Na notranjih straneh objavljamo resolucije I. U. v obliki brošure - Izvod stane 20 lir IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri, v nedeljo 4. t. m. ob 8.30 bo v dvorani Delavsko športne zveze v ulici Conti št. 11 Kongres političnih preganjancev Obnovljena izdaja leto I. štev 54. TRST SOBOTA, 3. DECEMBRA 1949 Cena 20 lir - 5 din 161 ZGODOVINSKE RESOLUCIJE lr zasedanje informacijskega #S|5a komunističnih in delavskih ki je bilo pred dnevi na nj anja. idetJe zasedanje pa je velike y\ nj. 7'. ker podaja s svojimi tre-|| ig Ritienimi resolucijami podrob- J| S> sedanJe borbe med ta' (11,7 'hiru na eni in taborom pod-siraVa*cev nove vojne na drugi ljje 'n začrtuje neposredne in pij' k.i jih bodo morale komuni* iidViv 'n delavske partije ter vse i( j_°kratične organizacije na sve-'i( da zlomijo v rokah im* •i v". *°v srožnje o novi vojni in sJ'l Bi«1''*0 traien ter trden mir. 1 HaJlv° treh resolucij, ki so jih so-^|^CSPre*eli Predstavniki v 1. U. *fclru ,e(JSkasK„ iidChovih ‘levega .jrl^nih partij, je borba za ohra- .. estati v nega odpora proti voj-tim na ih hi: a kov: ji|i)| 7. Množičen in oster odpor, ki aškini načrtom imperialistov hlapcev Titovega ali kova v organiziran, ak- (i|n *avzame vsenarodni, vseljudski ®Ki!,Ctovni žnačaj in naj prisili k M »in umiku vsakega sovražnika K ji,. gl**’ I ly0je °r Pravi prva resolucija v ritij J" analitičnem uvodu, imperia-jjildkitra se iz dneva v dan vsiljuje *10 Po n°vi vojni avanturi, da , »lov,0*8 notranja in zunanja pro-, i I R Ja> °a se resi pred grozečo iS*"1 On?arsko krizo, da skuša, vsaj K ar n krajši ali daljši čas za-menico svojega konca. Voj-v< <„danes prepolrebna ameriškim 2J* | H llolističnim krogom, ker je za itv.v dobi miru nemogoče nada-i/1 \ v,Je teka za dobičkom, ker ra-i/K/seh kapitalističnih deželah (#1 R0 IZiran revolucionarni pokret. drugi strani pa imperialisti *ej0 svoje priprave za spro-|'«ij(jU°vega konllikta, ker podce-y|/ H Ju( vlogo organiziranega pokre-0/ K -Jeanov miru in silo združeni biev kratičnih sil- Toda t0 pod" e. ' I>jn anje jim stane mnogo razo-l L1 A če Pomislimo na osvobodiliv ‘'»is'lateke in na osvobodilna gi-> C D( y k^0 Si^irn ne bodo precenjevali edč. I > ‘ ,sil in da bodo mobilizirali ‘^CINinle,le tjodi’ ki vedo, kaj bi Jw a ?-a človeštvo nuova vojna. ttj|Se,n ie važno, aa se uresni-'lijj le,d in na drugih konkretnih i S» *ltl akcijska enotnost delavci St razreda, proti kateremu so 1 ji’1 ( lHnllaperjene vse razbijaške si-'■ jiiip tj er'aiizma. Enotnost ueiavske-VlNna * Je daoes poglavitnega 1 y l'Vljj. ker delavski razred pred- Sov Ljjl' \jj miru, okrog katerega se * “• I 'in - Vse demokratične sne in Zato je dolžnost ne samo jugoslovanskih narodov in njihovih zdravih sil, marveč dolžnost vsega demokratičnega pokreta na svetu borba proti Titovi morilski in vohunski kliki. Dolžnost je vseh demokratičnih gibanj, da nudijo svojo konkretno pomoč v borbi proti tem izdajalcem, ki so v poslednjem času pokazali svojo protiljudsko spako. Tri resolucije so torej zgodovinskega pomena, ker postavljajo načelo, da je mogoče vsiliti mir, da je možna enotnost delavskega razreda, da je neobhodno potrebna mednarodna borba proti Titovi tolpi morilcev in vohunov, proti oni kliki, ki je prešla v tabor fašizma in imperializma, proti njenemu protisovjetskemu in protidemokratičnemu izzivanju. Resolucije ugotavljajo poleg vsega drugega, da se okrog domovine; socializma, Sovjetske zveze zbirajo vse organizirane sile miru in da se pod njenim izkušenim vodstvom poslavljajo v bran imperializmu, ki bo moral računati na mogočno vojsko svobodoljubnih in miroljubnih narodov sveta. XXX ZLOČINSTVO KLEROFAŠ1STOV Splošna stavka v Italiji V sredo je italijanska policija ponovno streljala na kmete v Pu- glijah. Kmetje iz Torremaggiore v provinci Foggia so pred dnevi zaradi grobega obnšanja policije in zaradi kršenja njihovih pravic stopili v splošno stavko. V sredo pa so se podali v Torremaggiore na zborovanje pred krajevno Delavsko zbornico, da bi slišali iz ust svojih voditeljev, kako se razvija položaj. Provokatorsko zadržanje karabi-nerjev jih ni motilo, toda nenadoma so se iz karabinjerskih brzostrelk usuli moriini streli, ki so ubili dva kmeta, medlem ko je neka dninarica umrla iz strahu pred peklenskim streljanjem. Potem ko so izvršili svoj krvavi zločin so karabinjerji s pomočjo «Celere» naskočili poslopje Delavske zbornice in ga uničili. Vzpostavili so obsedno stanje in streljali po tilicah do polnoči, kakor so delali fašisti in nacisti za časa okupacije. Zaradi nečuvenega zločina, ki je ponovno oblil revno pokrajino z nom nedolžno krvjo je vse delavstvo Italije stopilo v splošno 24-urno stavko, ki je trajala od 6. ure četrtka do 6. zjutraj petkovega dne. Stavka je bila kompaktna" in je dokazala veliko ogorčenje, ki vlada med italijanskim ljudstvom zaradi nenehnih zločinov klerofaši-stične vlade. Enotni sindikati so izrekli svojo solidarnost italijanskemu delavskemu razredu iti italijanskim kmetom. Senator Emilio Sereni je govoril na Opčinah Sile miru in demokracije na svetu bodo pomagale jugoslovanskim narodom Te dni se je mudil v Trstu senator Emilio Sereni, član Izvršilnega komiteta Komunistične partije Italije, bivši predseunik CLN Lombardije, član Osrednjega odbora Svetovnega Kongresa partizanov miru in znan prosvetni delavec. Tov. Sereni je zelo poznan borec za pravice delovnega ljudstva. Ze v svojih mladih .letih se je vključil v demokratični pokret in letu 1927. se je vpisal v KPI. Po treh letih so ga aretirali in ga je «Tribunale Speciale» obsodil na 15 let zapora, iz katerega so ga zaradi amnestije izpustili leta 1935. Od takrat je bil glavni urednik revije «Delavska država» v inozemstvu, sprejeli so ga CK in je pozneje postal ravnatelj dnevnika «Glas Italijanov». Zanimal se je predvsem za gospodarska in zgodovinska vprašanja. V ilegali je bil v južni Franciji organizator prvih gerilskih skupin. Leta 1941. je osnoval akcijski odbor, prvo jedro poznejšega CLN. Aretirali so ga leta 1943. in ga obsodili na 28 let zapora. Po 8. septembru je zbežal iz zapora, toda kmalu nato so ga zopet aretirali. Osvobojen je bil leta 1944. in je postal predstavnik KPI v CLN severne Italije. Nato je postal predsednik CLN Lombardije. Bil je minister povojnega skrbstva in javnih del v italijanski republiki, poslanec Konstituante. Sedaj je senator. Tovariš Sereni je bil pri nas, da govori pred tržaškim občinstvom o zelo važnem vprašanju sodobne kulturne poiemike o nacionalizmu in kozmopolitizmu. Ri vo konferenco je imel v torek v nabito polni dvorani Delavsko športne zveze in sredo v Prosvcntem domu na Opčinah. Dejstvo, da je član odbora Svetovnega kongresa partizanov miru in član vodstva KPI govoril na Opčinah, nekaj kilometrov pred mejo z Jugoslavijo je velikega pomena ne samo za tržaško demokratično ljudstvo, marveč predvsem za jugoslovanske narode, ki so padli po krivdi svojih špijoniskih voditeljev v imperialistično suženjstvo. Tovariš Sereni je v svojem nagovoru na Opčinah vzbudil velikansko navdušenje, ko je v slovenščini spregovoril prve besede: «Prinašam svoj topli in bratski pozdrav delovnemu ljudstvu Opčin, prinašam tudi pozdrav tovariša Šovinistični večini niso mar slovenske šole p0 vsej Aziji. S ,°. Da je, da pokreti partiza- OBČINSKI ODBOR NE postavili spomenika padlim DOVOLI v Skednju Referent prof. Sciolis noče vrniti slovenskega vrtca v Rojanu Solborbeno jedro pokreta par-,> & J n N k»,' V :Sl‘l7eremu napenjajo vse svoje jO^INlh SOc*alisti, nesramni agenti i1CnValcev nove v°jne in raz" 'S, 1 oared imperialistične naa- j s Sv, ’ i li, '»Osti -— — ni) ' si,1 de|avskega razreda more V Ir* 50 Se vodl dosleona akcija 7 |7tr7azuikom te enotnosti, pro-\ Do n,kom zboljšanja zivijen,- % 7°lev delovnega ljudstva, io ^ Itaatkem bistvo aruge resolu-.« v*1' I( v j °rmacijskega uraaa. 8l 1,1 i y i z ohema resolucijama, ” I,St|‘ vDrasanjeui miru in z vpra-Ia .. enotnosu oe.avskega razre- dokazujejo, da se do 'U - -utnosu oe.avskega razre-aibil!ri,sanjem borbe proti im-3l|j*P lva ?U’ 2a noljšo bodočnost člo-1 (Ksš JC vellkega pomena, pogta-’ Za jugoslovanske narooe in %. .. • 7|,\*7l0vansKe oemonrate, uetja I IliNutn ki otjravnava seuanje siasi' M t. »Oiiav. m KPJ. ze sam naslov nam v«j J augosiaviji in V začetku torkove seje je referent Bonetti zagotovil, da je ukre-n.ieno vse potrebi:.), -da st bodo izmenjavali dnevi brez luči med obema dosedanjima conama vsakih par tednov. Na vprašanje tov. Gombača, ki je v imenu prizadetih zahteval zgraditev filobusnega postajališča pri univerzi, je isti referent zagotovil, da je v proučevanju splošen načrt za postavitev takih postajališč po vsem mestu. Manj sreče je imela intervencija tov. ing. Brauna, da bi uvedli stalno auto-busno zvezo med Sv. Andrejem in pa Lesnim skladiščem (Scalo Legname. Isti referent je ta predlog odklonil, češ da je premalo ljudi na tem interesiranih. Tov. Malalan je v svoji interpelaciji zahteval popravilo cest Don Bosco, Ponziana in drugih, ki so v slabem stanju Podžupan Visintin je povedal, da je bilo že mnogo cest popravljenih in da so predvidena še druga popravila. Nato je prišla na vrsto interpelacija tov. Brauna, zakaj občina ni dovolila postavitve spomenika padlim borcem v Skednju. Reierent Visintin se je izgovarjal na določbe zakona, na estetične razloge ter na to, da je najbolje postaviti vsem padlim enoten spomenik. Njegove pomisleke glede zakonskih predpisov je pobil tov. Braun z določbami istega zakona, po katerih je dovoljeno postavljati spomenike padlim za svobodo. Estetični pomisleki pa bi mogli edinole narekovati spremembo načrtov ne pa odklonitev prošnje prebivalstva, Ki hoče padle počastiti v svojem kraju. Sledila je interpelacija tov. Ferlana glede premestitve slovenskega vrtca iz Rojana na Greto. Referent od svoje- pove, kaj se je _____iji in katera je t‘SU|) ieb uemokratov na svetu. | Sciolis ni hotel odstopiti , L partija Jugoslavije , ga stališča, mu sprejeti premoga | 'K , 0l°riicev in vohunov». Vse-1 tov. Ferlana, da bi z vpisom itali- d0-.HCJe to ,i5 > |S7 ,*w 1. '"‘ji IV- d» IhPV ugotovljena resnica. 1,1 so jo jugoslovanski na-casa narouno osvobodilne AAi^D^v posebno sedaj, ko je diviste POblala koncentracijsko io ^ lJUrt»*er mor,Jo najnoijse si-dlvSi Va- Ua s0 jugoslovanski d» l VriaU UaVauni vohuni v sluzbl j I Vtoti i a’ nam Je dokazal pro-(P hj^stj *taJku in Brankovu v Bu-“ 't aui vsakodnevno dokazu-C Vrt iz katerih so razvidne v#1' I , titotašisti in imperiali- i\aoka> • K* vodltelJ‘ so do se-/ j V' ju aii> da so najvecji sovra-« 80si°vanskega oeiavskega P VS pUk0sl°vanskih revnih m 'J Sk' On!"!‘0v' ju8°sl° ,0° jugoslovanskih na- }t ,■ 'kSu.».'16 Dreustavljajo več ju-e„i S Vtt '“t narodov in njihove vo-iSp«'.i vhnu., ‘‘kvidirali gospodarsko intet ‘ Jugoslavije, ker so iz- 'V0J«iln 6 SV°je deZelC in pr0" / IVkiUu.. Dolitično neodvisnost. Jk, «V I *it kotSt7a partija Jugoslavije» Pry rtt’ 9a ^ danes, je zgubila pra-** 'Lk Ba° imenuje komunistična, 'V'VoVa v roke ljudskim so-VVllj ’ morilcem in vohunom X i'ito.p a *n ker je postala oro-I l' CVa0u „.nk°vičeve klike za iz-or aJehih politijskib in tero •teJanj. bi z janskih otrok, ki imajo baze na Greto, slovenski otroci dobili eno učilnico v Rojanu. Frav tako je bil odklonjen njegov predlog, oa bi začasno namestili slovenski otroški vrtec v prostorih osnovne sole. Reierent Sciolis je na to odgovarjal na predlog, ki sta ga v imenu komunističnih svetovalcev preuloži-la tovariša Ferlan in Bidovec in k: je bil objavljen v zadnji slednje električne energije je »mesen, uokier Duri in nočni jokuIJ •Vanju lue za lektaifrne napiše. Da je števno slovenskih učencev padio, je kriva vsa smska pontika vojaških m civnnili oblasti, meu nj.im tudi g. Sciolisa, ki s premeščanjem vrtcev iz centra na pernenjo umetno zmzuje vpis v slovenske osnovne soie. Uožaloval je končno, da reierent ne smatra za potrebno intervenirati, da se prizna učiteljem m proiesorjem slama namestitev. Za tem je gospod župan presei na seuuo točko dnevnega reda ter predal besedo finančnemu reieren- ; tu or. Franznu, ki je podal obrazložitev občinskega proračuna za leto 1950. Skupni re um dohodki znašajo Ì.VUU.94Y.9YU lir, ou kalerill oupaue J.o4Y.4Y8.OUU na samo trošarino, to je na ramena revnih siojev. primanjkljaj znaša 2.0UY.3U5.U9U lir. Po končanem govoru je bua proglašena tajna seja. XXX Proces proti Koslovu javni tožilec bolgarske ijuuske republike je preuiozn bolgarskemu uizavnemu vriiovneniu suuiscu ob-lozii.cu proti vrujcu Kostovu lil njegovim uesetim sokrivcem, uo-lozmca navaja za Rostova uejsiv ki ga razkrmkujeju kot siarcgu trockista m muiguina, ki je bil pred drugo svetovno vojno povezmi s utoru m se preko njega vrini v Bolgarijo, kjer je leta 1942. ìzuai v ec tovarišev bolgarski ponciji. Nato je leta 1944. stopil v vezo z angleškimi špijoni in se postavil v cijinovo siuzbo. Zaradi velike važnosti obtožnice proti Traiču Rostovu m njegovim sokrivcem, jo bomo v svoji prihod- nji številki objavili v daljšem izvlečku, .... . -m T XXX Vrnitev tov. Marine in dr. Laure Weiss Prihodnji teden se bosta vrnili iz Moskve, kjer sta bili prisotni na zasedanju Centralnega sveta Mednarodne zenske zveze, tovarišici Marija Bernetič - Marina in dr. buura Weiss. n»ì '"rejmejn naciocialističnii^ beguncev, ako nočejo, da bi ljudska armada stopila na njihova tla, ker je njen cilj uničenje vsakega odporniškega nacionalističnega gibanja. Vlada Velike Britanije je v sredo sporočila, da bo kratkem uradno priznala kitajsko ljudsko vlado iti kitajsko republiko. Togliattija». V začetku svojega govora je odločno protestiral proti diskriminacijski politiki anglo-ame-riškth okupatorjev napram slovenskemu enakopravnemu prebivalstvu. Nato se je dotaknil vprašanja miru, ki ga ogrožajo imperialisti in njihovi hlapci, med katerimi igra vidno vlogo provokatorja Titova klika morilcev in špijonov. Predvsem se je tov. Sereni skliceval na tri resolucije, ki so jih pred nekaj dnevni sprejeli na tretjem zasedanju Informacijskega urada in ki so neizbrisen dokument za ves demokratični pokret na svetu. V jasnih in globokih besedah je orisal pot, ki jo je prehodila v svojem izdajstvu tolpa beograjskih voditeljev. Od namišljenega odklona je prešla na pozicije zakletih sovražnikov miru in Sovjetske zveze. Danes tvori udarno brigado imperializma na Balkanu in v srednji Evropi in skuša s svojimi provokacijami zanetiti novo vojno, ki je imperialistom potrebna za rešitev vseh notranjih protislovij starega, razkrajajočega se družbenega reda. Po razkrinkanju Titove klike, ki je bila po mnenju anglo-ameriških imperialistov poslednja rezerva v boju proti socialističnim silam, je za ameriške in angleške finančne mogotce edini izhod vojna, ki pa se je ne bodo udeležili narodi ne samo, ker nočejo novega klanja, marveč ker nočejo postati topovsko meso, ki bi ga gonili na bojišča proti Sòvjetski zvezi. V neki točki svojega govora je tov. Sereni izrazil svoje občudovanje za junaštvo jugoslovanskih narodov, ki so toliko pretrpeli v narodno osvobodilni borbi in ki danes trpijo pod knuto titovskih nacionalfašistov. «Tem narodom, tem ljudem, ki se upirajo popolnemu zasužnjenju in ki junaško izpovedujejo svojo zvestobo Sovjetski zvezi .u .mednarodnemu socialističnemu gibanju ter borbi za mir, moramo vsi nuditi svojo pomoč s poostritvijo borbe proti titoiaši-stom, s politično likvidacijo njihovih skupin v demokratičnem po-kretu». Dodal je, obrnivši svoje besede jugoslovanskim narodom onstran meje, da bo italijansko demokratično ljudstvo bližnje republike pokazalo v konkretni obliki svo- jo solidarnost borbenim protiti-tovskim jugoslovanskim silam m tako izpolnilo, kakor jo izpoinuje tržaško, slovensko in italijansko prebivalstvo, svojo nalogo preu vsem svetom, «titotašisti, umazan, hlapci imperializma m vojnih hujskačev ne Dono strli odpora jugoslovanskega ljudstva, o tem sem prepricen in o tem so prepričan, uemokrati na svetu». Ob gromovi lem ploskanju navzočih je tov. se rem zaključil svoj govor z orisanem velikanskega napredka v Sovjetski zvezi. TOV. JAKSETIČ na svobodi V sredo popoldne so izpustili iz zapora, kjer je sedel štiri mesece zaradi krivične kazni, tov. Giorgia Jaksetiea. Pred zaporom sta ga čakala žena in s m z drugimi tovariši, ki so mu priredili prav prisrčen sprejem. Tov. Jaksetič se je nato podal na vodstvo Komunistične partije, kjer je pozdravil voditelje partije, ki so ga z velikim zadovoljstvom sprejeli. Ob izpustitivi tov Jaksetiča se nas list pridružuje splošnemu zadovoljstvu in mu želi, da bi sedaj, ko je stopil na svobodo, še krepkeje poprijel za svoje delo v korist delovnim množicam. Nek gen. aj besed Aireyu Jutri, v nedeljo 4. t. m. ob 8.30 bo v dvorani DŠZ v ul. Conti 11 začetek Kongresa političnih preganjancev. V okviru tega kongresa bo ob 10. v Kinu ob morju GENERAL Francesco Zani eden izmed branilcev Rima pred naclisšliti in junaški partizanski komandant govoril o sedanji borbi za svobodo po vsem svetu. Zaradi velike važnosti konference, vabimo vse občinstvo, da se je udeleži. Po osvoboditvi Cung kinga HAliLU kHuulMAnUC LJUDSKt AKMAUt V sredo so edinice Kitajske ljudske arrnaue pod vodstvom generala Lin Paou osvobodile tretjo «vojno prestolnico» uangkajška, Cung is-uig, ki je eno izmeu najvaznej-sm cestnin m ze.ezn.SKih sredisc v sreunji Ritajski. po osvoboditvi Cung kinga je skoro popolnoma nehal vsak odpor nacionalistične vojske, ki se iz uneva v dan bolj razkraja in ki se rajši predaja prodirajočim ljudskim eoimcam. Gen. bui Pao se sedaj z veliko naglico oliža četrti «vojni prestolnici» Can-kajšku, Cenglu, ki je oddaljena 24u kilometrov od Cungkinga. Edinice ljudske armade so ze dospele 190 km pred novo prestolnico begajoče nacionalistične vlade. Zunanji minister Kitajske ljudske republike, Cu En Lai je posvaril v neki noti vse bližnje vlade, PROTIZAKONIT UKREP PROTI SLOV. ŠOLAM V GORICI OTROCI OPTANTOV ne smejo v slovenske šole Protestno pismo SHPZ in CCP De Gasperijevi vladi Prosvetno ministrstvo v Rimu je 29. novembra posiaio vsem šolskim ravnateljstvom slovenskih šol u-krozmeo, s katero jih obvešča, oa otroci onih, ki so optirali za Italijo, ne smejo obiskovali slovenskih soi. Sklicuje se pri tem na to, ua so pri opciji izjavili, ua je njihov občevalni jezik italijanski. Na ta način bi bila mnogim optantom slovenske in hrvalske nar5tinosiT~od-vzeta možnost soiaiija v materinščini. Ce bi moral la ukrep ostali v veljavi, bi moralo najmanj ali dijakov srednjih šol ter se mnogo vec učencev osnovnih šol slovenske narodnosti zapustiti slovensko solo ter se vpisati v odgovarjajočo italijansko šolo. Sekretariat Komunistične partije sTO je v tej zauevi takoj pouvzei vse potrebno pri rP nanje, ua b. pros.eni. minister preklical ta krivični ukrep, .slu je storna tudi federacija rpi v uor.ci, ki je zainteresirala za to stvar poslanca Beltrama m pa izvrshni koinuet KFi v Rimu. Tudi voasivi Slovensko-tuvalsut prosvetne z,zeve m «Centro ui cui tura pupo.a»e» sia postali pi vsvemc-mu ministru do.nje protestno p.smo obenem ya sla s cornili tua. ua parlamentarmi skupim Komunistične partije in Socialistične stranice v našega lista. Obenem je odgovorjat tudi na pismeno vprašanje titovca dr. Dekleve, ki pa se je omejevalo le na običajne demagoške lraze brez konkretnih predlogov; zlasti ni bilo niti duha o zahtevi, ki so jo postavili komunistični svetovalci, da naj se vsem slovenskim vzgo-jitejem jirizna stalnost. Prof. Seiu-tis je opravičeval postopek VU z znanimi izgovori in je izjavil, da ne misli posredovati v teni smislu, češ da ne vidi razloga. Titovski svetovalec je za navzočo publiko zdeklamiral nekaj običajnih Iraz, ne da bi stvarno podprl zahtevo po slovenski šoli. Nato prof.-ticiolisu odgovarjal svetovalec tov. Bidovec, da bi bil dovolj tehten razlog za njegovo posredovanje že dejstvo, da je bilo v sami tržaški občini ukinjenih 19 paralelk in ukinjen en razred v Bazovici. Razlog Titofašisti hočejo po svej sili u-stvarrti viuez, aa so si opomogli in ua s: zato morejo lastiti pravico «obno. e» razum orgainZaCij puu svojimi gesti m v znamenju njihove protiijuusKe demagogije. Kakor so se pred teuni lutili številki j umazanega uela ustanavljanja no- vih sindikatov - seveda po navodilih svojih imperialističnih gospodarjev - so sl sedaj zadan nalogo, da ponovno privlečejo na oan neko svojo domnevno S1AU, ki so jo do pretekle nedelje popolnoma pozabili in na katero se niso nikoli prej sklicevali. Hoteli bi napraviti iz te domnevne SIAU zrcalo za vrabce, ki naj bi se ujeli na njihovo nevarno past. Pozabili pa so, da je prava SIAU v predobrih rokah, ki jo varujejo od vsakega njihovega zahrbtnega napada in ki ne bodo dopustile, da bi si-sovražniki ljudstva, razbesneli sovražniki miru in napredka v svetu lastili pravice do organiza cije," ki so jo s svojo politiko pred objavo resolucije I. U. kompromitirali pred nekomunističnimi mno- KAKŠNA SIAU? nje sektaško organizacijo, ki ne samo ni bila nobena ljudska fronta, marveč ni odgovarjala niti načelom, za katere je bila ustanovljena, t. j. Združiti vse demokrate v borbi proti imperializmu m njihovim hlapcem. Zaradi teh besed se bodo najbrž titotašisti, ki ne priznavajo kritike in ki živijo samo ob sanjah preteklega časa, razkričali in nam očitali besede «il vergognoso passato», ki jih ob vsaki priliki gonijo kakor dveletni otrok svojo igračko. Toda dobro je, da gledamo resnici v obraz in da kritično preučimo vse, kar se je zgodilo v preteklosti. Zanikanje borbe tržaških ljudskih množic od leta 1945. do resolucije I. U. bi bilo zločin. Tega si niti mislimo ne. Toda ugotoviti mo ramo, da so to junaštvo v borbi proti imperializmu izkoriščali ljudje, ki jim je bilo mar prej vse drugo nego borba proti imperia- demokratiemh množic proti imperializmu bi bilo pomenilo za njih usmeriti borbo teh množic proti politiki izdajstva ljudskih interesov. Zato so jo skušali vedno usmeriti proti drugim, vaznim, a vedno pro-stranskim ciljem. Prave borbe proli imperializmu ni bilo. Nasprotno skušali so, in na nek način jim je tudi uspelo, utruditi ljudske množice s svojimi avanturističnimi akcijami, da bi revolucionarnemu gibanju upadel pogum in da bi se začelo pojavljati množično dezerterstvo. To so skušali napraviti iz SIAU. In če nas danes obtožujejo, da smo razbili demokratični pokret da smo krivi, če nismo dobili 100.000 glasov na volitvah, se sami obtožujejo. Oni so tisti zločinski krivci, ki so s svojo politiko razvrednotili demokratično bistvo naših organizaciji in prav posebno SIAU, kateri so dali značaj ozke stranke žicami, jo omejili in napravUMz | Uzmu. Usmeriti v onih časih borbo) in ne širokega ljudskega gibanja,, ti nasprotnike. ki naj bi zajel vse demokrate vsakega političnega, verskega prepn nja v uorbi proti imperializmu n. Zasužnjenju našega ozemlja. Na tem staliseu se veuno vztrajajo, ker so svoji SIAU, ki ji zmagoslavno nadejajo ime ljudske Ironie (kam pa se je skrila njihova volivna ljudska fronta?), zadali izključno nalogo boriti se za slovenske narodnostne pravice in proti kominformistom in so pozabili pa na glavni) nalogo vsega svetov nega demokratičnega pokreta, na borbo za mir. Oni hočejo obnoviti svojo SIAU, ki je taka samo po imenu, v znamenju borbe za pasi-vizacijo množic, ki naj bi ne smele voditi borbe proti vojni in imperialistom, za trajen in trden mir. Tudi v tem slučaju so torej pokazali svoje imperialistično bistvo. SIAU pa, s katero nimajo prav nic kaj opraviti, ima prav borbo za ohranitev miru v svetu kot svoje glavno geslo in ne bo dopustila, da bi jo izkoriščali navadni zločinci, ki skušajo preko udbovskega terorja pridobivati «množice» in likvidira- I, Himu. Prosvetnemu ministru - Rim Z ozirom na noto naslovnega ministrstva, namenjeno goriski provinci, s katero se ugotavlja, da,,st dovoljuje posecaiije slovenskih so. Samo učencem aioveiioKečja niatei i iie^a jeziku me pa ouokoui orun, ai su ob piniKi opcije izjuViii, u«. je njihov o uve vami j^zia itanjaii eno v eiioKu-m vaisKti pr<>s v etile* zveza m ttveiHTu ui vuAuia popolare» smallata Za bVOjU uuw.riuSl, opozoriti v asu eKSveienvo ua uejalvo, ua izvtij .n,e omenjene noie ne predstavlja s ulito očime in tez^e kršitve ene inajosnovriessili uoveSKu* g vo Dose in, uuvec tuoi Kršitev svouu-aein, ki so zagotovljene po ustavi. kravica vsakega državljana je, d<* ji izuira za svoje otroke uno soio, xi mu boij ugaja, m Vsait posee anave v tej zauevi predstavlja ne aovoijeno vmešavanje države v za sebne zadeve državljana. Vnaprej izključujemo, da bi šlo v teh primerih, ki so izzvali ta ukrep ministrstva, za italijanske aružine, m zato je jasno, da je državljan, k. je pri opciji izjavil, da je italijanščina njegov občevalni jezik, s teni samim dejstvom potrdil svoj namen, da se noče, in svoje prepričanje, da se ni odpovedal svoji pr votni slovenski narodnosti. Pripomniti je treba končno, da je navedena nota v vsakem primeru iz političnega stališča neprimerno dejanje, ker neizogibno vzbuja živo nezadovoljstvo med slovenskim prebivalstvom ter moti odnose med sTovenci in Italijani. Zato S.H.P.Z. in C.C.P. protesti rata proti ukrepu naslovnega ministrstva in ne dvomamo, da ga bo gospod minister preklical. Izšlo je Vlil. poročilo gen. Aireya Varnostnemu svetu, OZN. Ne bomo začeli razpravljati o vseh vprašanjih. Ustavili se bomo na uvodu tega gospoda generala, ki je vsaj v tem svojem zadnjem poročilu t. j. v svojem političnem delu pokazal, da ga najbolj zanima «komunistični totalitarizem» in ga zato skoraj vidno posveča onim ljudem, ki se z njegovo politiko, kakor je povsem razumljivo, ne strinjajo. Najprej širokogrudno ugotavlja, da so izdali ukaz št. 183, s katerim se daje izključno ali po večini izključno slovenskim občinskim u-pravam TUDI pravico do uporabe slovenskega jezika. On se prav nič ne zmeni, kaj misli o tem slovensko in tudi italijansko demokratično ljudstvo. Zmeni se ne za krivičnost tega ukaza, s katerim se more po zakonu zapostavljati slovensko enakopravno prebivalstvo našega ozemlja in s katerim se «demokratično» žali to prebivalstvo, ki predstavlja znatni del vsega tržaškega ljudstva. Vse to njemu ne zadostuje. V svojem uvodu ogorčeno protestira, ker protestirajo komunisti in komunističen tisk proti temu nečuve-nemu zapostavljanju. Želel bi namreč, da bi Slovenci in Italijani molčali, da ne bi dvignili svojega glasu proti lem krivičnim ukrepom. Poleg tega sam sebi dokazuje, da skušajo «komunisti iti komunistični tisk . . . ponovno prižgati rasna nasprotstva in da so zato dvignili zastavo nacionalizma . . .». Rekli bi, da je začel tudi gen. Airey obtoževati komunistično partijo in tržaški demokratični pokret . . . nacionalizma. Toda naj pogleda okrog in bo morda opazil od kod ta nacionalizem in to prižiganje «rasnih nasprotstev». Ali pa morda misli, da je ukaz št. 183 najboljša rešitev za Slovence in da je to maksimum, ki ga morejo oni zahtevati v režimu «zapadne demokre-cije» Ali pa še ni ugotovil, kdo je kriv, če se še dogajajo v našem mestu histerični izbruhi najslabšega šovinizma, ko začne nekdo govoriti v jeziku, ki je njegov materinski jezik in ki ga je vsesal z mlekom svoje matere? Prav komuniste obtožuje nacionalizma in ne pogleda okrog, da bi videl znorele opice, ki vpijejo do neba, če poslušajo nekaj besed v «nepoznanem jeziku» ali pa onili fašističnih zločincev, ki se po nalogu svojih beograjskih gospodarjev prizadevajo ustvariti skupno z italijanskimi nacionalisti vzdušje. Dantejevega pekla. Ali pa hoče namigniti, da bi bilo mnogo boljše opustiti vsako najmanjšo borbo za narodnostne pravice in slediti znanim titofašističnim ali imperialističnim indipendentistom, ki se zelo bahajo s svojim «internar iona! istič* nim» klečeplazenje napram . .. (saj se razumemo, kaj ne gospod general?) znala v reumi, toda staro kot bajka o Pepelcici, je skoraj neopazno zO.Railje «KOi.iun.s livnega i ez-0 u-janju» k .oc.oi m eKSiiem.sti.ni». ah pa morda *.r.praVijujo kok «upravičen» ukrep proti enemu m, da bi ga polo,azili tuo, proli uru-gemu? Ne verjamemo, ker so kljuu vsemu pre.ee .lueiigcmm, oa ui prezrli 43.U00 (douro je, oa si zapomnile to število, gospou generai) volivcev, ki so volni «komunistični totalitarizem». Zelo neumestno pa je, da zbu zuje komuniste s lašisti prav general ki je bil v drugi svetovni vojni in je videl, kako so se komunisti Dorili proti lasistum m katerim so morali telo gen Aireyu slični ljudje podeliti odlikovanju in priznanja. Poleg drugega pa je gen. Airey pripomnil nekaj, kar je spustil v svojem poročilu: trostracisko noto za priključitev Trsta k Italiji. Ali je že mogoče prišlo do sporazuma med Titom in Degasperijem in hočejo pripraviti ljudi? Drugič se bomo povrnili prav na to vprašanje. Od gen. Aireya pa bi v zvezi s tem postavili težko vprašanje. Kaj če bi se vse to uresničilo, kako bi umikom okupacijskih čet? General bo verjetno molčal, ker noce razočarati nobenega svojega nii-ljenca. Zahvala KP Avstralije Te dni je tov. Vidali v imenu Centralnega komiteta KP STO prejel zahvalno pismo Centralnega komiteta Avstralijanske komunistične partije za solidarno pismo tržaških komunistov ob nesramni obsodbi generalnega sekrètarja KP Avstralije, tov. Lance Sharkeya. Čitajt« širite podpirajte «DELO» V vseh deželah sveta in posebno tam, kjer se vladajoči razredi najbolj divje in okrutno zaganjajo proti delovnim slojem se ustvarjajo odbori, organizacije ali po-kreti, ki naj prinesejo pomoč prizadetim demokratom. Ta pomoč zaprtim, aretiranim ali preganjanim zaradi političnih razlogov žanje simpatije najširših slojev, tudi pri osebah, ki ne pripadajo nobeni politični stranki, ali pa so nam politično nasprotne, pomoč, ki jo «Demokratična solidarnost» daje, je imacnu, politična, juridična in morama. «Demokratična solidarnost» podpira demokrate, ki so prizadeti iz političnih razlogov denarno za obrambo na sodnih razpravah, pošilja jim hrano, knjige in časopise v zapor, razkrinkuje nedemokratična in teroristična dejanja ooiasti ali drugih na škodo demokratov, obrača se s protesti in resolucijami na odgovorne oblasti itd. Zelo važno delo «Demokratične solidarnosti» je končno pomoč družinam in otrokom prizadetih demokratov v zaporih. Ta in ostala pomoč «Demokratične solidarnosti» daje političnim preganjancem moralno moč, da ne klonejo pred terorjem in pritiskom Terorizem in preganjanja demokratov so razširjeni po vsem svetu Nedavno smo še videli sodno razpravo proti 11 članom Komunistične partije v Ameriki zaradi političnega mišljenja obtožencev. Vendar so obtoženici želi simpatije velike večine demokratične javnosti Amerike brez ozira na strankarsko pripadnost, a proces političnega terorizma proti njim je žel nasprotno splošno obsodbo. To je bil razlog zakaj je bilo 11 voditelejev KP Amerike izpuščenih na «začasno svobodo» pod pogojem izplačila silnega jamstva. Vendar je «Demokratična solidarnost» Amerikancev takoj nabrala silno svolo, ker so za njo dali svoj delež najširši sloji brez ozira na politično prepričanje. Sličen teror vladajočih slojev vlada v sosednji Italiji, se hujši pa v Grčiji. Od objave resolucije Intorm-biroja se je tudi v Jugoslaviji sprožil najbolj besen teror vladajoče Titove kiiae proti vsemu Kar je komunističnega in spioh demokratičnega. Nešteti so primeri aretacij v Jugoslaviji, ko je bu nekuo aretiran samo zato, ker je hotel pomagati kakemu aretiranemu ali pa njegovi družini. Vendar ves teror pobesnelih titoras.stov ne pomaga. Prav v Jugoslaviji je uemoKraticna sonuarnost posebno močna in ljudje podpirajo družine žrtev krvavega režima, ali pa tudi preganjance same, Kjer le morejo. Tudi naše Tržaško ozemlje ne more biti izjema v splošni situaciji, Ki jo je ustvaril kapitalistični sistem v deželah, kjer je na oblasti. Najhujši terorizem na našem ozemlju vlada v coni 13, ker je zasedena od jugoslovanskih cet, ki so poo nej?osreuno komando titovskih zio-cmcev. Slučaj tov. Počekaja in njegove žene je samo drobec, ki nazorno kaze zločinske metode tamkajšnjih vlastoarzcev. Le se lasi-sticm skupini v coni B zdi, da ne more vec organizirati «juridičnih» zločinov na prirejenih soonih razpravah, jposkuša umoriti tiste, ki ne mislijo po n,eni glavi, brez sodnih razprav. Tak je pnmer tov. D’Ksteja, proti kateremu so poskušali nedavno UDBovski morilci atentat, ki je na vso srečo sjpod-letel. Nadalje je v coni B ustanovljeno koncentracijsko taborišče v Baivo-re, ki se lahko brez daljnega kosa z zloglasnimi taborišči nacistov. Čeprav zaostaja za cono B v silovitosti terorja, ga je tudi v an-gio-ameriški coni na pretek. Tako vidimo, da je bilo v štirih letih 7ti sodnih razprav proti demokratom, na katerih je bilo izrečenih obsodb za 289 let, 5 in pol moilijona globe, nadalje je bilo v tem času aretiranih 355 oseb, izvedeno 122 osebnih napadov, 22 napadov proti demokratičnim krožkom, 32o antita-šistov je bilo ranjenih, 14 ubitih, izvršenih je bilo 35 atentatov proti krožkom itd. «Demokratična solidarnost» se bori, da bi se končal ta terorizem pri nas kot tudi drugod. V tej svoji borbi mora dobiti simpatije najširših slojev in jih tudi v resnici žanje v svojem delu, ko objavlja in razkrinkuje pred javnostjo v časopisih in drugje, primere terorizma. Demokratična solidarnost žanje po- sebno podporo in simpatije v svojih akcijah za podporo družinam in otrokom padlih in aretiranih demokratov. «Demokratična solidarnost» Trsta ima lepe uspehe v svojem delu na katere je lahko ponosna. Dvakrat tedensko pošilja v zapore žrtvam imperialističnega terorja kosilo in redno ves naš demokratični tisk, časopise, knjige itd. Bila je izvedena in se še nadaljuje široka kampanja za amnestijo. Juridično pomoč je prejelo 120 tovarišev, kar je predstavljalo 500 tisoč lir Stroškov. Obiskane s.o bile večkrat njihove družine, bodisi pred ali po sodni razpravi. Trenutno skrbi «Demokratična solidarnost» za 20 sodnih razprav. Delegacije so bile pri odgovornih oblasteh v naši coni, kot tudi v coni B ter so tam protestirale proti terorizmu ali drugim nedemokratičnim postopkom. Demokratična solidarnost se bori za pravico političnih preganjancev drugih dežel (med drugimi iz Jugoslavije) do pribežališča; bori se za spoštovanje demokratičnih svoboščin, za svobodo združevanja, svo-dobo misli itd. «Demokratična solidarnost» je proti vsaki obliki nacionalističnega, verskega, rasnega ali političnega preganjanja, Demokratična solidarnost je za vzgojo množic v duhu mednarodne demokratične solidarnosti in miru med narodi. Da bi se pokret «Demokratične solidarnosti» pri nas še bolj razširil je bil organiziran teden, v katerem naj se najširša javnost spozna z delom in cilji te organizacije. Potrebno je, da vsi demokrati in meščani razlože doma in znancem, kaj je in kaj hoče «Demokratična solidarnost», njene cilje, uspehe in delo. V svrho večje popularizacije je bila natiskana posebna znamka «Demokratične solidarnosti», ki bi spoznala z obso-tojem pokreta nove široke sioje. Vsaka politična aretacija, teroristično dejanje itd. naj se takoj sporoči na center na trgu Ponterosso ti, II, ravnotako vse iniciative, k,i bi jih podvzeli posamezni demokrati ali pa demokratične organizacije v namenu, da bi podprle pokret «Dem. solidarnosti. Popularizirati in podpirati gibanje «Demokratične solidarnosti» pomeni, podpirati demokratično gibanje na našem ozemlju in v svetu sploh; to pomeni dati tovarišem, ki se bore za boljšo bodočnost in demokratične pravice, gotovost, da jih naše ljudstvo ne bo zapustilo v nesreči, niti njih in niti njihovih družin in otrok. Pokret demokratične solidarnosti je eden najvažnejših činiteljčv, ki dajejo moralno moč demokratičnemu gibanju. Ples pionirjev baletno šole v Leningradu POHOD UDBE PROTI komunislom Timočke Krajin Pismo Stojana p. Veljkoviča - Divka, organizacijskega sekretarja okrajnega komiteta KP Kladovo - Primer Kladova nazorno, dokaznje s kakimi metodami se je polastila Titova klika oblasti v deželi «V času, ko je bila objavljena resolucija Inlormbiroja, sem bil sekretar okrajnega komiteta Partije za okraj Kladovo. Na povabilo delegata Centralnega komiteta KP Srbije, Dobrivoja Radosavljeviča (Hobija), finančnega ministra zvezne vlade Jugoslavije, ki je sedaj tudi član Centralnega komiteta KPJ in Dragoljuba Muta-poviča, člana Centralnega komiteta KP Srbije in ministra vlade ljudske republike Srbije se je naš okrajni komitet podal v Negotin, da bi prisostvoval neki seji skupno z Okrožnim komitetom in Mestnim komitetom mesta Negotina. Tam so nam delegati Centralnega komiteta poskušali dokazati, d s je resolucija Centralnega komiteta lažnjiva in klevetniška. Ker smo preštudirali resolucijo skrbno pred sestankom, smo obsodili kot izdajstvo stališče Centralnega komiteta KI' Jugoslavije in smo v diskusiji dokazovali, da je stališče resolucije Intormbiroja in jiisem Komunistične partije boljše-vikov pravilno in točno. Vkljub grožnjam pobesnelega Dobrivoja Radosavljeviča, ki je govoril da Mladinci in mladinke! Podpišite pozdrav, ki ga bomo poslali na pobudo Izvršilnega komiteta ZKM generalisimu Stalinu ob priliki njegove 70-letnice. Požrtija Pred kratkim smo v naši rubriki objavili vest o ustanovitvi mladinske organizacije v okviru Slovenske Demokratske Zveze. Ze tedaj smo obsodili to početje kot poskus razbijanja enotnosti slovenske mladine, ki je danes skoraj v MLADINSKA BESEDA celoti združena v mladinskih demokratičnih organizacijah kot sta Zveza antifašistične mladine in Federacija komunistične mladine. Bistvo celotnega programa nove organizacije je namreč borba proti-demokatičnim mladinskim organizacijam in s tem proti bratstvu med slovensko in italijansko mladino na našem Ozemlju. Danes smo se seznanili s prvimi akcijami tega priveska SDZ. Tako nam na primer prinaša «Demo-Kracija» št. 49 obširen članek o uspehu Martinovanja, ki ga je organizirala njihova mladinska organizacija. Med drugim pravi reportaža iz te «Manitestacijeii sledeče: «Mislimo, da nan ni potreba še posebej omenjati izborno postrežbo: naj samo omenimo okusno pečeno svinjino, ki je šla zelo v slast, da je kar mimogrede zmanjkala. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na mlado vino, ker so imeli pri njegovi izbiri prireditelji zelo dober okus.# Po navedbi drugih sličnih primerov večera, prihaja dopisnik do sledečega zaključka: «Poudarimo naj še, da je organizacija Narodne demokratske mladine pokazala s tem večerom sposobnost samostojnega organizacijskega življenja in da bo tako s svojo delavnostjo mnogo doprinesla k slovenski stvari na Tržaškem». Nočemo se zadržati pri komentarju te mogočne akcije slovenskih demokratov», kajti tisoči slovenske mladine bodo pri nas spoznali iz dejstev, ki jih njihov list navaja, Kakšna so načela in vloga take mladinske organizacije. Nočemo samo čestitati OlNDM za «dober» u-speh ter jim rečemo: «Kar po tej poti naprej in jim bodo prostori v ul. Machiavelli v kratkem še preveliki». To je naš logični zaključek, ob trenutku ko poznamo namene «njihovega dela. . .» požrtije. Kdo bo plačal? Tudi «Demokracija» pravi: «ON-DM je razgibala svoje sistematično delo v vse smeri javnega udejstvovanja (kot se vidi na drugem mestu rubrike) in bo v kratkem začela s svojim časopisom. Kdo bo plačal? Agneletto ali kar direktno Anglo - amerikanei? Citateljev med slovensko mladino pa ne bodo dobili, to jim rečemo mi, ki slovensko mladino poznamo boljše kot doktorji in advokati. —o— Komunistična mladina Albanije Pred letom dni se je v Jugoslaviji vršil kongres organizacije Narodne mladine Jugoslavije. Na tem kongresu je prišlo do uničenja Zveze komunistične mladine Jugoslavije, kajti jugoslovanski teoretiki» so prišli do zaključka, da je vsa jugoslovanska mladina že komunistična in da se zato lahko spojita obe or- stične mladine pa preimenovana v Zvezo delovne mladine pod vodstvom KP Albanije. V Albaniji še ne smatrajo, da je vsa njihova mladina že postala ko- Tržaška mladina predvaja istrski narodni ples. Ta ples je bil predvajan tudi na festivalu mladine v Budimpešti. Ples sovjetske' mladine Uzbekistana ganizaciji. Tako so na mladinskem polju napravili isto kot s KPJ; utopili komunistično organizacijo v prvem slučaju v Ljudski fronti, v drugem slučaju pa v mladinski masovni organizaciji. V opravičilo za to dejanje navajajo primer ustanovitve «Zveze delovne mladine Albanije» češ, da je tudi to «združitev» komunistične mladinske organizacije z Zvezo ljudske mladine v enotno organizacijo. Poleg tega pa dodajajo, da je bilo to storjeno po navodilih voditelja Komsomola in ob prisotnosti samega sekretarja CK Komsomola tov. Mihajlova na kongresu v Tirani. V resnici pa se ukrep v Albaniji v bistu razlikuje od «jugoslovanskega». Ta razlika obstoja v tem: da je v Jugoslaviji organizacija NOJ, prevzela vlogo SKOJ-a z vso svojo širino in starimi oblikami dela, medtem ko je bila v Albaniji razpuščena Zveza narodne mladine Albanije. Zveza komuni- Izvršilni komitet Zveze komunistične mladine sklicuje sejo Centralnega komiteta ZKM dne 8. decembra t. 1. z naslednjim dnevnim redom: 1. Vprašanje mladine 2. Ljudski in množični šport 3. Mesec sprejemanja novih članov k. Razno v.aiieK je izvieceK iz diskusije, ki se je vršna na posieunjem sestanku centralnega Komneta K» o i o m naj siuzi tudi za studijski material v celicah, —o— pobesneli zaradi odločilnih zmag sil socializma in miru v svetu zaostrujejo imperialisti svoje napore, tia bi se uprn napredovanju delavskega razreda ter postavljajo posebno pažnjo v oblike in metode, kako bi prodrli s svojimi agenti in svojimi ideologijami v demokratično m delavsko gibanje in samo Komunistično partijo. V organiziranju m pojačevanj-i budnosti moramo porabiti izkušnje, ki jih je imela na tem področju Komunistična partija boljševikov iti Ki nam prihajajo tudi iz dežel ljudske demokracije, prav posebno pa jz nedavnega procesa proti Rajku, ki je razkrinkal metode in oblike provokatorjev iti špijonov. Posebno pažnjo je treba posvetiti dejstvu, da je Trst vojaška baza anglo-ameriškega imperializma in da je bila naša Partija še pred malo več kot enim letom pod vodstvom titovcev. Iz tega je potrebno priti do skrajnih posledic. Razumeti moramo, da je potrebno delo mnogih tovarišev, da bi se ustvarila dobra, močna in borbena Partija, da se pa to Fortijo ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE Revolucionarna budnost razbije, oslabi ali razcepi, zadošča delo posameznih elementov. Biti buden ne pomeni samo, pod-vzati primerne organizacijske ukrepe, nego predvsem politične, vzgojne, ideološko-vzgojne ukrepe, ki naj izpojpolnijo in izboljšajo našo organizacijo in naše delo. Budnost pomeni stalna in pravilna ujforaba kritike in avtoKritike ter spoštovanje pravil statuta. Potrebno je razviti in pojačati borbo v sami Partiji in izvenje proti ideologijam imperializma in krinkati in boriti se proti njim. Potrebno je paziti na takozvane osebne zadeve, ki predstavljajo veliko izgubo časa za partijske organizacije; .potrebno je preiskati, ce te zadeve niso sredstvo, ki bi naj zavrlo našo akcijo ali borbo. Potrebno je paziti na poklicne kritike, za katere gre vse vedno slabo, na sejalce nezaupanja in de-moralizacije. Boriti se je treba proti kapitulantskim tendencam, proti tendencam, ki vodijo v de-moralizacijo in izgubljanje pogu- laži-revolucionarnim teorijam la- i ma- Potrebno je ugotoviti poklicne šistične titovske tolpe ter kozmo-politizmu; posebno je treba raz-klin jati titove agente tako kot so v resnici: zmes ljudi brez vsakih načel, ki se razlikuje od fašistov samo po tem, da so slabši od njih, ker se poslužujejo laži revolucionarnih gesel, ki bi mogla vplivati na delavski razred in na demokratično gibanje. Treba je paziti na sejalce neza- pesimisle, tiste za katere ni pomoči v nobenem slučaju. V tej stvari je potrebno po eni strani, vzgajati člane Partije s tem, da se njim in množicam da jasne prespektive in cilje ter na ta način zaupanje in vero v lastne sile in borbo; potrebno je privaditi člane Partije na pravilno uporabo kritike in avto-kritike. Po drugi strani pa je treba pod- dovoljstva, jih dobro omejiti, rez-vzeti organizacijske ukrepe napram nepoboljšljivim sUperkritikom ter ljudem, ki delajo zlonamerno. Potrebno je končati v organiziranju raznovrstnih aktivnosti Partije z birokratskimi metodami, zaradi katerih se za kako določeno stvar ne skrbi v vseh organizacijskih in tehničnih jjodrobnostih in se zato mnogokrat ne doseže cilj. V vprašanju budnosti ni samo odločilno dejstvo ugotoviti provokatorje, sejalce nezadovoljstva, razdora, nezaupanja, demoralizacije, nego je potrebno ustvariti v Partiji in množicah predvsem take pogoje, da bo sovražniku manjkala osnova, da bi se vrival. To pa dosežemo z vzgojo Partije, da bo razumela in sprejemala politično linijo, potrebo borbe ter jo izvajala. Potrebno je stalno dvigati ideološko in politično raven tovarišev, organizirati študij teorij marksiz-ma-leninizma, razviti partijske tečaje, da bomo tako prekalili tova- še in jih usposobili ugotoviti so vražnlka. Potrebno je razložiti nuj-1 nalog, ki se nam zastavljajo. riOat discipline in Kako se izvaja; potrebno je imeti vecjt cut odgovornosti, večjo politično občutljivost, putreono je reagirati na uo-gocme pravočasno. V naši organizaciji je potrebna pravilna razuentev uela ra nalog, pristopiti je treoa pravimi razoeatvi funkcij. Naloge morajo" biti preštudirane Kolektivno, a izvedba in oagovornost morajo biti osebni. Predvsem pa je potrebna krontrola izvršenega dela. Vse to nam omogoča, aa uvedemo pravilno in dobro revolucionarno budnost. Biti buden ne pomeni zavreti hitrost ra širino kampanje nabiranja novih članov, nego nasprotno pojačati, pospešiti jo, a paziti dobro kuga sprejemamo. Naše stremljenje moramo obrniti predvsem proti velikim tovarnam. V tem razdooju organizacije, bolje rečeno v tem razdobju izpremi-njanja organizacijske strukture Partije z ustanavljanjem sekcij, je potrebno izvesti pravilno razdelitev kadrov ter skrbeti, predvsem za pravilen socialni sestav. Ngloga revolucionarne budnosti ne sme biti delo posameznih tovarišev, nego vse Partie, to mora biti stalna skrb vseh njenih članov, ki morajo vedeti: Brez revolucionarne budnosti ne bomo mogli izpolniti munistična kot se to dogaja v «Titovi Jugoslaviji», zato je mladina masovno organizirana v raznih Kulturnih, smUiKatrnh itd., organizacijah. zveza ueiovne mladine pa igra avantgardno vlogo med vso mladino, Kajti sestavljena je iz najbolj pripravljenih, zaveumh m požrtvovalnih mladincev m mmuiiiA .ubanije. Staro izdajstvo pod novim naslovom V zadnjih dneh je visok mladenič zamišljeno hodil po tržaških ulicah: zaletaval se je iz enih do urugih vrat tržaških tiskarn. Kaj je iskal? iskal je mesto, kje bi se lahko tiskal neki nov slovenski časopis pod imenom «Na braniku», glasilo jugoslovanske mladine STO. Seveda bi tiskarju že vnaprej dobro plačali uslugo. Ali je bil mladenič, ki se je zanimal za tiskanje lega lista g. Gorazd? Ali misli tukajšnja Titova tolpa izdajati mladinski list pod gori navedenim naslovom? Za nas, in našo mladino ni to nič čudnega, ker jih preveč dobro pozna. Na vsak način bu vsaka njihova «nova» izdaja pomenila za našo mladino staro izdajstvo. nas bo dal aretirati kot protidomo-vinske elemente, se je 17 prisotnih članov Komiteta izrazilo za resolucijo, izzvezemši šet;a UDBe za Negotin m organizacijskega tajnika za Negotin, Obrena. Na sestanku so bili delegati Centralnega komiteta popolnoma razo-rožem od predloženih dokazov in dejstv, ki so jih iznesli udeleženci sestanka in predvsem tajnik O-krožnega komiteta za Negotin, Stano Radosavljevič. Ostali elani komiteta smo bil pozvani posamezno ter so nam grozni, da bomo aretirani, če bomo povedali kakemu članu Partije nase stališče napram Centralnemu komitetu KP Jugoslavije. Osamljeni radi svojega neuspeha so ti delegati Titove Klike sklicali za 9. julij sestanek sekretarjev celic Negotma in okolice Približno 120 sekretarjev bi se bilo moralo udeležiti sestanka Delegati Centralnega komiteta so prepovedali čla-liom okrožnega in mestnega komiteta Negotina, da bi se tega sestanka udeležili. Ko so izvedeli sekretarji za prepoved udeležbe članom njihovega" komiteta,“e " večina sekretarjev odbila, da bi se udeležila sestanka. Samo 30 sekretarjev je bilo prisotnih, od katerih se je lc.u ii lziuiAiu pioti vemrailiemu Komitetu. Ustaliti 13 je Dno prisojeno, da poupisejo izjavo v prid cen-tra.nemu Komitetu. 10. junja je poskušal MustapoviC prepovedati, Kot v ivegotmu, tudi oKrajnemu komitetu v Klauovu, ua bi se udeležit sestanka sekretarjev celic. Toda lvluiapovic ni uspel v svojih namemb, v Kljub prepovedi smo se uceiezili sestanka, Ker so sekretarji to zahtevali. iw seaiaiinu ,e mUotapovic poskušal potvoriti pravično Kntucu resolucije imoi muirujti, a m uusegei sVoje8a cilja. seKieurji so ugotovili, ua Mutapovic zlonamerno in iaziiiv.1 pulvaija uejsiva m mso uo-voun aeiegatu venuamegu Komite-ia, ua oi se uruta.no postava proti bralski Kritiki Komunistične partije boljševikov napram kP »Jugoslavije, mu da m se postavil proti informacijskemu urauu. sekretarji so se izrekli brez pridržkov za re-suiucijv iiuurniavijSKega uraua in proti centralnemu komitetu kp Jugoslavije. ivlutapuvič je bil kot agent Titove Kuke razkruikan m ter je moral zapustiti sestanek odpotovati v Negotin. Okra/m kumnet je končal sestanek na Mutapovicem mestu. Tekom tega sestanka bila odobrena resolucija, ki obsoja Stališče centralnega, komitetu KP .Jugoslavije. Ta resolucija navaja KoiiKreuie napake Centralnega ko-m.tela ktj in potrjuje praviino kritiko resolucije Iniormabiroja. nesoiuciju je bila posiana Centralnemu komitetu KP Jugoslavije. Titovi hlapci v Centramem komitetu KP Srbije, so spoznali stan e v onraju Kiauovo in so poslali za «prepričevanje» posebno ekspedicijo, ki je bila sestavljena iz elanov centralnega komiteta KP Srbije, iz elanov UDBe in miličnikov. Ta ekspedicija je vsebovala sledeče člane CK KP Srbije: Ljubinka Milosavljevič, Dragoslav Mutapo-vič in Ivan Vasiljevič, sedanji sekretar okrajnega komiteta Zaječar in terorist, ki je znan po vsej Ti-močki krajini. Njihova straža je bila sestavljena iz janičarjev Han-kovičeve UDBe: polkovnika Vlade Bojanoviča, in dveh ali treh olici-rjev ter 16 miličnikov, ki so bili oboroženi do zob. Prispeli so v Kladovo okrog 11 julija. Takoj po svojem prihodu so sklicali okrajni komitet ter nam sporočili, da smo pod partijsko preiskavo in d* ' odstavljeni od svojih lunkcijr^ n)< st# m komitet je mislil, da je 111 dolžnost, da jim razjasni stl , okraja m jim je izročil zac ck#\ tali1 in resolucije vseh celic Po sestanku celičnih £elt,el.,j, so tudi člani celic v reso! odobrili stalisCe imormbii'»Ja' lito'« Ta novica je spravila -- j mcarje v tuno jezo, ua aretirali enega ciana OKra,- sO ajnet3' miteta, Zorana Pacica, seia .nvaiida iz ivaroano - osvo» . .ojiie in elana Komunistične ume ou lš4i. uela. naviiow ^ aretirali ostaio osebje uutiei viarinovica in stamenKOVič*- V okraju so proglasili «tanje. Odstavili so s svojin .n razorozni vse iunkcio»arl j uslužbence, skupno z selom - ^ za notranje zaueie in v»o rrépoveaaii su vsano uelo v J* radom in postavili pou Pre jki njih voditelje. Končno so o0*i(; 1 ukaz, da se ciani i-anije in (|i i6ic| stične mladine ne smejo sPr sKupno po cesti, niti ostali ukreP' dokler se stanj® č zac«11 m se razgovarjati. Ti oi veljali rajasnilo. Nas, člane Okrajnega komi1«' izpiasali 12, 1J m 19 junJa nas niso mogli prisiliti, da memmo svoje stalisce, so aretacijami. io junja so aretirali člana j nega kuiiiiteta Trajka Doga11®) aCiu mulce Nikolo zukiua m y,i uaiiLa i.iajfcviie muive v 1V ^ AieKSanura relrovica. Vsi 6 člani Komunistične partije- ,11' > p- Iti. julija so aretirali organizacijskega seKretai'Ja Kladovu, % uvakratnega u<1®y nega komiteta v jvacicovica, za zeiezmsKi progi samat " ^ jevo,_ javnega tožilca Ljubisa j ujcvica (ki se je uueiezii j uilne vojne od 1941. leta) 1 ^ Cu jstelanovica, namestnika r j4 by, tožilca. Vsi trije so bili 6la11 lije. y iti. juhja je bil aretiran Ldj-iiiK oKrajnega iz 1«%:' Komiteta Dragoljuu ttauojevic - J0va' Avoiiiumotivne partije nosilec «Partizanske iu4i.» On je uu aretiran • si du, kjer se je nahajal v „ i «prepričevanja» m je priš®* ' f iogu Centralnega koniiie jroije, syo;n> V času ko so se vršile te J ije v Kladovu in NegotU1*^/ -retiran poslanec ljudske ougosiavije, Toša RaduloV1-',/' Komunistične partije Jug06 J Zbrali so nas v enem ter odpeljali v zapor slevhkil k.ne unte. To je ziogiaseu _ UDBe. Tam so nas porazu mračnih celicah. V času ko smo bili mi v so bm aretiram Sieueci tu Klauovu (Kiuicem junja): v / Jovanovič, elan Komunist1" n? ti je »iugoslavi je ra predseu»11« ske clan meU"1 fronte; Krstu tiatm ‘ ^ okrajnega Komiteta 'V O priliki poroke tovariša Angela Blazine in tovarišice Lavrenčič Zmage jima čestita celica KP iz Gabrovca ter jima želi mnogo sreče v novem zakonu. Uredništvo "Dela,, se pridružuje čestitkam. cence za Kladovo m sindikaa^ ditelj okraja ter Boja BeP.)a/ Kurir okrajnega komiteta jt ó pomočjo potvorjenih llS t[i Kovičeve UDBe so preved1 »ji teh tovarišev pred okraju0 I Decembra 1948 so jih ih, organizatorje pobegov v n na kazni od ti mesecev tet prisilnega dela. R.rakovicevi janičarji se t/, c dovoijiii s lemi «junaškim^ p ^ Uni so avgusta 1948. " sčenje terena» pristašev r^l0|)i|1 inlormbiroja: Prisilno 50 'rtiJlÀ k' rali približno 13u elanov 1 ^1? »1 Komunistične mladine ter ptfi Ironie v takozvano «PrV° glf voljno Irontovsko briga«*0^«' na cestnih delih pri V to brigado so bili niobi11’ ^jj, mišljenju zločincev so bili pristaši resolucije „ r roja in ki Jih je bilo Potre časno oddaljiti». gi , Ti ukrepi so sledili onira,ije je Centralni komitet K*3 j, j«' pokrentl soglasno s CK d)1 slavije, ko je razpustil cC ne Partijske organizacij6’ bile nasprotne Titu.» Ali je dobilo «filmsko podjetje» v poslednjem času «merodajna» pooblastila, da deluje tako naši coni? " IVAN CANKAR glasnik delovnega ljudstva Nepregledna je vrsta raznih član* v 'n razprav o življenju in delu trtnega leposlovnega umetni-slovenskega pisatelja Ivana h" irj* lili"' -set«1 3c/ nj, sjevilnih revijah in listih v i««.-uin»1 k- Zatikih, posebno pa še ob oblet-ett>l u|lc‘ njegove smrti, ki poteka te sit" a Uui '-las iu>t ce cuti uuizan, uu tl s®°mm tega verncega souiau-ncSu Borea in p,Sateija. Cannar se jfe man na Vrh-lu- maja jenu. Umov no suiu > a°iSKul v uoniaeem Kraju. Ko je vetiuar pa se ni posvetu 1 uaiJneniu študiju, pae pa pisate-6Vanju. ‘Suteijova^ oz. pesnikovati je 6 ze v tretji gimnaziji, 'tedaj Ustavil «l. zvezek» pesmi. tSenj iti-)/ mu j6 umrla mati. To za Ivana veiik udarec, te- ne jtn* "«j /pena SJ S; d Hotel Hjt' je zagnala velik hrup proti .J' jo končno pokupila in javno M*a čet, da je protiverska. ^ ‘JCi CiJ Cankar je teuaj živel v ijll|1-1'1 delavskem preumestju na :o/ ltndJU' 1 dm Je imei priliko od il* i,ViJe sPoznati vso oeao in tezo ,o/ 8i ‘ .1-1 pie®. pt' . Sl p» 18 ■S, 4. A ;0 nf 4 elin z#, >J yn y i le morda se boij kot kdajkoli Cankarjevo družino beda in nikanje. Za kritje pogrebnin °v je mladi Ivan prodal za-lt)|a‘llu Kleinmayru ^ Bambergu j^*0 Pesmi «Erotika». Ta je po r u mn0go u zbudila mnogo zanimanja. 'všcuia s Škotom Jegličem na t^'ba delavskega razieda. to je 1 'hocno vpnvaio nanj, uu ga je »d 11,1 priveulo uo tega, ua se je g^li za socialdemokratsko in postal celo njen kandi-K »n državnozborskih volitvah, je prav posebno rad pre- ?, I To je v grobih obrisih kratek pregled Cankarjevega življenjepisa. Nemogoče je na tem omejenem prostoru niti v zelo površnih obrisih pregledati obširna Cankarjeva ustvarjalna dela. Njegova «Zbrana dela» obsegajo dvajset zvezkov s približno 7.500 stranmi srednje Velikosti. Ta dela so prava umetniška enciklopedija. V vseh Cankarjevih delih je jasno razvidna Sied njegove težke ziv-ijenske poli. in prav zaradi tega stoje ta dela na tako visokem mestu. Ivanu Cankarju se je ze v mladinski dobi vtisnil v dušo pečat socialne Borbe. Ker se je moral ze izza mladih let boriti za svoj živ-Ijenski obstanek, je tem lažje prikazal v svojih deuh bednega študenta, ki omaguje, umetnika, ki hira, učitelja, ki ga vsi ustrahujejo, in lahko je razkrinkal objestne župane, nenasitne veijake utuiake), ter oblastizeljne duhovnike, ki izkoriščajo vero za svojo poulično spekulacijo. iNeusmiijeno je uuarn po taKozvtimh narodnih veljakih, ki so poo Krinko «naroua» iskan le svoje Blagostanje, iver je bu Cankar iskren m pravičen in ker je pojasnil «ljudstvu» resnico je bu napadan m preganjan 1 od narodno! velikanov ou ouiasti. Kritike, ki so jih pisali malomeščanski eie-menti, so one pume sirupa za njegova dela. Kevoiucionarm Cankar pa se jih m ustrašil. Korakal je po svoji poti naprej. Kritikom pa je zapisal besede «Kje ste, moji grobarji? Starost, kako si še daleč!» bo vsej pravici lahko truiinu, ua je bil carikar nas prvi proletarski pnaieij v pravem pomenu beseue. Njegovo nt utrudljivo analiziranje ueiavskih m veijaskih razmer ga je postavno visoko nau Vse tedanje voditelje ueiavskga razreda ul ueiavskega gioanja spioh. Bostai ,e tako, pravi preutiouruK m gias-mn bodoče proletarske revolucije. Cankar je nu prvi siovenski socialist, ki je povuarn, ua je za dosego cilja pruietarsite revolucije nujno po trenila skupna Doroa delavca, kmeta in ueiovnega izoOrazenca. Tako vidimo, da pisatelj Ivan Cankar m Bu ie umetnik na leposlovnem polju, marveč tudi socialistični norec m oblikovalec socialistične ideologije. Zato je pravilno, današnji rod globieje in pravilneje doumeva njegova dela. Tisto, za kar se je on vse življenje boril takorekoč sam, prehaja danes v široke plasti delovnih ljudi. In to je obračun s staro, zaslepljeno preteklostjo. Naj omenim na tem mestu le en odlomek iz njegovega govora v dvorani Ljudskega odra v Trstu. «Edina pot je boj ljudstva, brezkompromisen boj, dokler ne pade zadnja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj. Boj za popolno socialno in politično osvobojenje — da. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, suženj tega anonimnega naroda — dokler bo tlačanila, dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna kultura. Boj za osvobojenje je kulturen boj in kdor ta boj odre-kuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture». Ivan Cankar je s .svojimi deli postavil nesmrten spomenik na literarnem in političnem polju našemu malemu narodu. Njegova dela so prevedena v trmastih evropskih jezikih. Politično ustvarjalno delo, ki ga je začel on izoblikovati na Slovenskem, nadaljuje danes velika vrsta delovnih ljudi s svojo neizprosno borbo za dosego svojega skupnega cilja. I 6 I «Prijatelj, poglej globlje ! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iztegajo, iščejo ciljev. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast ! Njih misel je bila prava : ne bele krizanteme na ogoljen frak - rdeč nagelj na ka-mižolo ! Ne boj se, narod se ne da oslepariti, ne da si zavezati oči ! Naj ga vodijo po stranpotih, po močvirju, po temi - sam bo našel pofdo solnca !» IVAN CANKAR Protestantizem in razvoj kulture na Slovenskem Jezikovno najboljši med protestantskimi pisatelji je bil Sebastjan Krelj, rodom iz Vipave, ki pa je umrl komaj 29 let star. Uporabljal je gorenjsko narečje, a v potrebi se hrvaških izrazov ni branil. Njegova zgodnja smrt je sicer preprečila njegov namen urediti slovenski pravopis, vendar je dal pobudo najbolj izobraženemu našemu protestantskemu pisatelju Adamu Bohoriču, da je sestavil prvo slovnico slovenskega jezika «Arcticae ho-rulae» (zimske urice). V predgovoru tej knjigi dokazuje Bohorič plemiški mladini, da je slovenski narod del velikega slovanskega telesa in ji svetuje učenje sloven- kvai delavcem. Naj omenim tu > drugim te dve predavanji, ki Je Imel v dvorani Ljudskega_ dvl *‘StU ^ ln aPrlla brez socialne in politične svo- Predavanji ocividno nista j Bude je nemogoča kulturna svobo- di volji takratnim tržaškim na- $ ja' ili tl' aili <lc viKfkiga generala Boiuparic. kateri je meM uaro/hli, nje-k »vo volo v letyrn dopolnili. To hudo udervliaive,, mu flrafhnd pofrenje. k .ure fle vi od zclerfkih foldatov v tyih navaj-potygru*i\|i predali, fo n.tl vam morelli vhc v« naprej perii uditi mogie , pov ertine le naxaj od tega vafhiga pervia Deputa, jeli mu li Jru^t t Generali . Poglavarji, mu Oftuifii, kateri pod moji m uapvlu* vanju , i[iu povvLiu IIojv, vatn ponudijo brambo, mu mofb khe» vfe forte hudiga s'vami okrog-bojtmya. Ne bojte fe. dc bi pofhtei al val hi vpri kjy supermga delal dcr$hiu\K> inu navade v li h ludi, sladi pakS val he: Nafhi I oliai je bodo ojd/o v’ fvoji dolehoofii denJis’» ni. dc ih-bodo fmyli vam ni/.h kriviga duriti, inu vlaki foldat bo por ti pri/hi / merijo pofhtraflm , kateri fd f val he prebivabfha s* filo vrme , mu na tako visbo ropanj» dolihan duri. rryu vafbihj fh^n kaj durili, li t mi zhaihnu) debrai saj Mj niimg obdivjamm premagavzam enaki, narho ia\ deuKanjc inu perludnoll vaf bo moglo prev iskati, de mi zhc^ tudlogc, katero vojfka j leboj pčmclse; stlibujemo ^ ‘mi jiht, bomo lydiji dtiiifil gridile, iug’ n< aaputi/te' v albe oRmfhak BERNADOTTE) Fen oic ettev preglas Valentin Kataj e v j-K Prus j a je pokazala, da je še urnejša in okretnejša od brata, t O očesa je s predirnim vriskom švignila v vezo ruta ji Ni j. li*a z glave in obvisela na krepkem, majhem tilniku — le dolgi, \uNSle> Prepleteni s koleninastim trakom so zamigotali pred Se-j, nosom. VUjmraka ve2e so v vojaka gledale bleščeče se oči, okrogle in v ne ulovite me!» \jQ2av veliko mi je do tega'» je s hlinjeno ravnodušnostjo dejal on je zvijačil. Strastno si je želel ujeti predrzno dekletce in tori'0 Po zadnji plati, da bi spoštovala vojaški poklic. (i aa dobro je vedel, s silo tu ne bo nič. Treba je oprezno ravnati. « J**1 bi se menil za Frosjo, se je zaskrbljeno sprehodil po izbi, "It , | 8 bi iskal kakšno potrebno reč. Odšel je celo namenoma čim Vrat in brskal je po podoknici, da bi odvrnil vsak sum. t\iS?en° me ne ujamete!» je zaslišal od zadaj Froskin glas. N', (f edal je čez rame. Predrzno dekle je stalo z eno nogo že v za vsak primer za kljuko, da bi v ugodnem trenutku vrata bratu prav pred nosom. 2. nadaljevanje z zelenimi rožami, pobliskujoča izpod nje z očmi, temnimi kakor višnja. In nenadno je njegovo široko, dobrodušno lice z nežnimi črtami zalila burna vojaška rdečica. Prijel se je za ovratnik srajce, ki se mu je razpela in sramežljivo zategnil spodnjice ter preteč Froski s pestjo, skokoma pobegnil v bajto. «Nu, mar ste me ujeli?» je odjeknil s ceste Froskin glas. III. POGLAVJE Mož-beseba »Kdo neki je to bil. Sonja v veliko mi je do tega!» je brundal in počasi prebiral stvari, esbici ga je mikalo, da bi skočil in ujel dekle. i. «p’ Vseeno me ne ujamete!» a »bj 8v treba je! Ce hočem, te ujamem. Glej, zdaj obujem škornje - ertl hlače, v roke vzamem pas . . .» >, iienvlle boš videla!» ,Sil . Iutl se je leno stegnil za hlačami in iznenada, s strašnim licem V Ntjti* ^r°sko. Toda ona je že kakor veter hitela skoz vežo. Padle Alt s 6’ zaropotala so vedra. Zaloputnila je kljuka zunanjih vrat. c=“- e bi mogel vzdržati in tak, kakršen je bil, v bombažnih spod- *i) S l|t61jui6 skočit na dvorišče in stekel bos po mokri, hladni zemlji, S Ny.lc^e sijoči pod močnim soncem februarske odjuge. i1*1 kin, i*° radovednih deklet in žena z vedri, ki so se že od jutra ili^Vsv okoli bajte, da bi videle z vojne se vrnivšega možaka Vsk^ga Semjona — se je z vriskom razbežalo na vse strani, *Vr° Zakrivajoč oči z rutami in kričeč na ves glas; 1» nesramnež! Branite se, dobri ljudje! Na pomoč!» j* it .l0tl si je s roko zasenčil oči pred soncem. Zazdelo se mu je, N v:64 bežečimi dekleti ena, v kratkem črnem jopiču in nabra-cu> ki se posebno sromžljivo zakriva s koncem rožnate rute Brk pa nikar ne oblijte.... Ze spet si tu?» «Zakaj se pa skrivaš? Pridi v sobo.» «Tu sem.» «Vi ste pa pametni!» ali ne Sonja?» je razmišljal Semjon, ko je v zrcalu ogledoval #vojo brado, katere si že teden dni ni bil obril. Ko se je namilil z aluminijastim čopičem lastnega izdelka, se (je resno zamislil: ali bi si pustil brke ali ne? Brki, po pravici rečeno, niso bili baj pomembni. Nekakšne redke rdežkaste ščetine, ki so poganjale 'samo na konceh usten, medtem ko pod nosom ni nič raslo. Zaradi llega bi jih lahko mirne duše obril. Poda na drugi strani terjata Jurijev križec in vojaška stopnja brez dvoma brke. Brki so strelcu prav tako neobhodni kakor dva bela, traka, eden povprečno in drugi vzdolž naramenke. In najsi ju je Semjon že davno na bolišču odpa-ral, se vendar ni rad ločil od brk. «Brk pa nikar ne obrijte, naj ostanejo!» se je začul iz predsobe otožni Froskin glas. «Vsi naši vojaki, ki se vračajo z bojišča, imajo brke». «Kaj bi, pridi!» a «Vi bi se radi pretepali.» «Nikakor ne.» «Pokrižajte se!» «A kaj, če ne verujem v boga?» «Kaj ne bi! Verujete!» «Odkod pa ti to veš?» «Na, tako; vem: tisti pri topovih vsi do zadnjega verujejo v boga. Oni od pešadije ali mornarji črnomorske mornarice pa spet vsi do zadnjega ne verujejo». «Lej, lej, ti pa res vse veš. Kaj pa oni od konjenice ali, postavim, od inžinjerije, kaj pa ti? Ali verujejo ali ne verujejo?» «Ti? ne vem. Od konjenice ali od inžinjerije se ni še noben vrnil.» V takem razgovoru z bratom je Frosja po malem prišla v sobo in se zaupljivo postavila blizu njega ter z razprtimi očmi uživala v zanosni zabavi britja. J , . Spretno zastavljena britev se je bleščala v Semjonovi roki m se zajčkala po sobi kakor zrcalo. Ostrina je obzirno posnemala milnico z brade, pod njo se je kazala čista polt, rdeča od miljenja. Dekle je poslušalo s pritajenim dihom, z glavo nagnjeno postrani. «Poslušajte, mar čujete? Prav tako kakor cvrček.» «Kaj pa?» «Pa, britev. Cvrči tenko, tenko. Kakor cvrček Mar ne?» «To gotovo cvrči v tvojem nosu.» Frosja je prasnila v smeh in se zmedla. Nekaj časa je molčala in se prestopala z noge na nogo; že davno je hotela bratu nekaj zaupati. Ampak ta reč je bila tako pomembna in skrivnostna, da dekletce sredi šaljivega razgovora nikakor ni utegnilo zastaviti potrebne besede. Razen tega ji je bila napoti mati. ki se nikakor ni ganila od peči, kjer je pripravljala sinu dober boršč iz kislega zelja, kaše in svinjine. Nu, zdajci je mati stopila iz sobe po mast. Frosja si je položila roko na ledja, se docela približala bratu in pričela vleči svojo svetlo pletenico. Njene plave obrvi so se strogo nabrale. Okrog polnih usten so se nabrale gubice, da so bile zaokrožene kakor pri kakšni starki. «Cuj, Semjon,» je rekla naglo in postrani pogledala k vratom, «neka oseba ti pošilja pozdrav, — kdo je to, veš sam najbolje in ta oseba te vpraša, kakšni so tvoji nadaljnji nameni. Ali boš postal k njej svate ali ne? Ali pa se morda te osebe že ne spominjaš več?» Britev v Semjonovi roki je zatrepetala «Lej jo! Kar pod roko ti bevska vsakovrstne neumnosti. Mirne duše bi se lahko porezal.» Na vso moč je nabral čelo in pazno s papirjem obrisal britev. «S)?oroči tej osebi,»" je rekel s pogledoom uprtim vstran, «da se me ona morda ne spominja, toda jaz je nisem pozabil in da vsekakor ostanem mož - beseda!» Frosja je važno prikimala, nato pa je namah postalo njeno lice lokavo in živo kakor lice stare vaške klepetulje. Privila se je bratu ob rame in vroč dih je zalil njegovo uho, na katerem se je šumeče sušila milnica: «Pridi drevi na prejo k Remenjukovim. Toda ne k enim Remen-jukom, katerih vrt je poleg vrta Ivasenjkovih, marveč k tistim Re-menjukom, ki so izgubili dva sina pri jješadiji na bojišču. Danes je na vrsti Remenjukova Ljuba, tam boš srèdal tisto osebo, imaš kaj drobiža, da boš dekleta z medenjaki pogostil? «Se bo že našel kak groš.» «Ni treba. Šalim se. Od demobiliziranih dekleta ničesar ne vzemo.» In že je stopila v sobo mali, prinesla je v razpostrtih žilavih rokah praznično brisačo, ki jo je bila vzela iz skrinje in je bila bogato izvezena s črnimi in rdečimi križci. IV. POGLAVJE Gospodar v e dolgo ni Semjon jedel tako gostega in vrelega boršča z rdečo '~7 papriko, česnom in dobrim krompirjem. Sivi pleteni h:eb iz. JL-i čiste, grobo zmlete pšenice mu je teknil bolj kakor bele romunske pletenice. Od slanine se je pa sploh kar težko ločil. Slanino so hranili nalašč zanj že od pretekle noči, ko so poslednjič klali prašiča. Gosto posoljena in zavita v platneno krpo je bila dolgo zakopana v zemlji in bi bila v takem stanju lahko ležala kar tri leta. Od dolgega ležanja v zemlji je postalg voljna kakor maslo. Kolikšen užitek je bil rezati tak debel kos, podoben marmorju, na tanke rezine, pri tem pa z vojaškim nožem čistiti z nje zemljo in sol in sneti trdo, rumenkasto, skoraj prozorno kožo! POZOR NA KURJA OČESA! V zadnjem času se dogajajo v coni A takozvanega Svoooanega tržaškega ozemlja čudoviti dogodki, Ki bi prav lahko služili Kot dragocen material ta kak avanturistično -gangsterski tlim ameriške proizvodnje. V prvi vrsti je Udba paziti, da se ne siopi na Kurje oko kakemu Litovcu, 'io je ze grom in strela. V neou segajoče 'vpitje Primorskega sceni vista imen, s c vena « kom imorm ìsiu, ». ves policijski apaiat je oukoj na no-gan. preiskave, zasliševanja, aretacije. iskanje orožja, soumja, obsouoe — vse to na uslugo primorskemu in tiioveu z uoiecim Kurjem ovesoui. ce se ne veste, vam moiamo pac pc.ao.uti, ua so poocan moralisti, on p. ve make pon nosom pa no najmanjšega kurjega o<____a — nedo- takljivi. Bog ne naj, na oi tito-iaststa samo po strani pegienai, tvoja oosouua je zapisanal Policija oo uakOj izaa.a oosuno uradno poročno, zaoeijeno s ipo-arobnmu poaaiki o Vsen mogočih «viiinan» «nvnolzne žrtve», poročilo oouu seveua «tovariško» oojavin «Giornale m meste», «Corriere di Trieste» in a» ugi. ivesrecnezu, ki se je kaj takega arzilli, pa je zagou.ovi.ena pon-cijska «gostoljubnost». Neaaj arugega pa je če se, recimo zgoui ziocin kot n. pi. v rJu-nju. Policija išče, raziskuje, poizveduje, a grej čudo — zločin Ostane ovii v neprodano meglo. Razumljivo, zuev .e uoeznik iz drugima deia takez-vanega Svobodnega ozernl.a, zločinci pa iz v« st «nedotakljivih». Primorski molči kot groo, vomere je v «velikin dvomin», za Giornale, tudi ni nič jasnega. Ta je pa se čudovitejša! Neke noči se pojavijo na postaji v Devimi trije aobro oboroženi neznanci, ki imajo s seboj ceio radio oadajno postajo. Z naj-večjo hladnoKrvnOst.o zaseae.o postajo, kjer se z vso udobnostjo zadržijo skoro ave uiti. Ko se jim zai, da je «šale» konec, prav mirno oaidejo, ne da bi seveda pozabili pustiti na obrazu prest rasenega nameščenca otipljive dokaze svojega «miroljubnega» obiska. Tu nam boste gotovo rekli, da «lazemo», ker časopisi skoro niso omenili tega dogouaa ln prav v tem tiči uganka! Rt-letnega delavca Valentina Prinčič, ker je v delovnih urah kadil. Za slične primere predvideva delovni pravilnik le ukor ali denarno giobo Toda ravnateljstvo tovarne je to pot postopalo na najbolj nečloveški in okruten način. Ne upoštevajoč visoke starosti in okolšcino, da je bil .Prinčič invalid dela, ga je, zaradi tega neznatnega prekrška takoj odpustilo z dela. 4 gj; 23.30 val. dol. 25.08; 30,80; 0 280,9; 377,4; čas 01, val. dol. •> 30.96; 280,9; 377,4. fi Razen tega vsako nedelj0 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. v9l, (V slovenščini) čas: IR-1® vii). dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 22.06 ,4; dol. 25.08;. 30.80; 30.96; 280.9: 'Lji; čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.96; » g 377.4; čas; 01,30 vai. dol. 30,80; L ' 280.9; 377.4. SOFIJA va, (V srbohrvaščini) čas: 18,f* dol. 39,11; čas: 2,45 val, dol 291 zen ob sredah in nedeljah)- PRAGA val- (V srbohrvaščini) čas dol. 31,4; čas 16,30-17 val dol »j-V slovenščini) čas 17-17,12 va 49,92; čas 17,15-17,45 vai. dol- i 49,t* 20,2V"d„|, Jutri ob 17. uri v pri Rumeni hiši too V petek 9. t. m. ob 20. uri gostuje v P. D. Pečar (Kolonja) sve-toivanski dramski in pevski odsek P. D. «Škamperle». Na sporedu; re-citacitacija «Primorke», zborna recitacija «Dume» in venček narodnih pesmi. Cisti izkupiček je namenjem za «Otroško božičnico». V petek 9. dec. ob 20.uri na sedežu Prosvetnega društva «A. Ce-bulec» bo predavanje o glasbi. Po Barkovljah I predavanju bo pevski Zbor «Veleria sedežu sila» in Skednja zapel nekaj pesmi. (V srbohrvaščini) čas -val. dui. 49,92; čas 0,30-0,45 V*1-31,41 BUKAREŠTA V srbohrvaščini čas: 20,00 dol. 48,30. BUDIMPEŠTA ^ (V srbohrvaščini) čas: 7, d° f|, val. do. 288,5; čas: 17 do 17,1° y dol. 549,5; čas: 17,45 do 18, v«1' „5. 288,5; čas; 19,40 do 20 val. dol- B 3| (V slovenščini) čas: 20,45 0 val. dol. 288,5. ^5 (V srbohrvaščini) čas: 22 do val. dol. 288,5. ji (V slovenščini) čas: 22,45 6° val. dol. 288,5. ^6 (V srbohrvaščini) čas: 24 d° val. dol. 549,5. VARŠAVA v»1' V sibohrvaščini) čas: 19,66 dol. 48,25. TI it AN A v»1' (V srbohrvaščini) čas: 2li0" dol. 38.22. a Zveza bivših političnih Pre^^fi' cev priredi jutri, 4, t. m. s ^ -kom ob 20. uri družabni ve plesom, ki bo trajal do 2. uly|jtii' družabni ve<" " trajal traj. Izkupiček gre v sklad nih pripornikov. ,t Za «Demokratično solide»10^ „ prispevali: celica železničar)6^’ jj- i$l 70. obletnici rojstva tov. Stal'1® jj5 ruje 3000 lir, Znebel in tova»^^ lir, P. D. Campore in Centro di 2000 lir, Cultura», ob P (()v, poroke tov. Angela Bl^ži»6 1,1 Zmage Lorenzi 200 lire. ,{0iKa Koordinacijski odbor za božičnico» — sekcija M»® / vrši vsak dan od 17. do 1 vpisovanje otrok za božič» na sedežu Prosvetnega «A. Cebulec». , Odgov. urednik DUŠAN Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - R»m',P Dovoljenje A. I- 18- Ji “i,5 - Trgovina s čevlji TREVISANI ČEVLJI IN ULICA VASARI ŠT. COPATE ULICA VASARI ŠT. 10 tudi na obvc