relijefi 6;
globusi in aparati 7; minerali in okamenine 70; ailanti 15; strokovne knjige II. Izpremembe nobene.
4. Prirodoslovna zbirka: a) slike 223; b) modeli: pravi 185, shematični 12; c) aparati 8; č) preparati: v tekočini 176, sulii 57, mikroskopski 184, nagačene živali 224, drugi 440; d) minerali 482, kamenine 527, okamenine 12; e) herbariji I (nepopoln); 1) strokovne knjige 19. Prirastek: I okostje gosi, 2 stenski sliki o negi zob in 36 mineralov, ki jih je daroval zavodu univ. prof. inž. Viktor Gostiša. Trije nepopolni herbariji so bili kot nerabni izločeni, kemikalije pa oddane v kemični kabinet.
5. Zbirka za fiziko, kemijo in matematiko: a) mehanika 175; b) toplota 45; c) astronomija 27; č) magnetizem 18: d) elektrika 215;
e)	valovanje 11: f) akustika 55; g) optika 110: h) kemija 165; i) delovno orod je 121; j) matematika 144. V tem šolskem letu ni dobila zbirka nikakega prirastka, a se tudi ni zmanjšala.
6. Zbirka učil za petje in glasbo: a) posvetne pesmi (narodne in umetne) 144 številke z 2554 partiturami in 1674 glasovi; b) cerkvene pesmi 185 številke z 2753 partiturami in 5820 glasovi; c) instrumentalne skladbe: za salonski orkester 9, za veliki orkester 7 številk; č) instrumenti: orgle s pedalom in z dvojnim manualom, harmonij, klavir, kontrabas in 17 nolnih pultov. Prirastek v minulem šolskem letu: 151 litografirana partitura.
7. Knjižnica podporne zaloge ima 2452 deli. in sicer a) slovenskih 1306; 1)) srbskohrvatskih 280; c) nemških 430; č) romanskih 436. Število del se je zvišalo v preteklem letu za 97.
V	minulem šolskem letu je imela Podporna zaloga doliodkov Din 7628'25, izdatkov Din 11.754. Dne 51. maja 1956 je znašala n jena denarna imovina Din 10.169‘50.
IX.	Šolske učne knjige.
Za verouk.
I.	razred: Katoliški katekizem. Izdaja 1. 1950. (tudi za II. in III. razred). Levičnik, Zgodbe sv. pisma, I. del. Izdaja 1. 1951.
II.	razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona, II. del. Izdaja 1. 1952.
III. razred: Jaklič-Vrečar, Liturgika.
IV. razred: Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih in meščanskih šol.
V.	razred: Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga, Resničnost katoliške vere, 2. izdaja.
VI.	razred: Pečjak, Katoliški verouk, II. knjiga, Resničnost katoliške vere, 2. izdaja.
VII.	razred: Pečjak, Katoliški verouk, III. knjiga, Življenje po katoliški veri, 2. izda ja.
Vlil. razred:	Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja.
Za slovenski jezik.
I.	razred: Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica 1.
II.	razred: Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica II.
III. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka lil.
IV. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka IV.
V.	razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Fr. Poljanec, Istorija srpskolirvatskog književnog jezika.
Epske narodne pesmi I—2 (Klas. dela).
Andra žeželj, Antologija novije jngoslovenske lirike.
Yl. razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Grafenaner, Kratka zgodovina slovenskega slovsiva.
Izbrana dela iz slovenske in srbskohrvatske književnosti. Vodnik. Pregled hrvatskosrpske književnosti u ogledima.
VII.	razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Izbrana dela iz slovenske in srbskohrvatske književnosti. Popovič, Jugoslovenska književnost.
Živanovič, Primeri nove književnosti 1—II.
Vlil. razred: Breznik. Slovenska slovnica.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Izbrana dela iz slovenske in srbskohrvatske književnosti. Živanovič, Primeri nove književnosti II.
Popovič, J ugoslovenska kn jiževnost.
Andra žeželj, Antologija novije jngoslovenske lirike.
Za srbskolirvatski jezik.
1.	razred:	Rupel,	Srbskohrvatska	vadnica	1.
II.	razred:	Rupel,	Srbskohrvatska	vadnica	II.
III.	razred:	Rupel,	Srbskohrvatska	vadnica	III.
IV.	razred:	Rupel,	Srbskohrvatska	vadnica	IV.
Za francoski jezik.
1.	razred:	Južnič:	Francoska	vadnica	I.
II.	razred:	Južnič:	Francoska	vadnica	II.
III.	razred:	Južnič:	Francoska	vadnica	111.
IV.	razred:	Južnič:	Francoska	vadnica	IV.
Zasebno čtivo: I. Perrault, ( ontes de lčes,
2. Livres roses pour les enfants,
3. Duruy, Biographies d’hommes ce-lebres.
V.	razred: Južnič: Francoska vadnica V.
Južnič: Grammaire frangaise.
Zasebno čtivo: I. Le sage, Gil Blas (Laurcns, Chefs d’oeuvre a 1’usage de la jeunesse),
2.	J. Sandeau, La Roclie aux Moueiies (llachette, Bibliotheque d’education el de recreation).
VI. razred: Južnič: Francoska vadnica V. (čitanka I. del),
Južnič:	Grannnaire Iran^aise.
Zasebno čtivo: A. Daudet: Le petit Chose,
Lettres de m on m o ulin.
Pr. Merimee: Coloinba.
Y11. razred: Južnič: Francoska vadnica VI.
Južnič: Grammaire lran<,aise.
Zasebno čtivo: V. Ilugo: llernuni.
Sandeau: JVIUe de la Seigliere.
P. Loti: Pecheur d’Islande.
Maupassant:	Contes	choisis	pour	la
jeunesse.
Vlil. razred: Južnič: Grammaire Iran^aise.
Anthologie «les ecrivains francais du XVIIe sičcle. Moliere: Le Bourgeois gentilhomme. Les Precieuses ridicules.
Corneille: Le C id.
Racine: Britanniens.
La Fontaine: Kahles.
Za latinski jezik.
I.	razred: Sovre-l ome: Latinska vadnica za L razred.
II. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del. \ izdaja. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja.
III. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica. II. del. 3. izdaja. Slovnica kakor v II. razredu.
Sovre :Lanx satura.
IV. razred: Sovre, Lanx satura.
Slovnica kakor v II. razredu.
V.	razred:	Perinovič,	Izbor	iz	rimskih	klasika	L in II. dio.
VI.	razred:	Perinovič,	Izbor	iz	rimskih	klasika,	II.	<lio.
VII. razred:	Perinovič,	Izbor	iz	rimskih	klasika	I. i	II. dio.
Colik. lzabrani Plinijevi	listovi.
Vlil. razred:	Perinovič,	Izbor	iz	rimskih	klasika	I. i	II. dio.
Colik, Kvinta Horacija tlaka izabrane pjesme.
Za grški jezik.
III. razred: Bradač, Grška vadnica.
Bradač-Osana, Grška slovnica.
IV. razred: Kakor v III. razredu.
V.	razred: Južnič, Grška čitanka.
Slovnica kakor v III. razredu.
VI.	razred: Majnarič, Izbor iz I lomerove llijade i Odiseje.
Južnič, Grška čitanka kakor v V. razredu.
Slovnica kakor v III. razredu.
VIL razred: Kuzmič, Platonova obrana Sokratova i Kriton.
Musič, lzabrani govori Demostenovi.
Slovnica kakor v III. razredu.
VIII.	razred: Kuzmič, Platonova obrana kakor v VII. razredu. Kuzmič, Platonov Fedon.
Kuzmič, Sofoklova Antigona.
Musič, Odah rani djelovi iz Aristotela.
Slovnica kakor v III. razredu.
Za zgodovino.
II.	razred: Vasilj Popovič, Zgodovina starega veka za II. razred gimnazij.
Stanojevič, Historijski atlas.
III. razred:Vasilj Popovič, Zgodovina srednjega veka za 111. razred. Atlas kakor v II. razredu.
IV. razred: Vasilj Popovič, Zgodovina novega veka za IV. razred. Atlas kakor v IT. razredu.
V.	razred: Bučar, Obča zgodovina za V. razred srednjih šol.
Atlas kakor v II. razredu.
VI.	razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, izdaja 193-k Atlas kakor v II. razredu.
VII.	razred: J. Orožen, Zgodovina novega veka za VIf. razred srednjih šol.
Atlas kakor v II. razredu.
VIII.	razred: J. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred srednjih šol.
Atlas kakor v II. razredu.
Za zemljepis.
I.	razred: Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa za
I.	razred srednjih šol.
Radovanovič, Veliki atlas za srednje i stružne škole (veljaven za vse razrede) ali Novi geografski atlas za srednje i stručne škole (veljaven za nižje razrede).
II.	razred: Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za M. razred srednjih šol.
Atlas kakor v I. razredu.
Ul. razred: Prijatelj-Bohinec-Savnik. Zemljepis za srednje in njim sorodne šole, II. del: Izvenevropske zemljine.
Atlas kakor v I. razredu.
IV.	razred: Orožen, Zemljepis Jugoslavije za IV. razred srednjih šol. Atlas kakor v 1. razredu.
V. razred: Bohinec-Kranjec-Savnik, Zeml jepis za V. razred sredn jih šol.
Radovanovič, Veliki atlas za srednje i stručne škole.
VI. razred: Čermelj, Kozmografija za VI. razred srednjih šol.
Atlas kakor v V. razredu.
VII.	razred: Erdeljanovič, Osnove etnologije.
Atlas kakor v V. razredu.
VIII.	razred: Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija i naše susedne slovenske i druge zemlje za Vlil. razred srednjih škola.
Atlas kakor v V. razredu.
Za prirodopis.
1. razred: Verbic-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol,
4.	izdaja.
II.	razred:	Kakor v I. razredu.
V.	razred:	Bevk, Botanika za višje razrede	srednjih	šol,	samo
2.	izdaja.
VI.	razred: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
VIT. razred: Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol.
Za liziko in kemijo.
IIL razred:	Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
IV. razred:	Prezelj, Kemija in mineralogija za	nižje razrede	sred-
njih šol.
VII.	razred: Reisner-Kunc, Fizika za VII. razred.
Prezel j, Anorganska kemija za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol.
Vlil. razred: Reisner-Knnc, Fizika.
Za matematiko.
I.	razred: Kunc, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za I., II. in lil. razred srednjih šol.
II.	razred: Kakor v I. razredu.
III. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za 111. in IV. razred srednjih šol.
Geometrija kakor v 1. razredu.
IV. razred: Aritmetika kakor v IH. razredu.
V.	razred: Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol.
Lapajne Vladimir, Geometrija za V. razred.
Sodnik, Logaritmi.
VI.	razred: Aritmetika kakor v V. razredu.
Logaritmi kakor Ar V. razredu.
VII.	razred: Kunc, Ariimetika in algebra za Vil. razred srednjih šol. Logaritmi kakor v V. razredu.
Za osnove filozofije.
VIII.	razred: Veber, Očrt psihologije.
Ozvald, Logika, 2. izda jev.
Za higijeno.
IV.	razred:	Pirc, Higijena za III. in	IV. razred srednjih	šol.
VI.	razred:	Dr. Ivanič: Higijena za	VI. razred.
Vlil.	razred:	Dr. Ivanič: Higijena za	VITI. razred.
Za petje.
I.	in II. razred: Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
II.	izdaja.
X.	Pismene naloge.
n) Iz slovenske g a jezik a.
I. a razred.
Šolske naloge:	I.	Turki na Slevici. (Obnova po Stritarjevi pesmi.)
2.	Pred prazniki. (Pismo prijateljici.) 3. Peterček pripoveduje. (Prosto po berilu Peterčkov sveti večer P. Golije.) 4-, V zračnih višavah. (Prosto po berilu Z letalom iz Zemuna v Zagreb.) 5. Spomladi vse se veseli.
Domače naloge: I. Na grobovih. (Domoljubno razmišljanje.) 2. Iz mojih spominov. 3. Načrti za počitnice.	Vendelin	Legiša.
1.1) razred.
Šolske naloge: I. Kako se je povodni mož razšel. (Obnova v skrčeni obliki.) 2. Turki na Slevici. (Obnova po pesmi.) 3. Moja prva kazen. (Prosto po berilu.) 4. Česa se rad spominjam. (Prost spis.)
5.	Prvič z vlakom. (Opis po zgledu.)
Domače naloge: 1. Moji prvi vtisi v srednji šoli. (Prost spis.) 2. Božični doživljaj. (Prost spis.) 3. Lepa naša domovina. (Spomini s potovanja.)
1.	c razred.
šolske naloge: I. Volkodlak. (Obnova.) 2. Legenda o gobali. (Obnova v skrčeni obliki.) 3. C) sloniču mladiču. (Obnova v skrčeni obliki.) 4. Utrinek iz mladosti. (Prosto po berilu.) 5. Kako je bilo lani na izleiu. (Opis po zgledu.)
Domače naloge: I. Kako se mi godi v Ljubljani. (Pismo materi.)
2.	Na sveti večer. (Božični doživljaj.) 3. Kaj vem o naši zemlji. (Domoljubno.)	Dr.	Ferdo	Kozak.
I.	d razred.
šolske naloge:	L	Kristus pri bajtarjevih. (Itazširitev po Pregljevi
Legendi o gobah.) 2. Žriev. (Razmišljanje ob Aškerčevem Brodniku.) 3. Pri kralju Matjažu. (Prosto po berilu Peterčkov sveti večer.) 4. Zakaj ljubimo domovino. 5. Prišla je pomlad.
Domače naloge: I. Pismo iz mesta. 2. Kačman Udav pripoveduje. (Prosto po Kiplingu.) 3. llačun pred počitnicami.
I.	e razred.
Šolske naloge: I. Peter pri gruntarjevih. (Razširitev po Pregljevi Legendi o gobah.) 2. Belo je vse naokrog. (Božične misli.) 3. Matjaževa vojska. (Domoljubno.) 4. Ljubezen do domovine. 5. Velika noč.
Domače naloge: I. Moje novo življenje. (Pismo očetu.) 2. Najlepši spomin. 3. Naš izlet.	Vendelin	Legiša.
Šolske naloge: I. Kako je dobil iVlikec zlato pero? (Skrčena obnovitev šolskega berila.) 2. Zima srebrna, zdrava nam, zdrava! (Razširitev šolskega berila.) \ Pri večerji. (Podoba. Po Ivanu Tavčarju.)
4.	Napet trenutek (a. Stanko pripoveduje. 1). Nelka pripoveduje. Po 11. Sienkiewiczu.)
Domači nalogi: I. Lučce na grobovih. (Opis.) 2. Savi. (Domoljubno. Po Simonu Gregorčiču.)
II.	b razred.
Šolske naloge: I. Ob letu Kraljeve smrli. (Spomin.) 2. Mravii rod na pomlad. (Obnovitev. Po Krami Erjavcu.) \ Pastiček Vitek. (Skrčena obnovitev šolskega berila.) 4. Stanovanje v puščavi. (Stanko pripoveduje. Po II. Sienkiewiczu.)
Domači nalogi: I. Čebelica se poslavlja. (Prost spis.) 2. Na postaji. (Doživljaj.)	Allonz	Gspan.
11.	c razred.
šolske naloge: I. Nenavadno srečanje. (Pretvorba po Aškerčevi baladi Mejnik. Martin pripoveduje.) 2. Žalostna zgodba pajka Hanibala. (Obnova.) ". Kadar ded pripoveduje. (Oris.) 4. V odmoru. (Slika iz življenja v razredu.)
Domači nalogi: I. Sava — naša narodna reka. (Prost spis.) 2. Katera nevarnost preti našim izseljencem v tujini. (Strnitev po šolskih berilih.)	Rudolf	Benulič.
II. d razred.
Šolske naloge: I. Srna in orel. (Takojšnja obnovitev po cit.auju.) 2. Pri nas je sveti večer doma. (Božična slika.) x Knietiška hiša. (Opis. Po Ivanu Tavčarju.) 4. Gorje, kdor nima doma! (Begunka pripoveduje.)
Domači nalogi: I. Pred našim sodnim stolom. (Doživlja j.) 2. Na letališču. (Prost spis.)
III. n razred.
Šolske naloge: I. Njega srčno kri škropimo! (Misli o obletnici smrti kralja Mučenika.) 2. Zima v notranjskih gozdovih. (Po Hinku Dolencu.) x Turjaška Rozamunda. (Obnovitev Prešernove romance.) 4. a) Moj oče. b) Moj tovariš, c) Moja tovarišica. (Opis.) Domači nalogi:	I. Pogled skozi moje okno. (Opis.) 2. Pomladni
izprehod. (Oris.)	Alfonz	Gspan.
lil. b razred.
Šolske naloge: I. Slava Ujedinitelju! (Spominsko.) 2. Stotnik Smrt. (Obnova z označbo.) Sv. Trije kralji. (Obnova v sintetični obliki.) 4. a) Ob hudi uri. (Oris.) b) Boj pri Sisku. (Obnova po narodni pesmi.)
Domači nalogi: I. Zadnje rože. (Jesenski oris.) 2. Saj že vijolice cveto! (Slika.)
Šolske naloge: I. Slava Mučeniku! (Spominsko.) 2. Boj med Pegamom in Lambergerjem. (Obnova po berilu /, označbo.) 3. Čaša nesmrtnosti. (Obnova v indirektnem govoru.) 4. a) Po nevihti. (Oris.) b) Prešernov Orglar. (Obnova z označbo.)
Domači nalogi: I. List za listom... (Jesenski oris.) 2. Saj vijolice že cveto! (Slika.)	Dr.	Ivan Pregelj.
III. d. razred.
Šolske naloge: I. Naša spominska proslava rajnega Viteškega kralja. (Doživljaj.) 2. Kako smo pollie lovili. (Oris na osnovi beriluili sestavkov.) 5. Nič ni tako skrito, da ne bi bilo kdaj očito. Narodni pregovor. (Pokaži resničnost pregovora ob Pregljevi povesti Božji mejniki.) 4. Naporna pot. (Črtica po vzorcu Finžgarjeve „Na petelina“.)
Domači nalogi: I. Sprehod na ljubljansko letališče. (Oris.) 2. lam, kjer glad mori lenului, najde pridni dosti kruha. Narodni pregovor. (V obliki zgodbe.)
IV.a razred.
Šolske naloge: I. Seljan. (Dvogovor po Stritarjevi povesti Sodnikovi: Jernej in Martin se pogovarjata.) 2. Seno smo sušili. (Oris po vzorcu Tolstega Košnje.) 3. Avgusta Skobca krivda iu pokora. (Po Detelovi povesti Vest in zakon.) 4. Vesela pot v pomladno naravo. (Prost spis.)
Domači nalogi: I. Sveto služimo sveti domovini! J os. Stritar. (Govor na dan RK.) 2. Rudarstvo v Jugoslaviji. (Razprava.)
IV.h razred.
Šolske naloge: I. Mladi Brezar. (Dvogovor po Stritarjevem vzorcu v Sodnikovih.) 2. Obleganje Ajdovskega gradca. (Oris po Prešernovem uvodu h Krstu pri Savici.) 3. Vojno zlo po slovenskih domovih. (Po Detelovi povesti Vest in zakon.) 4. Ponesrečen izlet. (Prost spis.)
Domači nalogi: 1. Trezna mladina — domovini veselje. (Govor v treznostnem krožka.) 2. Živinoreja v Jugoslaviji. (Razprava.)
IV.	c razred.
Šolske naloge: I. Sodnikov dom. (Dvogovor po Stritarjevem vzorcu v Sodnikovih.) 2. Snežno jutro v mestu. (Oris.) 3. Le čevlje sodi naj Kopitar! Fr. Prešeren. (Prost spis.) 4. Nenadno svidenje. (Doživljaj.)
Domači nalogi: I. Kaj je za Jugoslavijo morje. (Govor na sestanku Podmladka JS.) 2. Glavne veje našega poljedelstva. (Razprava.)
Dr. Ivan Grafenauer.
Šolske naloge:	I.	Bajka — pripovedka. (Primerjalna razprava.)
2.	Smrt majke Jngovica. (Oznaka in vsebina.) 3. Balada našega naroda. (Rodoljubno.) 4. Vstajenje, (črtica.)
Domači nalogi: I. Moj odnos do knjige. (Premišljevalije.) 2. Jaz in rastline. (List iz dnevnika.)
V. h razred.
šolske naloge: I. Epske prvine. (Razprava.) 2. Kraljevič Marko v narodni pesmi. (Oznaka.) 5. Jadranska balada. (Rodoljubno.)
4.	Iz naših krajev. (Črtica.)
Domači nalogi: I. Kaj mi je bila in kaj ni i je knjiga. (Premišljevanje.) 2. Jaz in živali. (List iz dnevnika.)
Dr. Ferdo Kozak.
VI. a razred.
Šolske naloge: I. Brut in Kaši j. (Primerjava.) 2. Red je prvi pogoj za uspešno delo. (.Razprava.) "i. Sebastijan Krelj. (Razpravica.)
4. Zlata doba v dubrovniškem slovstvu. (Razprava.)
Domači nalogi: I. Lepote naše zemlje. (Rodoljubno.) 2. List iz dnevnika. (Prost spis.)
VI. h razred.
Šolske naloge: I. Brut in K asi j. (Primerjava.) 2. Qnot. linguas calles, tot liomines vales. (Razprava.) 5. Jurij Dalmatin. (Razprava.) 4. /lata doba v dubrovniškem slovstvu. (Razprava.)
Domači nalogi: Kakor v \l.a razredu.
Dr. Mirko Rupel.
VII. a razred.
šolske naloge:	I.	a) Vodnikov Zadovoljni Kranjec. (Označba.)
b) 9. oktobra 1955. (Prigodniško.) 2. Prešernova satira. (Označba.)
5. a) Jugoslovanska književna prosveta pred slo leti. (Pregledna označba.) b) Prešernov „Sonetni venec". (Označba po vsebini in obliki. 4. a) Mati. naše najvišje na zemlji. (Razprava.) b) Srbska romantika. (Označba.)
Domači nalogi: I. Simon iz Praš. (Prigodno ob stoletnici.) 2. Krst, Venec in Smrt. (Slovstvena primera.)
VII.	I» razred.
šolske naloge: I. a) Vodnikov Moj spominek. (Označba.); b) 9. oktobra 1955. (Prigodniško.) 2. Prešernovi Sonetje nesreče. (Vsebinska označba.) 5. a) Vodilne misli v jugoslovanski književnosti pred sto leti. (Pregledna označba.) b) Prešernov Krst pri Savici. (Označba vsebine in oblike.) 4. a) V mesecu zemeljske matere. (Prigodna razprava.); b) Jenkova pesem. (Označba.)
Domači nalogi:	I.	Pesnik	jugoslovanske marseljeze. (Prigodno ob
stoletnici Simona Jenka.) 2. Krst. Venec in Smrt. (Slovstvena označba.)	Dr.	Ivan	Pregelj.
Šolske naloge: I. Stritarjeve zasluge. (Razprava.) 2. Le tisto omiko štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo. Gregorčič. (Razprava.) 3. Pomen naših rek. (lUv/.nravo.) 4. Srbskolirvatskn narodna pesem v teku stoletij. (Razprava.)
Domači nalogi: I. In tujina se diči / deli njihovih rok. Župančič. (Rodoljubno.) 2. Pogled nazaj in naprej. (Prost spis.)
VIII.	h razred.
Šolske naloge:	I. a) Gregorčičeva rodoljubna pesem. (Razprava.)
I>) Gregorčičev slog. (Razprava.) 2. I.e tisto omiko štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo. Gregorčič. (Razprava.) 3. Pomen tujskega prometa za našo državo. (Razprava.) 4. Delitev srbsko-hrvatske epske narodne pesmi po vsebini. (Razprava.)
Domači nalogi: kakor v VIII. a razredu.
Dr. Mirko Rupel.
b)	Iz srbskohrvatskega jezika.
Šolske naloge.
1. a razred.
I. Naša bašta u jesen. (Preinačenje.) 2. Marko Kraljevič i soko. (Kraljevič Marko pripoveda.) 3. Prolečna zora. (Prepričavanje.)
1. b razred.
I. Jesenske radosti. (Po štivu.) 2. Oranje Marka Kraljeviča. (Kraljevič Marko pripoveda.) 3. Proleče. (Po štivu.)
I. c razred.
1. Naša školska zgrada. (Opis.) 2. Kmet i ciganin. (Ciganin pripoveda.) 3. Kako su se posvadili udovi čovečjega tela. (Udovi pripoveda ju.)
1. d razred.
1. O mački. (Opis.) 2. Kako je lisica prevari la jarca. (Lisica pripoveda.) 3. ßez truda nema uživanja. (Prepričavanje. Majmun pripoveda.)
I. e razred.
1.	Život i rad vrednoga daka. (Jedan dan iz moga dačkoga života.)
2. Kažnjena lakovernost. (Po štivu „Vukovi i ovce“. Glasnik pripoveda.) 3. Proleče. (Po štivu.)	Rudolf	Benulič.
II. n razred.
1.	Život na selu. (Po štivu.) 2. Nagradena skromnost. (Po štivu.)
3. Mladost u prirodi. (Opis.)
I. Zašto se molilno Bogu? (Po pesmi.) 2. Maieiine suze. (Po štivu.)
3.	Prolečno jutro. (Opis.)	Ljuba Jurkovič.
II.	c razred.
I. Nagradeno dobročinstvo. (Prepričavanje narodne pripovetke: „Ko manje ište, više mn se daje“.) 2. Dodole kot Srba i „Zeleni Jurij“ kod Slovenaca. (Poredenje.) 3. Marko Kraljevič i beg Kostadin. (Pre-pričavanje.)	Rudolf Benulič.
II. d razred.
I. Moja kučica — moja slobodica. (Po štivu.) 2. Kako je Robinson došao na ostrvo? (Prepričavanje.) 5. Ne hvali se tudim perjem. (Po pesmi.)
III. a razred.
1. Jesenske večeri. (Opis.) 2. Moj ded. (Po štivu.) 3. Napuštene crk ve. (Pr ep r ičavan j e.)
III.	1) razred.
I.	O ljubavi prema otadžbini. (Razmišljanje.) 2. Kosovo. (Po štivu.) 3. Proleče. (Opis.)
111.	c razred.
I.	Triglav. (Opis.) 2. Kosovski junači. (Po pesmama i štivu.)
3.	Svaka ptica k svome jatu leti. (Razmišljanje.)
III. d razred.
1.	Naša otadžbina. (Po pesmi.) 2. Molitva. (Po štivu.) 3. U ratara crne ruke — a bela pogača. (Razmišljanje.)
IV. a razred.
I.	Neža u noveli Karanlil s pjesnikova groba od Augusta Šenoe. (Rasprava.) 2. Naš učitelj. (Sečan je.) 3. Moja kučica — moja slobodica. (Razmišljanje.)
IV.	b razred.
I.	Albert n noveli Karanlil s pjesnikova groba od Augusta Šenoe. (Rasprava.) 2. Prvi dan u osnovnoj školi. (Sečanje.) 3. O slobodi. (Razmišljanje.)	Ljuba Jurkovič.
IV.	c razred.
1.	a) Kraj mravinjaka. (Opis.) b) Jesen. (Opis.) 2. Moj put u školn. (Opis.) 3. Na kraju školske godine. (Opis.)
Dr. Mirko Rupel.
c)	I z n e m š k e g a j e z i k a.
VIII.	a razred.
Šolske naloge: J. Der Fürstin von Messina Geheimnis und Charakter. (Im Anschluß an Schillers Trauerspiel „Die Braut von Messina“.)
2.	Stauffachers Ausführungen über die Einheit uncl Freiheit des Schweizer Volkes. (Mit Anlehnung an die lliiiliszene in Schillers Schauspiel „Wilhelm Teil“.) 3. Übersetzung ans Heinrich Heines Reisebildern. (Lesebuch, Seite 130, Zeile 29—38 und Seite 151, Zeile t—15.)
Domači nalogi: 1. Was bedeute! das Adriaiische Meer für unseren Staat? (Abhandlung.) 2. Laetus sorte tua vives sapienter. (I loraz, Epist. I„ 10, 44. Abhandlung.)
VIII.	I) razred.
Šolske naloge: 1. Der Fürstin von Messina Geheimnis und Charakter. (Im Anschluß an Schillers Trauerspiel „Die Braut von Messina“.)
2.	Wie wird Rudenz für die Sache seines Vaterlandes gewonnen? (Mit Anlehnung an Schillers Schauspiel „Wilhelm Teil“.) 5. Übersetzung aus Heinrich Heines Reisebildern. (Lesebuch, Seite 130, Zeile 29—38 und Seite 131, Zeile I—15.)
Domači nalogi: I. Was bedeutet das Adriaiische Meer für unseren Staat? (Abhandlung.) 2. Des Lebens Müh’ lehrt uns allein des Lebens Güter schätzen. (Abhandlung.)
Alojzij Žitnik.
Xi. Popravni in razredni izpili.
1.	V avgustovem roku 1935.
a)	I z d e 1 a 1 i so : La razred: Anžič Irena, Baloh Nada, Briški Stanislava. Fakin Marija, Gajšek Zdenka, Janko Ivana, Kunčič Vida, Lavrič Dragica, Peitler Irena, Plivelič Jolanda, Svetel Alenčica, Šinkovec Dimitra, Štrukelj Pavla, 'Tavčar Katarina, Trpin Noemi, Uranič Zorka, Vrhovec Marija.
Lb razred: Gorše Anton, Korošec Stanislav, Musar Ciril, Osolnik Rajko, Poženel Miran, Vidcnič Franc, Vreček Janez, Zajc Anion.
L c razred: Bajc Alojzij, 13 e 1 i č Srečko,* Brenk Anion, I )cbel jak Anton, Janež Albin, Mevlja Kazimir, Pečan Franc, Potrpi n Martin, Rožanec Matija, Šinkovec Pit, Verovšek Ciril, Žekar Martin, Žonta Bogomir.
L d razred: Cerar Frančišek, Codelli Anton, Gorjan Marijan, Ilau-schild Anton, Kaiser Marijan, Klasinc Tugomer, Kostnapfel Janez, Per Jernej, Šešek Aleksander, Šinkovec Marijan, Tnmpej Franc, Vrhunec Janez, Skušek Ivan.
* Razprti tisk pri imenih učencev pumenju prav dober, debeli tisk odličen uspeh.
I. e razred: Bida Jožef, Bračko Stanislav, Capuder Gabrijel, Cerar
Frančišek, Drobnič Maksimilijan, Golob Janez, Gregoršanec Vinko, Jenko Janez, Jerman Andrej, Kavčič Janko, Krašovec Vincenc. Mejač Janez, Mlakar Frančišek, Nanut Anton, Potočar Martin, Štempihar Miloš, Troha Milan, Zrimc Rudolf.
II. a razred: Anžič Ivan, Grbec Anton, J a koš Jožef, Schiffrer Savo,
Držaj Zelenka, I lubad Marija. Kržišnik Ve r o n i k a , Škof Zdenka, Š t u r m Jože f a , Zajec Marija.
II.	b razred:	Hofman Edvard. Kovačič Ervin, Loeser Henrik, Ne-
čemar Miloš, Rauberger Donat, Schein Jožef, Spiller Ludovik, Vidmar Boris, Žagar Stanislav.
II.	c razred: Bartelj Alojzij, Grebenc Franc, Hribar Jožef, Kosmač T’ ra nc. Kozjek Anton. Kurnik Marijan. Kveder Jožef, M iškot R u d o 1 I , Ü r b a n č i č VI a d i ni i r , Zajec Ivan.
II. d razred: Balantič Franc, Belič Janez, Dintinjana Zvonimir, Jenčič
Anton, Kozamernik Bratomil, Lipar Marijan, Lipar Stanko, Ma-rincelj Josip, Mihelčič Alfonz, Šegula Jožef, Zupančič Mirko.
III. a razred: Potočnik Gabrijel, Šarabon Mitja, Urbanc Anton, Jalen
Ana, Rotar Frančiška, Rovšek Teja, Stritar Zora, Veit Olga.
III.	b razred: Capuder Danilo, čenčič Radivoj, Kompare Anton, Logar Franc, Oblak Andrej. Praprotnik Marijan, Širca Franc, Zakrajšek Jožef, Zavašnik Ladislav.
III.	c razred: Belič Ciril. Bizjak Marijan, Drčar Valentin, Glavan Anion. Kovačič Ivan. Legat Marijan. Paljevee Cvetko, Potnik Srečko. Remškar Anton, Sfiligoj Dušan, Žugel Marijan.
V.	a razred: Rogi Dušan, Snoj Ivan (priv.j. Štritof Peter, Robida Jana.
V. b razred: Amalietti Vitomil', Brenk J ožel. Jermol Adolf, Jerše
Karel, Matjašič Milan. Mejač Franc, Pust Jožef.
VI. b razred: Lampret Stanislav, Verbajs Marijan.
VII. a razred: BI a j Anton. Claesener Jurij, Luschiitzky Dušan, Malavašič Anton, Modic Milan, Prelog Franc, Walla Viljem, Vider Marija.
VII.	b razred: Ivanec Stanislav, Kristan Ivan, Ljubič Bogomir, Makovec Viktor, Pclan Jožef. Vrtnik Janez.
b)	I zde 1 a 1 i niso: La razred: I labe Ivana, Krečič Vojka.
I. b razred: Golobič Jožef.
I. c razred: Pogačar Janko, Zupanc Anton.
1.	d razred: Berce Boris.
I.e razred: Bilban Valentin. Gartner Ferdinand, Kastelic Anton, Pirnat Miroslav, Pogorelec Frančišek, Zabukovec Ivan.
II. a razred: Zakrajšek Rado, Fink Marija.
II.	b razred: Arhar Viktor, Dolenec Milan, Letonja Ludovik.
II. d razred: Mastnak Anton, Šimnovec Slavko, Tepina Janez, Verbič
Franc.
III. a razred: Jani Ana.
III.	L» razred: Kežar Ivan.
III.	c razred: Kukoviča Ivan. Oblak Stanislav.
V.	a razred: Pirc Ivan.
V.	b razred: Grčar Bojan.
2.	V junijskem roku 1936.
a) Izdelali	so:	I V. a razred: Božič Cvetko, Č r n e li a	I v	a	n	,
Potočnik Gabrijel. Šarabon Mitja, Rotar Frančiška, Rovšek leja, Rus Marija (razredni izpit), Veil Olga.
IV.	b razred: Bastič Pavel, Brecelj Anton, Cvenkel Frane, C ede Oton, Erjavec Bogdan, Esih Matija, Jevševar Božidar, J ud inč Jožef. Korošec Blaž, Natlačen Marko, Nosan Anton.
IV.	c razred: Bančič Anton, Bizjak Marijan, 11 o r v a t J ) u š a n , Jesse Stanislav', Kocmur Alojzij, Mlinar Marijan, Pečjak S m i 1 j a n , Zavašnik Ladislav, Žugel Marijan.
VIII. a razred:	Blaj Anton. Glaesener Jurij, Modic Milan.
VIII. b razred:	Pelan Jožef.
b) Izdelali	niso: IV. b razred, Kisovar Alojzij, Oblak	Andrej.
IV.	c razred: Drčar Valentin, Paljevee Cvetko, Sfiligoj Dušan.
VIII.	b razred : Kristan I van.
XII.	Tečajni izpiti.
A. Nižji tečajni izpit.
1. Avgustov rok 1933.
Dovršili so izpit v a-oddelku: Erjavec Silvo, Hrovatin Borut, Košak Josip, Pirc Zvonko, Strojnik Aleš, Antičevi č Marija, Dolenc Darinka, Dolgan Roza: v b-oddelku: Bolim Oskar, Sellak Bogomir, Tomažič Alfred, Uršič Marijan, Zakrajšek J ožel, Žakelj Vinko.
2. Junijski rok 1936.
Oproščeni so bili ustnega izpita na osnovi čl. 2. Pravil v a-oddelku: Cimperšek Marjeta, Gogala Danica, Hrehorič Marija, Rus Marija, Terseglav Dolores, Trtnik Olga, Vrbovšek Neža; v b-oddelku: Breznik Alojzij, Čop Dušan, Klemen Stanislav, Kompare Ciril, Perne Anton, Štular Jožef; v c-oddelku: Bizovičar Marijan, Du-brovič Alfonz, Fajdiga Pavel, Jelenič Borivoj, Klemenčič Jože, Legat Marijan. Krušič Milan, Marinček Jože, Schwarz Janez, 'I ršar Marijan.
Ostali pripravniki so delali pismeni izpit 12. VI. Naloga iz slovenskega jezika se je glasila: Sprehod po ljubljanskem živilskem trgu (Pregled domače in inozemske živilske proizvodnje).
Ustni izpiti so bili v času od 15. do 20. Poročilo o uspehu izide v Izvest ju za šolsko leto 1936/37.
B. Višji tečajni izpit.
1.	Junijski rok 1935.
Višji tečajni izpit so napravili:
A-oddelek:
a)	z odličnim uspehom:
I lalik Anion	Pavlovčič Koman
Jiižnič Marijan	lrdin Mihael
I.ajovic Vid	Vodopivec Ivan
I.obe I le !i rik
b)	s prav dobrim
Dolenee Franc Gogala Fvgen Jurca Maksimilijan logar Valentin Pavlovčič Milan Samec laor
uspehom:
Seiko Franc \ olbang Karel Zarnik Nikolaj Zavodnik Marija Stadler Fda (privatistka)
c)	z dobrim uspehom:
Abram Miloš Benedik Božidar ( imder Josip Gregorač Ignacij Kogej Josip Kranjec Ignacij
Planinšek Gvidon
Hojnik Alojzij
Schweiger Vilfrid
Sojer Vladimir
Rozman Franc (delal drugič)
\ irant Miroslav
č) k popravnemu izpitu v avgustu 1935 so bili pripuščeni:
Arh Josip iz srbskohrvatskoslovenskega jezika.
Grum Leopold iz srbskohrvatskoslovenskega jezika.
Križaj Peter iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Osredkar Marko iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Pliberšek Franc iz narodne zgodovine.
Rotar Ivo iz nemškega jezika.
Čermelj Vlasta iz narodne zgodovine.
Pavlovčič Otilija iz narodne zgodovine.
Rajšp Ladislava iz narodne zgodovine.
Rous Štefan iz narodne zgodovine. (Dopolnilni izpit iz narodne skupine, Snbr. I404-5 od 2. V. 1935.)
Pezdir Franc iz latinskega jezika (delal v. t. izpit drugič).
B-oddelek:
a)	z odličnim uspehom: Soklič
Grmovni k Franc Grafenauer Bogoslav Hočevar Anton Miklič C iril
Anton Ciril \ ladimir
b)	s prav dobrim uspehom:
Aljančič Peter	Lenini Janez
lašalek Jane/	Novimi Karel
Gašperšič Frane	Pivk Karel
Grden Avguštin	Stare Viktor
Križaj Janez	iurk Radovan
c) z dobrim uspehom:
Hlad Janez	Selan Josip
Kovič Ivan	Suhadolc Vincenc
Mejač Jožef	št ran car Anton
Pogačnik Anton
č) k popravnemu izpitu v avgustu 1935 so bili pripuščeni:
Auersperg’ L mil iz srbskoli rvatskoslovenskega jezika.
Gros Henrik iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije.
Kregar Aleksi j i/. srbskoli rvatskoslovenskega jezika.
Marinič Franc iz srbskoli rvatskoslovenskega jezika.
Modec Jožef iz narodne zgodovine.
d)	odklonjen	je	bil	za lelo dni:
Ivanuša Pavel radi slabe ocene	v	nalogi iz latinskega jezika in
prav slabe ocene iz srbskoli rvatskoslovenskega jezika.
2. Avgustov rok 1915: Dovršili so izpit v a-oddelku: Arh Josip, Grum Leopold, Križaj Peter, Osredkar Marko, Pezdir Franc, Rotar Ivo, Rous štelan, Čermelj Vlasta (prav dober uspeh), Pavlovič Oti-
1	i ja, Rajšp Ladislava: v b-oddelku: Auersperg Finih Gros Henrik, Kregar Aleksi j, Marinič Franc, Modec Jožef. Odklonjen je bil za leto dni v a-oddelku radi slabega uspeha iz narodne zgodovine Pliberšek Franc.
3. Junijski rok 1936.
Izpitni odbor: predsednik direktor dr. Janko Lokar; podpredsednik profesor Ivan Sivec, izpraševalec za latinski jezik; ostali člani: za srbsKohrvatskoslovenski jezik profesor dr. Mirko Rupel, za nemški jezik profesor Alojzij Žitnik, za občo in narodno zgodovino ter zemljepis kraljevine Jugoslavije profesor Albin Zalaznik.
Pripravnikov je bilo v a-oddelku V), med temi 7 učenk in I pri-vatist, v b-oddelku 41.
Pismeni izpit se je vršil: 12., 13., 14. VI. Za naloge so dobili pripravniki:
a) Iz srbskohrvatskoslovenskega jezika: Slovstvena središča v zgodovini Jugoslovanov. (Razprava).
b) Iz nemškega jezika: Friedrich von Schlegel: Aus der siebenten Vorlesung über „Geschichte der alten und neuen Literatur“ od: „Man schildert und denkt sich“ ... do „gegen den Gang der Natur“ (prevod).
c) Iz latinskega jezika: Cornelius Tacitus: Ab excessu Anglisti lib. I, 34—35: audito legionum tumulto... in Iabernaculum raperetur (prevod).
Od klasičnih jezikov so si izbrali vsi pripravniki latinski jezik.
Ustni izpit se je vršil 16., 17., IH., J9„ 20., 22., 23., 24., 25„ 26. VI.
XIII.	Statistika učencev.
											R	a		/.	1* C		J													Skupaj
	1.				II.				lil.			IV.				V.			VI.			VII.					VIII.			
	m.	ž.	skupaj		m.		skupaj		111.	ž.	skupaj	in.		Ž.	skupaj	III.	Ž.	skupaj ;	111.	Ž.	"ŠT a M <n	111		Ž.		skupaj '	lil	Ž.	skupaj j	
1. Štev. učencev:																														
vpisanih vzač. 1935/36	‘228	46	274		179	43	222		134	35	16!	110		26	136	73	14	87	f)()	19	75	•IS			9	57	71	7	78	10‘IS1""
vpisanih naknadno .	2	—		2	2	—		2	1		1			—	—	1	—	1	2	1	3					—	1	—	1	10'
novincev		208 45		253		165	41	206		125	32	157	95		26	121	71	14	85	:>7	2C	77	17			9	56	72	7	79	1034194
ponavljavcev ....	22	1	23		16	2		18	K	3	13	15		—	15	3	—	3	1	—	1		1			1	-	—	—	746
vseh vpisanih ....	230 46		276		181	43	224		135	35	170	110		26	136	74	14	88	58	20	78	48		9		57	72	7	79	1108-00
Zavod so med letom																														
1935/36 zapustili .	26	5	31		9	-		9	2	—	2		4		4	3	—	3	1	—	1					—	—	—	—	505
1.) radi odhoda v dru-																														
ge šole		5	2		i	2	—		2	2	—	2		1	—	1	1	—	1												132
2.) radi oddaljitve ali																														
izključitve ....																														1
3.) radi odpusta po																														
§ 54		15	1	16		6	—		6	—	—	—		1	—	1	1	—	1												24'
4.) radi drugih vzro-																														
kov 		6	2		8	1	—		1	—	—	—		2	—	2				1											122
Število učencev kon-																														
cem 1935/36 . . .	204	41	245		172	43	215		133	35	168	106		26	132	71	14	85	57	20	77	48		9		57	72	7	79	1058195
II.Uspeh učencev																														
a) koncem šol. I.																														
1934/35																														
(po razredih)																														
odličnih		20	5	25		6	(i		12	8	3	11		6	1	7	9	5	14	10	1	11		7	1		8	16			16	10422
prav dobrih		87	13	50		50	17		67	15	11	26	12		7	19	17	6	23	21	8	29	22			-!	25	21	3	24	2636a
dobrih		121	27	148		72	12		Sl	68	12	80	57		8	65	29	7	36	17	—	17	40		3		43	26	2	28	50171
Razred so dovršili. .	178	45	223		128	35	163		91	26	117	75		16	91	55	18	73	48	9	57	69			7	76	63	5	68	868""
Razreda niso dovršili	41	7	48		29	4	33		21	5	26	13		3	16	4	-	4	3	1	4			1		4	1	—	1	1362'
Skupaj ....	219	52	271		157	39	196		112	31	143	88		H	107	59	18	77	51	10	61	72		8		80	64	5	69	1004182
	1					II.					111.				IV.			V			VI.				VI		I.	V	II.	'Š-s 3 °
h) v juniju šol. 1‘>3=5/36	a	1'	|c	<	c	a		l>	:<•	d	a	h	(	(	a	h>	| i	a		l)	a		b		a		1)	a	1)	M k m
(po oddelkih)																														
odličnih		44	‘J	2		L 1	98		1	2	4	44	4		_	55		H	i 3'		3	65			1		6'	6	52	7	9-26
prav dobrih		13'	K	7		10	2218		15	8	Ki	15H	17	r	n	14'	u		16"		5	178		14		128		11	204	16	29-49
dobrih		11'	19	14	i;	i 9	ll7		17	20	11	87	18	i.r	>	155	i?	i:	213		20	54			9	11		10	10'	16	29-87
Razred so dovršili . .	282S	38	23	v>r	20	42“		33	30	il	27-5	S9	34	H	342	2"	'2'	4013		28	2817		24		29’		27	357	39	68-62
Popravni izpit imajo	8S	12	18	U	<17	10’		19	15	16	12’	3	i	) lf	73	i:	i-.	3'		12	123		12				—	3	2	23-73
Razredni izpit po § 52																														
imajo 		—	—	—				1'		1	—	—	1'	—			2'					—	—		-					—	—	0-66
Razred ponavljajo . .	5'	4	10	fr	8	32		(i	3	4	1		C	4	1	i		_		2	—			1			1	—	—	6-71
Izgube pravico do šo-																														
lanja po § 53 . . .	—	—	—		1	1																								0-28
Skupaj ....	41 '	54	51	5f	46	57"		59 4H		il	41”	12	4.r	)4<	442	4(	41	4314142			4U20		37		29’		28	387	41	100-—
* Više ležeča številka zaznamuje število učenk.
XIV.	Redovanje učencev.
A.	Redni učenc i.
I.	a razred.
Razredni starešina: Svetka Matekovič, suplentka.
		a) Izdelale		so:
1.	Albert Sonja.		r>.	Mohorič Marija.
>	Arko Irena.		K).	N o s a n VI a r i j a.
	Božič Slava.		17.	Novak Marija.
4.	Budita Vekoslava.		IS.	P 1 e s n i č a r Z v e z d a n a.
	C' a m p a S o n j a.		|9.	P o g a č ar Ciril a.
().	G r i s o g o n o l\ a 1	a i' i n a.	.20.	Ramovš Jakobina.
T	11 o f I) e k Z d e n k	a.	21.	Š ii š t a r š i č Než a.
S.	Hubad Vekoslava.		22	T r d a n 1 v a n a.
9.	Jenko Olga.		2>.	Udovič Avrelija.
10.	Komar Jelena.		24.	IJjčič Korina.
1 1.	K n Ii a r M a j d a.		2").	Velikonja Ivana.
12.	M a g i s t e r L r n e	s 1: i n a.	2(>.	Z d e š a r Sl a nisi a v a.
11.	M a r i n č i č L j u d	m i 1 a.	27.	Zupančič Veronika.
14.	M e r š o 1 M a r i a.		2S.	Žitnik M ajd a.
I)) Popravni izpit imajo:
Dolinšek Marija iz latinskega jezika in matematike.
Jerman Veronika iz latinskega jezika in matematike.
Lavrič Zolija iz latinskega jezika in matematike.
.Vlelile Štefanija iz matematike.
">. Podgoršek Pavla iz latinskega jezi ka.
6. Puntar Breda iz latinskega jezika.
7. Remic Cvetka iz latinskega jezika in matematike.
N. Vilitelič Marija iz latinskega jezika.
c*) Izdelale niso:
Golf Milena. Kralj Ljudmila. Oko i'n Marija.
4. šterk Kriderika.
5. Zavodnik Ana.
1.1) razred.
Razredni starešina: Anion Gorup, profesor, a) Izdelali so:
Adamič Alojzij.	7.	Ilaus Herman.
B a v c o n L j ii I) o m i r. Bizilj Janko.
F’ a I) i j a n J a n e z. Fabijan Jožef. Grafenauer Gorazd.
S.	J a n e ž i č A I e k s a n d c r.
9.	Jug Rihard.
10. K a n s k y Aleksej.
11. Kermavner Janez.
12. Kerne Valentin.
13. Kosanc l' ranc.
14. Kovač Janez.
13.	Ko v a e i č J ožel.
16. Legat Leopold.
17. Luke/. Branislav.
18. Mejač Boris.
I1). O g o rele e A n t o n.
20. P e li ti n i J a n e z.
21. Pleničar Živko.
22. Poženel Franc.
23. K a m o v s J a n k o.
24. Remec Peter.
23. Rigler Dušan.
26. Hode Marijan.
27. Rössmann IJroš.
28. Rus Janez.
29. Sajovic Bogomir.
30. Samec Vaso.
3|. Schulz Marijan.
32. S 1 a p n i č a r Jane z.
33. Stanovnik Anton.
"4. Širca Anton.
33.	Tavčar Ivan.
36. Verovšek Marijan.
37. V i li tel ič Anton.
38. Vrtovec Marijan.
I>) Popravni
1. Kalin Savel iz latinskega jezika.
2. Koblar Izidor iz latinskega jezika in matematike.
3. Kocjan Vekoslav iz latinskega jezika in prirodopisa.
4. Krištof Janez iz latinskega jezika.
3.	Lampič Vladimir iz latinskega jezika in zemljepisa.
izpit imajo:
6. Lavrič Bogdan iz slovenskega jezika.
7. Ogrin Anton iz latinskega jezika in matematike.
8. Rupnik Ivan iz latinskega jezika.
9. Škrjanec Janez iz latinskega jezika.
10.	Zargi Ivan iz prirodopisa in matematike.
c) Izdelali niso:
1. I lörmann Konstantin.	3.	Kovač	Borislav.
2. Kos Marko.	4.	Slokar	Savo.
I.	c razred.
Razredni starešina: Vladimir Potočnik, suplent.
a) Izdelali so:
1. Bilbau Valentin.
2.	B u d k o v i č V	e	k	o s 1 a v.
3.	Debevec A I	o	j	z i j.
4. Ceri Milan.
3.	Gonza Milan.
(). Grozde Alojzij.
7. Hmeljak Emil.
8. Ilc Anton.
9.	Kastelic Anton.
10.	Komar Stanislav.
11. Kuralt Stanislav.
12. Marci jan Štefan.
13. Nograšek Vladimir.
14. Petan Viktor.
13.	P o <>■ o j. e | e a n 0 j g e k.
16. Pregeljc Marijan.
17. Š I u I a r J a k o b.
18. š I u p a r A I o j z i j.
19. Š u b i c Pete r.
20. Šušteršič Anton.
21. ruma Milan.
22. Vodopivec Stojan.
23. Vovk Alojzij.
1)) Popravni
1. Bernot Bogomir iz srbskolirvat-skega jezika.
2. Dolinar Jožef iz maiematike.
3. 1 lajnrihar Zdravko iz francoskega in latinskega jezika.
4. Ivanc Vladimir iz latinskega
ca.
5. Ludviger Danilo iz matematike.
6. Manfreda Marko iz latinskega
7. Mavec Ivan iz latinskega jezika.
8. Mavsar Adolf iz francoskega in latinskega jezika.
9. Metelko Kogom ir iz francoskega in latinskega jezika.
izpit imajo:
10. Peternel Alojzij iz zemljepisa in prirodopisa.
11. Pirnat Miroslav iz matematike.
12. Platner Anion iz latinskega jezika.
13. Prijatelj Franc iz prirodopisa.
14. Sajovic Ivan iz slovenskega in latinskega jezika.
13.	Šeme Leopold iz matematike.
K). Škulj Anion iz latinskega jezika in matematike.
17. Štepec Stanislav iz francoskega in latinskega jezika.
18. Štrumbelj Ivan iz matematike.
c) Izdelali niso:
1. Bokal Franc.
2. Grom Smiljan.
3. Hren Frančišek.
4. Jarc Jožef.
5. Kobal Anton.
(). Kos Hianko.
7. Lesar Jožef.
8. Varšek Ivan.
Vod la n Lcl vard.
10.	Vodopivec Milan.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. <).
10.
11.
12. 13.
I.	d razred.
Razredni starešina: V e n d e 1 i n a) Izdelali so:
c g i s a
snplent.
Berlec Ivan.
Bradeško Stanislav.
G a r t n e r F e r d i n a n d. Hočevar Jože.
11	i' a stil i k J o ž e.
Jelenc Anton.
Kos B o g d a n.
Kožuh Danilo.
M e li A n i o n.
Milič Aleksander.
Perma n Janez.
P o d 1 o g a r C v e t k o.
P> a n z i n ir e r F r a n c.
14.	Starešinič Nikolaj.
13.	Škulj Jože.
16. Toman Matija.
17. Trobec Janez.
IH.	Uršič Go j m i r. I(). Vipotnik Branimir.
20. Vršeč Vinko.
21. Zabukovec Ivan.
22. Zadnikar Franc.
23. Zrimšek Anton.
24. Žibcrt Alojzij.
23.	žužek Iva n.
I») Popravili izpit imajo:
1.	Godujavec Ivan iz latinskega
2.	Illner Karel iz latinskega jezika in matematike.
3. Kranner Jože iz latinskega jezika in matematike.
4. Moškon Boris iz prirodopisa.
5. Murnik Zdravko iz latinskega jezika in matematike.
6. Petan Stanislav iz latinskega jezika in matematike.
7. Pirc Aleksander iz latinskega jezika in zemljepisa.
S.	Porenta Alojzij iz latinskega jezika in prirodopisa.
9.	Potočnik Rafael iz latinskega
10. Rutar Marijan iz latinskega jezika.
11. Semmelbauer Franc iz latinskega jezika in matematike.
12. Stariha Božidar iz latinskega jezika in matematike.
13. Valentin Albin iz francoskega in laiinskega jezika.
14. Vogrin Adolf iz latinskega jezika in matematike.
15. Vojska Mihael iz francoskega in latinskega jezika.
16. Zorec Franc iz latinskega jezika.
17. Zupančič Franc iz latinskega
18. Žekš Jože iz matematike, c) Izdelali niso:
1. Kočar Feliks.
2. Kogovšek 1' ranc.
3. Košir Mirjan.
4. Krištofič Miroslav.
>. iJselj ivan.
6. Prettner Miran.
7. Vlachy Adam.
S.	Vlachy Silvo.
č) Neocenjena sta:
1. Kovač Franc.
2. Vrečko Alfred.
1.	e razred.
Razredni starešina: Ivan Saj e vic, učitelj veščin.
a)	Izdelali so:
1. B i t e n c Mir a n.
2. Bohinc Ciril.
3. B o n č a VI a d i m i r.
4. Črne Frančišek.
5. Eisenzopf Ivan.
6. Furlan Vinko.
7. Germek Žarko.
8. Col m a j er Bo g d a n.
9. Grčar Josip.
10.	Habjan Andrej.
11. Jež F r a n č i š e k.
12. K a v č i č Jožef.
13. M i k 1 a v č i č V i n k o.
14. Porekar Miloš.
15. Remic Jožef.
16. R n p a r Jož e.
17. S e d e j Albi n.
18. S n o j Jože f.
19. Tavčar Jože.
20. Tirš Vincencij.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Bavdaž Alojzij iz zemljepisa in prirodopisa.
2. Bremšak Franc iz latinskega jezika in prirodopisa.
3. črne Anton iz matematike.
4. Gašperlin Zdravko iz latinskega jezika.
5. Habjan Frančišek iz latinskega jezika in matematike.
6. Illebš Milan iz latinskega jezika.
7. jagodic Vladislav iz latinskega jezika in prirodopisa.
8. Ovsec Jožef iz srbsko h rvat.sk e-ga in latinskega jezika.
9. Prelesnik Anton iz latinskega
10.	Raczynsky Mari jan iz latinske-
11. Rostohar Ivan iz latinskega jezika.
12. Šurman Božidar iz latinskega
H.	Šurman Dnšan iz latinskega jezika.
14. Sivka Alojzij iz latinskega jezika in mateinalike.
15. Šemerl Matija iz srbskohrvat-skega in latinskega jezika.
16. Štrubelj Ivan iz latinskega jezika.
17. Šuštar Frančišek iz srbskohr-vatskega in latinskega jezika.
1.
2.
3.
4. '5.
Andrejak Anton. Bajc Marijan. Drmastja Franc. Dovgan Stanislav. Gregorec Anton.
c) Izdelali niso:
6. I lanschild Rudolf.
7. Likovič Milan.
8. Stupica Ivan.
9. Tirš Božidar.
i
8
9
10
1".
14.
n.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
Razredni starešina
Bogataj Mihael.
Bračko Stanislav.
D r o b n i č J a n e z. Grum Franc.
Hribar Viktor. Hübscher Franc.
7. M a r i n k o Pele r.
M r a vije V i n c e n c. Slok a r J a n e z.
B a 1 o li N a d a.
Brečko Zlati ja.
Christof Zlatka.
Č e rn e M a r j e t a.
Č e r n e Terezi j a. Čižman Mirjema. Fajdiga Aliča.
Fakin Marija. Korenčan Cirila. K r e č M arij a. Kremžar Elza. Kronegger Alojzija.
II.	a razred.
S a b i n a W r a b e r
a)	Izdelali so:
suplenika.
22. Lavrič Dragica.
23. M a j c e n Ž i v k a.
24. Malovrh Roza.
25. Marinček M a r t i n a.
26. M rak F r a n č i š k a.
27. Novak Ana.
28. Osana Marija.
29. Plivelič Jolanda.
30. Podgornik Zdenka.
51. P u li a r An a.
Ro
v s e
k P
i j a.
33. Slok a r N a d a.
34. Strgar Milica.
55. Š k r a b a r Dani c a.
56. Š i r u k e I j P a v 1 a.
57. T a v č a r K a t a r i n a.
38. T r p i n Noe m i.
39. Velikonja Ivana.
40. V r li o v e c M a r i j a.
41. Zajc J a d r a n k a.
42. Župančič Jasna.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Brandsteter Marijan iz latinskega jezika.
2. C erar Frančišek iz zgodovine.
3. Kerševan Dušan iz latinskega jezika in zemljepisa.
iz latinskega
je-
4. Anžič Irena zika.
5. Felber Lea iz latinskega jezika
6. Janko Ivana iz latinskega jezika in matematike.
7. Kolar Helena iz matematike.	9. Svetina Marija iz matematike.
8. Nachtigall Dragica iz latinske- 10. Šinkovec Dimitra iz latinskega ga jezika.	jezika in zeml jepisa.
c) Izdelali niso:
3. Briški Stanislava.
4. Gajšek Zdenka.
č) Neocenjena:
Svetel Alenčica.
1. Dolničar Stanislav.
2. Erman Bori vo j.
Razredni starešina:
1. Bida Jožef.
2. Dolenec Mil a n.
3. Dolinar Mihael.
4. Gajski Jožef.
3.	Grmek Stanislav.
6. Gorše Anton.
7. Goršič Ivan.
8. Jakulin Viktor.
9. J e n k o J a n c z.
10. Kavčič lanko.
11. Kolenc Janez.
12. Kosovinc Ivan.
13. K o 11 u š č e k Jožef.
14. Kovač Ciril.
13.	Lazar Matija.
16.	Mele Ivan.
II.	I) razred.
dr. Mila n Groše a) Izdelali so:
profesor.
18.
19.
20. 21.
'JO
Murnik N o I i m a Petelin P e z d P i r c
Boži d a r.
I*1 r a n č i š e k. I v a n. i r B o g o m i r. Mirk o.
r e h i I Vladi m i r.
23. Sive c J o ž e I .
24. Smolinsky Radko.
23.	S i r o p n i k Jože I .
2(>. Verdelj Ivan.
27. V o d o p i v e c Va lenti n.
28. Vrečar Franc.
29. Weiss Aleksander.
30. Zaplata Franc.
3 I. Z u p a n č i č I v a n.
“2. /el A n t o n.
1>) Popravni izpit imajo:
1. Berlec Anton iz latinskega jezika.
2. Capuder Gabrijel iz francoskega in latinskega jezika.
3. Jazbinšek Zdravko iz latinskega
4.
3.
6.
7.
8.
Kogej Miloš iz latinskega jezika.
Kogoj Stanislav iz prirodopisa. Krenčič Rudolf iz latinskega jezika in matematike.
Kršmanc Janez iz francoskega jezika.
Mejač Janez i/. latinskega jezika in matematike.
9.
10.
I I. 12.
14.
13.
H).
18.
Ogrin Janez iz francoskega in latinskega jezika.
Okrogar Ivan iz francoskega in latinskega jezika.
Ožbolt'Boi an iz prirodopisa. Potočnik ( i ril iz latinskega jezika in zemljepisa.
Praprotnik janez iz francoskega jezika in zemljepisa, rrolia Milan iz prirodopisa. Urbas Karel iz prirodopisa. Vrtovec Bogdan iz slovenskega jezika.
Zajec Anton iz matematike. Žagar Alojzij iz latinskega jezika.
1. Korošec Stanislav.
2. Kotar Valentin.
5.	Poženel Miran.
c) Izdelali niso:
4. Ramovš Gojmir,
5. Veber Franc.
6. Vreček Jane/.
č) Neocenjen: Koritnik Marijan.
II.	c razred.
Razredni starešina: Rudolf B e n n 1 i č , suplent. n) Izdelali so:
1. Arnež Ivan.
2. Belič Metod.
3. Bergant Iva n.
4. Grmovnik Vinko.
5. Jagodic Anton.
6. Jalovec Maksimilijan.
7. Javornik Anton.
8. Javornik Marijan.
9. Jerman Andrej.
10. Jernejec Dimitrij.
11. Kastelic Milan.
12. Kolarič Stanislav.
13. Krašovec Vincenc.
14. Lenaršič Ivan.
13.	Mlakar Frančišek.
l>) Popravni
1. Belič Srečko iz latinskega jezika in matematike.
2. Brenk 'Anton iz latinskega zika.
3. Garibaldi Marijan iz latinskega jezika in matematike.
4. Gregoršanec Vinko iz latinskega jezika.
5. Križaj Miroslav iz latinskega jezika.
6. Mevlja Kazimir iz latinskega jezika.
7. Pečan Franc iz latinskega jezika.
! 6. Novak Jako 1).
17. Pečenko Boris.
18. R n s J o ž e f.
19. S c li o s s Fran c.
20. Semenič Mari jan.
21. Sobočan Franc.
22. Šinkovec Tit.
23. Š t r a n c a r M a r i j a n.
24. Tomažič Lndovik.
25. V e n e Sto j a n.
26. Vidmar Jožef.
27. Z a j i č e k Jože f.
28. Z a k r a j š e k B a d o.
29. Zupan Ciril.
30. Žumer Jožef.
izpit imajo:
8. Potrpin Martin iz latinskega jezika.
9. Pour Roris iz latinskega jezika in matematike.
10. Prelesnik Janko iz latinskega jezika in matematike.
11. Remic Bogomil iz matematike.
12. Štepec Boris iz latinskega jezika.
13. Zrimc Rudolf iz matematike.
14. Žagar Radovan iz latinskega jezika in matematike.
c) Izdelali niso:
2.	Sešek Jožef,
i.	Verovšek Ciril.
je-
Razredni starešina: a)
1. Ambrožič Leopold.
2. A n d r e j č i č 1 £ o r.
3. Ferkolj Emil.
4. Glavan Franc.
5. Hauptman Anton.
6. Hojs Franc.
7. Ilc Alojzij.
8. K a m n š i č D i m i I r i j.
9. Koren F r a n c.
10. Kostelec Marko.
11. Kragelj M i r o s 1 a v.
12. Kurent Valentin.
13. Lavtižar Stanislav.
14. Mohorič Marijan.
15. Muster Josip.
16. N o v a k lio s' o m i 1.
Alfonz Gspan, suplent. I/.delali so:
17. Pokorn Danilo.
18. Polanec L u d o v i k.
19. Pucihar Franc.
20. R n s V o j a n.
21. Sedej Ferdinand.
22. Simoneti Henri k.
23. Skvarča Marijan.
24. Sešek Aleksander.
25. Šimnovec Sl a v k o.
26. T r t n i k A 1 e k s a n d e r,
27. Urh a n c P e i e r.
28. Uršič Stanislav.
29. V r h u n c J a n e z.
30. W e i s s Jože f.
31. Zajec Feliks.
1. Cerar Franc iz latinskega jezika in zemljepisa.
2. Dernič Janko iz matematike.
3. Dolenec Zmagoslav iz latinskega jezika.
4. Gabrovšek Vladislav iz slovenskega in latinskega jezika.
5. Godec Viktor iz latinskega jezika.
6. Gorjan Marijan iz latinskega jezika in matematike.
7. Gosar Peter iz latinskega jezika.
8. Habjan Vincenc iz latinskega
h) Popravni izpit imajo:
9.	Hartman Dušan iz latinskega jezika in matematike.
10. Hebein Marijan iz latinskega jezika in zemljepisa.
11. Kaiser Mari jan iz latinskega jezika in matematike.
12. Letonja Ludovik iz latinskega
13. Rihar Filip iz matematike.
14. Šinkovec Marijan iz latinskega
15. Urbančič Franc iz latinskega jezika.
16. Zajec Jožef iz latinskega jezika in matematike.
1. Codelli Anton Sikst.
2. Hauschild Anton.
c)	Izdelali niso:
3. Klasinc Tugomer.
4. Tu m pe j Franc.
III.	a razred.
Razredni starešina: Z o r i s 1 a v a P r e t n a r
a) Izdelali so:
1. A n ž i č Iva n.
2. Paškulin Ivan.
3. B r e z n i k A n a.
suplentka.
4. Grum Mari ja.
5. Jerina Marija.
6. J n v a n Ver a.
7. Kapus Ružiča.
8. K o 1 e t i č Marij a.
9. Kuhar Blaženka.
10. L e s s m a n n K r i k a.
11. Levanič Eleonora.
12. Majcen Vidosava.
13. M či u e r K 1 i o.
14. Mave c; P a v 1 a.
15. M o ž e M a r i j a.
16. Mrak Marija.
17. Pirman Sabina.
IS.	P i r n a i: Zlat a.
19. P o <1 g o mik M a j d a.
20. Rojc Vida.
21. S k r e m Mile n a.
22. S v e I i n a M a r i j a.
23. škof Zdenka.
24. Š n k I j e M a r i j a.
2"). Trstenjak Marija.
26. V e i- I) i č R n ž a.
27. / c I e z n i k a r I v a n a.
I>) Popravni izpit imajo:
1.
o
3.
4.
5.
6.
Grašek Peter iz zemljepisa.	7.
Jerše Aleš iz matematike.	S.
Schiffrer Savo iz zemljepisa.
Bucik Veronika iz latinskega	9.
jezika in matematike.
Cerar Danica iz latinskega je-	I0.
zika in matematike.	II.
Dörfler Leopoldina iz mate-	12.
matike.
matematike.
iz matema-
Jandl Ana iz Kržišnik Veronika I ike.
Poznič Nada iz latinskega jezika in matematike.
Prelec Bernarda iz matematike. Šturm Jožefa iz matematike. Verdenik Kristina iz latinske-a in zemljepisa.
c)	Izdelal ni:
J a koš Jožef.
č) Neocenjena: Hubad Marija.
111.	I) razred.
Razredni starešina : Josip O san a, profesor, a) Izdelali so:
1. Arko B r a n k o.
2. Babič Miloš.
3. Beliliar Dušan.
4. Berden Bazi 1 i j.
3.	Bračko Anton.
6. B r e z i g a r Z o r a n.
7. Čop Bojan.
8. Dolinovič Alojzij.
9. Grafenauer Stanislav.
10.	Hauptman Jožef.
I 1. Haus J uri j.
J 2. H o f m a n n E d v a r d.
13. Jerič Smilja n.
14. Kovačič Ervin.
13.	K r e č Vladi m i r.
16. Kučič Srečko.
17. Lavrič Marijan.
18. Loeser Henrik.
19. M e li I e A n d r e j.
20. Metlikovič Miloš.
21. Mohorič Stanislav.
22. Molka Viktor.
23. Novak Ivan.
24. P e t r o v č i č L a d i s 1 a v.
23.	R e i s n e r J o ž e.
26. R e m e c J a k o b.
27. Reven Zdravko.
28. Rössmann Jožef.
29. Sfiligoj Milj 11 t i n.
30. S p i 11 e r L ii d o v i k.
31. š i 1 e Jožef.
32. Šušteršič Jernej.
33. Velikonja Jožef.
34. Velkovrh Janez.
35. Vidmar Boris.
36. Volčič Franc.
37. Vrhunec Marko.
38. Vršeč D a n i m i r.
39. Žn/ek M i li a e 1.
h) Popravni i/.pit imajo:
1. Schein Jožef iz zemljepisa.
2. Sedej Viktor iz francoskega jezika.
Vižintin Ivan iz latinskega jezika.
III. c razred.
Razredni starešina: Dušan a) Izdelali so:
i j-
i 11 i c
suplent.
rego r i č Al o j z i j.
1. A v s e c V i n cene
2. Čampa Franc.
3. Frantar Jože.
4. Grebenc Frančišek.
5. G
6. Gregorin Alojzij.
7. Jenko J o ž e f.
8. Jenko Vilibald.
9. J e r e t i n a Janez
10. Jevnikar Janez.
11. J u d n i č S t a nisi
12. Jurca Alojzij.
13. Kastelic Jože.
14. K i m o v ec F r a n c.
15. Koprivec Frančišek.
16. Kosmač Franc.
17. Kozjek Anion.
a v.
18.
19.
20. 21.
22.
o
23.
K r a 1 j Jože f. Kurnik Marijan, l.enič Jernej.
Merala Marijan.
Petek Janez.
Pr a z n i k A n t o n.
24. Puntar Borut.
25. Reberšak 1*’ r a n c 20. Š e r c e I j A 1 o
27. Šmit J o ž e f.
28. š i n 1 a r P a v e 1.
29. V i d m a r J o ž e f.
50. \ odopivec Milenko.
51. Vovk Frančišek.
52. V r e č a r F r a n c.
55. Z r n e c A n t o n.
"4. Ž e m 1 i č A n d rej.
' J z i j.
I>) Popravni izpit imajo:
1. Bartelj Alojzij iz latinskega in grškega jezika.
2. Cimerman Stanislav iz franco-skega jezika.
5.	Hribar Jožef iz latinskega jezika in matematike.
4. Kveder Jožef iz latinskega jezika.
5. Mencinger Miloš iz latinskega
jezika.
6.	Miklavčič Milan iz latinskega
7. Miškol Rudolf iz latinskega jezika in matematike.
8. Škof Miklavž iz latinskega jezika.
9. /erovnik Stanislav iz latinskega jezika in zemljepisa.
c)	Izdelala nista:
2.	Zajec Ivan.
III.	(1 razred.
Razredni starešina: M i 1 a n Ziegler, profesor, a) Izdelali so:
Balantič Franc.
B o r i n O s k ji r.
Bujas Dragotin.
D i n t i n j a n ti Z v o n i ni i r. Grbec Anton.
Kozamernik Bratomil.
L e s j a k Sre e k o.
M a I 11 a r M i r o s 1 a v.
M e i e 1 k o Stanislav.
10.	Oblak Stanislav.
I	I. P i r m a n D r a g o ti n.
12.	II n s F r a n č i š e k.
H.	S e 1 a n F r a nc.
14. Silvester Martin.
15. Tiselj Dominik.
16. Tomažič Stanislav.
17. Zupančič Mirko.
18. Žakelj A n i o n.
4.
5.
6.
s!
9.
I>) Popravni izpit imajo:
Arko Janez iz latinskega je- 10. Lipar Stanko iz slovenskega jezika.	zika in zgodovine.
Artač Ivan iz latinskega in gr- n. Meze Dušan iz grškega jezika ^k(?ga jezika.	in zgodovine.
Belic Janez iz latinskega	in	gr- |2 Ovsec Ivan iz	latinskega	in grškega jezika.	v, ipjrika
Berčič Vladimir	iz latinskega in	Račič Rudolr	iz	latinskega in
grškega jezika.
14. Rožanec Jožef iz latinskega jezika.
15. Senegačnik Jurij iz zemljepisa.
16. Starec Franc iz francoskega in
grškega jezika.
Cankar Maksimilijan 1/, grškega jezika.
Groznik Franc iz francoskega jezika.
Jenčič Anton iz zemljepisa. Leskovic Dušan iz grškega jezika.
Lipar Marijan iz slovenskega jezika in zemljepisa.
grčkega
17. Štritof Franc iz latinskega in grškega jezika.
18. Vardjan Velimir iz zgodovine.
c)	Izdelali niso:
Bernot Milan. Novak Anton.
3. Pevec Jakob.
4. Škrjanec Filip.
IV.a razred.
Razredni starešina: Emili ja Brane, profesorica.
1. Bezlaj Danijel.
2. Erjavec Jožef.
3. Grošel j Stanislav.
4. Jerič Božidar.
5. Kaline Stanko.
6. L e 11 a s i Mari j a 11.
7. Leskovšek Valentin.
a) Izdelali so:
8. Osim Rudolf.
9. Pezdir Miroslav.
10. S m o I e J a n k o.
11. Stanovnik Janez.
12. Urbanc Anton.
13. Anžič Milica.
14. Bednar Julijana.
16
18.
I<).
20.
21.
>>
23.
24.
5.	Ciniperšek Marjeta.
(). Čadež V i k t o r i j
a.
čenčič Viljemina. Derašai' Meta. Frank A 1 I) i u a. Gogala Danica. Hrehorič Marija.
T v a n č i č N e d a. Jalen Ana.
Likovič M a r t i na.
25. Lobe Imel d a.
26. M a v e c T e r e z i j a.
27. Stritar Z o r a.
28. Š I e h i A n d r e j a.
29. Štrancar Bernarda.
50.	Terseglav Dolores.
?1. Trtnik Olga.
52. V e 1 i k o n j a M a r i j a.
55.	V r I) o t š e k Než a.
54.	Z d e š a r M a r i j a.
h) Razredni izpit ima:
Kus Marija iz matematike.
c)	Popravni izpit imajo:
J. Božič Cvetko iz zgodovine.
2.	Črneha Ivan iz grškega jezika.
5.	Potočnik Gabri jel iz matematike.
4.	Šarabon Mitja iz matematike.
5. Rotar Frančiška iz latinskega
jezika.
6. Ilovšek Teja iz zemljepisa.
7. Veit Olga iz matematike.
č) Izdelal ni:
Krek Uroš.
d)	Neocenjen je ostal:
lereb Boris.
•>.
4.
5.
6.
8. 9. 10. JI. 12. 15. 4.
Razredni starešina:
Berce Alojzi j. Breznik Alojzij.
Č e p o n F r a n c.
Česnik Ivan.
Čop Dušan.
G o r j u p Zvoni m i r. Ifrustelj Franc.
Kadunc Franc.
Klemen S t a n i s 1 a v. Kompare Anton.
K o m p a r e C i r i I. Kostelec Avguštin.
profesor.
Kovač I oü'ar
A nton. Franc.
IV. h razred.
\ n t o n L o v š e i) Izdelali so:
15. L u d v i g e r M i 1 j uti n.
16. Makovec Rajko.
17. Mrevlje Franc.
18. O r a ž e m Rafael.
19. O s a n a Z denk o.
20. Perne Anton.
21. R o ž a n e c I v a n.
22. Smerkol j Anton.
25. Širca Franc.
24. Štrukelj Anton.
25. štular jožef.
26. I. r o š t Stoja n.
27. Zakrajšek Jožef.
h) Popravni izpit imajo:
1. Bastič Pavel iz grškega jezika.
2. Brecelj Anton iz matematike.
5.	Cvenkel Franc iz matematike.
4.	čede Oton iz zgodovine.
Bogdan
5. Erjavec zika.
(). Esili
7. Jevševai I ike.
8. Judnič Jožef iz
iz grškega je-
a iz matematike. Božidar iz mateina-
grškega
9. Kisovar Alojzij iz matematike.
10. Korošec Blaž iz matematike.
11. Natlačen Marko iz matematike. 1.2. Nosan Anion iz francoskega jezika.
Ica. H. Oblak Andrej iz matematike.
1. Capuder Danilo.
2. čenčič Radi voj.
3. Kremžar Franc.
4. Lovrenčič ložef.
c) Izdelali niso:
3.	Praprotnik Marijan.
6. Rus Ludovik.
7. Zabavnik Ivan.
IV.c razred.
Razredni starešina: Karel l)o bo višek, supleni a) Izdelali so:
1. Batagelj Slavimir.
2. Belič C i i i 1.
3. Bizovičar Marijan.
4. Cvirn Ignacij.
5. Dolčič Emil.
6. Drinovec Jože.
7. I) u I) r o v i č A I I o n /..
8. I'1 a j d i g a P a v e 1.
9. Garibaldi Franc.
10. Grabnar Boris.
11. Ilojan Janez.
12. Jelenič Bori voj.
13. Klemenčič Jože.
14. Kovačič Ivan.
13.	Krnšič Milan.		
K).	Leü'a 1 M a r i j	n	n.
17.	Lok a i- Mil o š.		
IS.	Marinček Jože.		
19.	Polak Anton.		
20.	Potnik Srečko.		
21.	Remškar Anton.		
22.	Schwarz Janez.		
23.	Šmon Ivan.		
24.	Štucin Julijan.		
23.	1 r š a r M a r i j	a	n.
20.	V e č e r i n R u d	o	1 f.
27.	W i ii tl 1 V a c 1 a	v.	
h) Popravili izpit imajo:
1. Bančič Anton iz latinskega jezika.
2. Bizjak Marijan iz srbskolirvat-skega jezika.
3. Drčar Valentin iz latinskega jezika.
4. Horvat Dušan iz matematike.
5. J esse Stanislav iz matematike.
6. Kocmur Alojzij iz grškega jezika.
7.	Mlinar Marijan iz slovenskega jezika.
S.	Pal jevec Cvetko iz matematike. Pečjak Smiljan iz matematike.
10. Sfiligoj Dušan iz grškega jezika.
11. Zavašnik Ladislav iz grškega
jezi
ka.
2.	Žugel Marijan iz grškega je-
1
zika.
c)	Izdelali niso:
2.	Milavec Štefan.
3.	Oberč Anton.
a) Izdelali so:
1.	Adamič Leon.		21. Potočnik Mihael.
2.	Borštnar Janez.		22. Pucihar Anton.
3.	Boži č J e r n e j.		23. Pucihar Josip.
4.	B r i c e l j I v o.		24. R a m o v š Pri m o ž.
5.	Čižnmn Franc.		23. K ii pel Sla v k o.
6.	Erjavec Silvester.		2(). Strojnik Aleš.
*7	Kink Božidar.		27. Žugel f ranc.
8.	Gosar Jožef.		28. Antičevi č M a rij
9.	('i rale n a u e r H	a d o g os i.	29. Babič Helena.
10.	Gregorač 1'ran.		30. Božič M a r t a.
11.	Grošelj Vid.		31. Go m z i f' r a n j a.
12.	Hrovatin Borut.		~-<2. Goreč Laris a.
13.	Javornik Bogomir.		33. Grafenauer Blagica.
14.	Klavs Vladimir.		"i4. Grasselli N e v e n
15.	Meden Krtine.		33. J a k u 1 i n Z denk a.
16.	Metlikovič Aleksander.		Oven A n a.
17.	N o v a k S i a n i s	1 a v.	37. Schweiger Živka.
1«.	O s a n a Iv o.		38. V e r b i č J u 1 i j a n a.
19.	1’ i r c 1 v a n.		39. Zajec Angela.
20.	Pirc Zvonko.		40. žužek Meta.
		h) Popravili izpit imajo:	
1.	Kovač Dušan i/ francoskega je		2. Prepeluh Marko iz i
	zika.		like.
	3.	Dolenc Dari	nka iz matematike.
		V. b	razred.
	Razredni starešina: <1 r.		K e r d o K o z a k , profesor.
		a) Izdelali so:	
1.	Bebar 1'ranc.		13. Porovne Franc.
2	Bolim Oskar.		16. Puhar Jožef.
3.	B o le Al o j z i j.		17. Puntar Jožef.
4.	Boljka Stanislav.		18. Savinšek Anion.
3.	Grčar Alojzij.		19. S c h i 1 1 r e r M a r i j a
6.	Jereb Jernej.		20. Skarza f ranc.
7.	Killer Alfred.		21. Smolič Janez.
8.	Kos Janez.		22. Stare Ivan.
9.	Kvas Jožef.		23. Tepina Kdvard.
10.	M e 1 i k Vasilij		24. 1 rpin Rudolf.
11.	Ost r o n i č A 1 o	j '■ ' j-	23. Uršič Marijan.
12.	Pavlič Drago.		2(>. V erde r b e r F r a n c
13.	Pibernik Avguštin.		27. Zakrajšek Jožef.
14.	Plevel Ciril.		28. Ženilič Štefan.
O'' Ul
l>) Popravni izpit imajo:
7. Krušič Ivan iz latinskega jezika.
1. Dubrovic Franc iz matematike.
2. Globočnik Martin iz matematike.
5.	Jazbec Alojzij iz matematike.
4.	Jeločnik Nikolaj iz matematike.
Kink Stanislav iz matematike. Komar Milan iz matematike.
I. Kenda Josip.
8. Rasperger Stanko iz zgodovine.
9. Tomažič Alfred iz francoskega
JO. Zajec Alojzij iz matematike. It. Zaviršek Franc iz matematike.
12.	Žakelj Vinko iz matematike.
c*) Izdelala nista:
2.	Vovk Božidar.
VI.	a razred.
Razredni starešina: F r a n c G n j e z d a , profesor, a) Izdelali so:
1. Arko V o j s 1 a v.
2. Goreč Dimitrij.
\ G o s a r P a v e 1.
4. K o n v a 1 i n k a V o j a n.
5. Lampič Franc.
6. O s a n a Jože f.
7. P e t r i č F r a n c.
8. Poženel M a r i j a n.
9. R ö s s m a n n Matej.
10. R u e h D n š a n.
11. Snoj Ivan.
12. C v a li t e Si m o n a.
13. Jerše Ana.
14. Knez Milena.
I>) Popravni
1. Brodnik Jožef iz matematike.
2. Kerč Boris iz matematike.
5.	Lavrenčič Vladislav iz matematike.
4. Pirš Miroslav iz matematike.
5. Rogi Dušan iz matematike.
6. Skok Ernest iz slovenskega jezika.
15. Ko m a r B o j a n a.
16. Marinček M a r i j a.
17. Mazovec Marija.
18. Ozimič Metka.
19. P i n t ar Mari j a.
20. Pregelj Bazilija.
21. R a n I M a r i j a.
22. Robida Jana.
23. Rus Milen a.
24. Snoj Ivana.
25. Stojkovič Marija.
26. T a v č ar L j e r k a.
27. T r sten j a k Vlast a.
28. Ujčič Marija.
izpit imajo:
7. Šknlt Alojzij iz latinskega jezika.
8. Štritof Peter iz matematike.
9. Žugel Anton iz matematike.
10. Favai Vida iz matematike.
11. Kristo! Verena iz matematike.
12. Ro gač Ana iz slovenskega jezika.
4.
5. ().
S. 9. 10. I I.
12.
VI.	I) razred.
Razredni starešina: Karel K u n c n) Izdelali so:
prolei
Baloh Anton, lirenk Jožef.
Cerjak Iva n.
II	1 a d n i k H o g d n n.
J a k o p K r a n e. lerše Karel.
K o p a č I \ a n.
K o r i i n i k I v a n.
Koši r N i k o 1 a j.
K r a I j J a n e z.
I	.e n a r č i č I) r a ji’ o i i n. M a li n i e VI i r k o.
14. I">. K).
17.
15.
19.
20. 21. 22. 2~->. 24.
M i h e I e i č I' r a n c.
M i v a r I v a ti. Ogorelec Ivan.
P a v č n i k Leopold. Rozman Dušan.
Seher Anion.
Suhadolc Anton, š i m e n c A n I o n.
Š t r u h e I j I' r a n e. Šušteršič Krane. Zupančič Pavel.
Žabkar Ivan.
I>) Popravili izpit imajo:
S.
1. Bnttis Janez iz matematike.
2. Danko Albin iz matematike.
1.	Greif Ivan iz matematike.
4.	Kalan Peter iz matematike. Končan Leopold iz grškega jezika.
(). Maček Leopold iz matematike.
7.	Matjašič Milan iz matematike.
ač Krane iz slovenskega je zika.
Pavlič Ivo iz matematike. Podobnikar Ivan iz materna like.
II.	Pust Jožef iz latinskega jezika Veber Jožef iz matematike.
9.
10.
12
c)	Izdelal ni:
Jermol Adolf.
VII. a razred.
Razredni starešina: Albi n X a 1 a z n i k , profesor. Izdelali vsi. in sicer: l(>.
1. C' e r m e 1 j S a m o.
2. Černe Dušan.
"i. Krank Anton.
4.	Grum Franc.
). Južnič Gojinir.
(). Kalin Angel.
7.	Lavrič Ciril, s. Levstek Jožef.
9. Logar Janez.
10. M a r i n A n t o n.
11. Pengov Anton.
12. P e t r i č D a n i j e
li.	Prodnik Karel.
14.	Kode Dominik.
!“>. Schorn Günter.
IS.
19.
20. 21. 22 2\
24. 2"). 2(). )7
25.
šalehur Franc.
Šeme Branislav.
Tominec Leopold.
L n k Jožef.
Verovšek Anton.
B a li o v e c M a r i j a.
B a n j a i M a r i j a.
D e r g a n c M uiti n a.
11	o č e v a r M a r i e a.
J a z be c F r i d a.
Lož a r Juli j a n a.
M a t k o S t a n i s 1 a v a. B u d e ž Al m a.
29. Rucli Murija.
1. Bauer Karel.
2. Benko VI a <1 i 111 i r.
1.	Ceglar L u d o v i k.
4. Gr v a r A I o j /. i j.
5. Grom Pavel.
6. Horvat Valentin.
7. J e r ni a 11 J a 11 e z.
S.	Kambič Bogomir.
9.	KanciIja Mihael.
K). Kerč Anton.
I I. K o h a 1 Iva 11.
12.	Kocmur Sebastijan.
I>. Kolar Anton.
14.	Kovač Anton.
a) Izdelali so:
13.	Lampič Stanislav.
16. Mahnič Jožef.
17. Orehek Tomaž.
IS.	Ostronič Janez.
19. P e r h' r a n c.
20. I’ e /. d i r A I o j z i j.
21. Renčelj M i I o j k o.
22. R 11 p 11 i k A n ton.
21.	Slivnik Herbert.
24.	Tabor Martin.
21.	I o p o 1 o v e c M i r a 11. 2(>. Watzke J n ri j.
27.	Z o r m a 11 Viki o r.
h) Izdelal ni:
Verbajs Marijan.
VIII.	a razred.
•>.
4. "5. 6.
5. 9.
K). I I. 12. I 5. 14.
n.
16.
17.
Razredni starešina: d
r.
M
ko Rupel, profesor.
a)	Izdelali so:
Ahčan Rudolf.	IS.
C venkel Marijan.	19.
Debevec S t a 11 i s 1 a v.	20.
D r a ž i 1 K 111 e r i k.	21.
Duhovnik Alojzij.	22.
K I a j 11 i k J a n e z.	21.
Herzele Gregor.	24.
Jakulin M a r i j a 11.	21.
Jeločnik Aleksander.	26.
k o č a r A loj z i j.	27.
Kozak Miklavž.	2S.
K r i š t o I F r a n c.	29.
K u n c D i' a g o.	10.
Lenart F r a n c.	II.
L u s c h ii t z k y Duš a n.	12.
Malavašič Anton.	11.
M i k o I i č F d v n r d.	14.
1 11.
Pipan Anton.
Prelog' Franc.
R e m š k a r I v a n.
R o I) i d a Val e n Tomazin Ladislav.
V a v p e I i č L e I i k s. Verbič Iv a n.
Wal la Vil j etn.
Wurzbach Josip.
Ž o I g a r Danil o. Gnjezda Olga. Grafenauer I)obrovlasta. Klop č i č Karoli n a. Ozimic- Marija.
Pegan N i v e s.
T u r k Vider
l	e r 111 1 11 a. M a r i j a.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Blaj Anion iz nemškega jezika. 1. Modic Milan
2. Glaesener Jurij iz srbskohrvat-	slovenskega
skoslovenskega
iz srbskohrvatsko-jezik a.
Razredni starešina: Alojzij Žitnik, profesor, a) Izdelali so:
1. Bajuk Stanislav.
2. 15 e i- n o t Vink o.
5.	čerček Marijan.
4. Č e r n e F r a n c.
5. Debevec Franc.
6. Derganc V i k t o r.
7. Dolinšek Ivan.
8. Uril) a r F r a n č i š e k.
9. llrovatin Ivan.
10. Ivanec Stanislav.
11. Jan Ivan.
12. Je r a š a I v a n.
15.	Juvan Vladimir.
14. K 1 a u ž L e o p o I d.
15. Klemenčič Frančišek.
16. K O S Vlad i m i r.
17. K o v i č J o ž e I'.
18. Kozjek Fran c.
19. Kranjec Frančišek.
20. Ljubič Bogomir.
I)) Popravni
i.	Kristan Ivan iz srbskohrvatsko-slovenskega jezika.
21. M a kov ec V i kto r.
22. Mally Miran.
25.	Ocepek Maksimili jan.
24. Ogrinec Jožef.
25. P e č ar Albi n.
20.	P e r li a v e c Leo n.
27. Platovšek Viljem.
28. Plešec Vladimir.
29. Potočnik Pavel.
50. R a k o v e c K a r e 1.
51. Remse Bogdan.
52. R u p e 1 j M i r o s 1 a v.
55. Sojer Franc.
54. Starc Franc.
55. S t v a š e k S t a n i s la v.
56. Trdan Anton.
57. Varl Janez.
58. V r li u n e c Z d r a v k o.
59. Vrl ni k Janez.
izpit imata:
2.	Pelan Jožef iz nemškega jezika.
B.	Privalili učenci.
I. razred.
Jensterle Jožef (popravni izpit iz srbskolirvatskega jezika in prirodopisa). Molmr Stanislav (popravni izpit iz prirodopisa).
II. razred.
Drnovšek Janez (slab uspeh). Kovač 1'rane (popravni izpit iz latinskega jezika in prirodopisa). Mohar Janez (slab uspeh). Ševerkar Bogomil (prav dober uspeh).
VIII. razred.
Golob Danilo (dober uspeli).
XV.	Narodhe učencem.
i.	Vedenje o počitnicah.
Učenci se opozarjajo, da se morajo o počitnicah dostojno obnašati ter da so za svoje vedenje tudi o počitnicah odgovorni svoji šolski oblasti.
Popravni in razredni izpiti se bodo izvršili od 24. avgusta do 1. septembra. Točen razpored bo objavljen na zavodovi oglasni deski do 15. avgusta. Kdor bi k izpitu prepozno prišel, se odkloni.
Prošnje za dovolitev popravnega ali razrednega izpita se naslavljajo na ravnateljstvo in se morajo pri njem vložiti najkasneje do
10.	julija.
Prošnjam za popravni izpit je treba priložiti letno izpričevalo, a kolkovati se morajo s 5 Din. Za dovoljenje izpita znaša pristojbina za vsak predmet v kolkih Din 10'—.
Za razredni izpit se vlaga samo s 5 Din kolkovana prošnja.
3.	Vpis v prvi razred.
Kdor hoče vstopiti v I. razred, se mora prijaviti s prošnjo, kateri mora priložiti izpričevalo, da je dovršil I V. razred osnovne šole brez kake slabe ocene (iz vedenja mora imeti najmanj red dobro), in krstni list (ali vsaj izpisek iz krstne kn jige), iz katerega se razvidi, da je v tekočem koledarskem letu dovršil ali da dovršuje 10 do 13 let. Vpisati se more, če napravi sprejemni izpit. Ta se dela iz materinega jezika in iz računstva.
Sprejemni izpit iz materinega jezika je pismen in usten, iz računstva samo usten.
Pri pismenem izpitu iz učnega jezika mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisati po nareku, ki se piše v Dravski banovini samo z latinico. Narek traja največ 15 minut.
Pri listnem izpitu iz učnega jezika sc zahteva, da učenec lepo, gladko in razumljivo čita, da zna prečitano berilo lepo s svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da na jde zanesljivo v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pamet kako pesem, najbolje kako narodno.
Iz računstva mora znati učenec: 1. pisati cela števila do 1.000.000;
2.	štiri osnovne račune s celimi števili na praktičnih nalogah; 3. metrske in denarne mere; 4. popolnoma točno malo naštevanko; 5. seštevanje, odštevanje, množenje z zgoraj imenovanimi števili (točka I). deljenje z dvoštevilčnimi števili.
Učenec je napravil izpit, ako dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno dobro (iz učnega jezika mora biti splošna ocena pismenega in ustnega izpita najmanj dobra).
*1. Vpisovanje v začetku šolskega leta.
Vpisovanje se bode vršilo 2. septembra za učence, ki so napravili v juniju sprejemni izpit za 1. razred, in za ponavljavce I. razreda,
za II. razred 3. sep lem h ra dopoldne, za III. in IV. razred 3. septembra popoldne, za V. in VI. razred 4. septembra dopoldne, za VII. in VIII. razred 4. septembra popoldne.
Vpisovalo se bo od S. do 12. in 15. do 18. ure. Učenci so dolžni, da pridejo k vpisu pravočasno.
Navedeni roki veljajo tildi za učence, ki bi se hoteli vpisali s tujih zavodov.
Kdor bi ne prišel oh roku k vpisu, se ho brezpogojno zavrnil in ho moral v smislu § 33. zakona o srednjih šolah vložiti prošnjo za vpis, o kateri bo sklepal učiteljski zbor, odnosno jo bo rešilo ministrstvo prosvete.
Brez izpričevala (za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu) in brez potrdil, ki so potrebna radi šolnine, je vpis nemogoč.
Pri vpisu v V. razred ne sme bili učenec starejši od 17, pri vpisu v VII. razred ne starejši od 19. let. O izjemah za V. in VII. razred odločuje minisii'sl\'o prosvete, ako nima učenec več kol 2 leli nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti se morajo vložili pri ravnateljstvu do 10. julija, kolkovaii jih je treba s 5'— Din in priložiti zadnje letno izpričevalo.
5. Šolnina in pogoji	vpisa.		
Vsak učenec mora plačati šolnino po	le j-le razpL	edelnici	
Kdor plača na lelo davka	III.	II. 1.	skupi
nad Din 300’— do 1000'	100	130	200
1000— „ 3000 —	150	200	250
„ 3000'— „ 5000 —	200	250	300
„ 5000'— .. 10000'—	300	400	300
„ 10000'— „ 20000'—	500	600	■700
„ 20000— „ 50000 —	SOO	900	1000
„ 50000 —	1300	1400	1500
Za osnovo plačevanja šolnine služi neposredni davek roditeljev (očeta in matere skupaj) dotičnega učenca ali pa davek učenca samega, če je brez roditeljev, odnosno tudi njegov neposredni davek, če ima svojo imovino.
Neposredni davek se plačuje v naši državi v nastopnih oblikah:
I.	od dohodka zemljišč (zemljarina): 2. od dohodka zgradb (zgrada-rina); ”. od dohodka podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pri-dobnina); 4. od rent (rentnina): 5. od dobička podjetij, ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); (). od dohodka nesamostojnega dela in poklica (uslužbenski davek).
Na srednjih šolah se mora plačati šolnina za nižje razrede po III. skupini, za V. in VI. razred po 11. skupini, za VII. in VT1T. razred po
I.	skupini.
Vsak učenec mora prinesli k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen na prejemke ne predpisuje kaka druga davčna oblika (davek na rente,
Mii nepremično imovino in ostalo), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je predpisan tem uslužbencem še davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi zadevno potrdilo ustanov, kjer se jim ta davek zaračunava. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
Dovoljeno je predložiti samo eno potrdilo, ako se plača ves davek (za roditelje in učenca) pri eni davčni upravi.
Roditelji, ki plačujejo samo uslužbenski davek, bodo morali dali poleg dokaza o uslužbenskem davku pismeno izjavo, da nimajo druge imovine za obdavčenje. Ta izjava se naj prinese k vpisu, spisana na četrtinki pole.
Osvoboditev (po $ II. Zakona o davkih) neoženjenili oseb in onih z devet ali več otrok ne vpliva na plačanje šolnine, zato je treba vedno prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, da ni te osvoboditve.
Ker mora plačati vsak učenec že pri vpisu šolnino, se ne bo vpisal noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil in obenem vplačal šolnine.
Potrdila o velikosti davka morajo bili kolkovana z Din 20'—, overovljeni prepisi z Din 10'—.
Šolnine ne plačajo državni gojenci in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor 100 Din davka na leto.
Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina: b) za ostale otroke polovica šolnine.
Popolna šolnina se plača za onega otroka, za katerega je šolnina najvišja. Pojma „prvi“ ni razumeti torej po starosti, ampak po stopnji šole.
Ker pa ni vpis po vseli šolah istočasen, se plača laliko polovica šolnine za prvo vpisano «lete. ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejše dete plačalo polno šolnino in da bo o tem prinesel dokaz, t. j. pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Izvirnik pobotnice bo treba samo pokazati, da se lahko na prepis pripiše, da je šolska oblast videla izvirnik.
Kdor ne bi prinesel vseh tu navedenih potrdil, se bo brezpogojno odklonil. Knako se opozarjajo roditelji, da se ne bo vrnilo niti eno za vpis potrebno potrdilo, katero bi kdo želel nazaj, češ da ga potrebuje še za vpis drugega otroku. Vsakdo si mora preskrbeti do-voljno število overovljenih prepisov, vsa potrdila pa pravočasno, ker je naravno, da davčne uprave ne morejo izdati v nekaj dneh vsa potrdila.
Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Vse otroke vpiše tisti dan, ko pride časovno prvi na vrsto.
Šolnina se plača za šolsko leto in ne za vsako polletje posebej.
Privatni učenci morajo plačati pred izpitom ^-kratilo šolnino, predpisano za eno šolsko leto.
Prijava za vpis v višji razred, ki se ne more izvršiti brez izpri čevula o dovršenem nižjem razredu, mora bili kolkovana /. Din 50—. Tiskovine se dobe v šoli. Razen tega plača vsak učenec pri vpisu Din 20'— za zdravstveni lond učencev.
Vsebina.
I. Profesorski zbor...................................................................."
II. Neobvezni predmeti...............................................................1(1
III. Važnejši ministrski odloki........................................................10
IV. Šolski letopis.....................................................................10
V. Udruženju .........................................................................13
VI. Ekskurzije za povzdigo uspeha pri umetnostnem pouku................................10
VII. Poročilo šolsko/čiru v n iškega	urada..............................................IS
VIII. Stanje šolskih zbirk in knjižnic..................................................IS
IX. šolske učne knjige............................................................... I>)
X. Pismene naloge.....................................................................24
XJ. Popravni in razredni izpiti........................................................30
XII. Tečajni izpiti.....................................................................3J
XIII. Statistika učencev................................................................35
XIV. Kedovanjc učencev.................................................................3()
XV. Naredbe učencem.....................................................................54
NAPISNIM J. 1! L A S N I K A NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA IN UTOGRAHTJA IX D. V I.J U 1! I.J A N I ODGOVOREN L.MIKUŠ
rv.
/