Francka Zupančič        Lakota. (Vojna pravljica.)
J0L|H5g ružinica    je    povcčerjala    krompir,    malo
r3§J|iS   mleka  in   kosček ovsenega kruha. Bratec
jŠssL. in   sestrica   sta   še   obsedela   in   zrla   na
TlsSoS^ prazno  mizo,   kot  da   bi   še   kaj pričako-
vala   — ali da je še kaj na mizi. A bilo ni nič več.
— Tako je bilo dan za dnem.
Iz očes otrok je prisijal mal, nemiren duh. Za-plesal po mizi, in koder je uzrl drobtinico, se je pri-pognil do nje ter jo je pobral. To je bil 1 a k o t n i d u h, Ko pa je bila miza prazna, čisto prazna, se je vrnil škodoželjno v rjave očke otrok ter zrl vunkaj, kot da hoče oznanjati vsemu svetu: tu domuje glad. Otroka sta bila zelo pridna. Nič nista tožila in -jadikovala. Sedela sta sključena kot dva plašna ptička. V kuhinji zunaj jepomivala mati posodo. Za pečjo ;e pa sedela babica in je poklicala zdajci otroka |, k scbi. Njene oči so videle globoko v fjave očke otrok. Lakotni duh pa je takoj ob klicu babice izginil izza očesnih okenc in se je skril na dno otroških srčec. A babica ga je še vseeno videla ondi, kako je čepel v kotičku in čakal, kdaj bo kaj popraskati. In mislila si je babica: »Da bi imela le kosček kruha, pa bi ga prepodila^ lega krvosesa.« — Lakotni duh pa se je potuhnil kot mačka: poželjivo in zvifo.
Bil je čas, ko je prinesla mati po večerji vsakrat lep kos belega kruha, dobrega, maslenega —" ali pa
Stran 182_________ANGELČEK__________Leto 26
sladak kolač z rozinanii. A tega časa sta se otročiča prav malo spominjala, ker sta bila tedaj še zelo majčkena,
Sedaj pa je bilo tiho v sobi. »Babica, samo še malo kruhka...« je zamoledoval bratec. Babica sc je ustrašila, vstala je in šla v shrambo ter prinesla vsa-kemu otroku kosček kruha. Lakotni duh je zacepetal z drobnimi nožicami, bil je jezen in se ni več pokazal pri očesnih okencih. Babica je pa zopet sedla k peči in je začela pripovedovati:
»Nekoč je živel zelo reven deček, sirota. Tia je nioral iti v mesto, iskat sorodnike, ker so mu umrli starši, Ko se je vlegel zadnji večer doma na slamnato blazino, in ni bilo mamicc, da bi ga odela, je pristo-picalo skozi duri malo, neznatno bitje in šlo narav-nost k dečkovemu ležišču, ko je ravno dremal. Bitje je bilo drobno, neznatno, svetlih las, bledih lic in temno obsenčenih, globoko udrtih oči. S svojimi be-limi prsli se je dotaknilo dečkovega čela, da jc šc enkrat odprl oči in pogledal.
»Me poznaš?« ga vpraša bitje.
»Ne!« odgovori deček.
»Zapomni si! Jaz sem Lakota. Ko boš šel jutri z doma, bom šla s teboj in te bom vodila.«
»Oh!« je zaplakal dečck, ker se je spomn.il očcta in matere, ter da ni ta dan še ničesar jedel razen skorje trdega kruha.
Jokaje je dcček zaspal. Ko se je pa prebudil v jutru, je že sedela ob vznožju njegove posteljc Lakota, kot da ga je čuvala vso noč.
>Požuri se!« mu je velela.
Deček se je napi-avil. Šel je v kuhinjo, a bila je hladna in prazna. Po vsej hiši je bilo tiho. Zabolelo ga je srčece in zaihtel je. Tedaj ga je prijela Lakota za roko in ga odpeljala, kakor mu je obljubila prejšnji večcr. Črcz nekaj časa ga je vprašala: »Ali me vidiš, ko grem s teboj?« Deček ji je le prikimal. Bilo mu jc tako tesno in hudo pri srcu; saj je bil še brLz zajtrka.
Ob robu gozda je stala hišica z malimi okenci. Lakota jc rekla dečku: »Idi v to hišico in poprosi kosček  kruha!«   —   Deček   se   zboji.   Še   nikdar   ni
Leto 26___________ANGELČEK_________Stran 183
prosjačil, Oblije ga rdečica. A Lakota mu reče iznova in oStro: »Idi!«
In šel je. Prestopil je kamenito stopnico ter od-prl duri. V izbi je bila stara ženica. Dečck pa ni mo-gel izpregovoriti bescde. Povesil je glavo in ziardel iznova. A ženica ga ni izpraševala nič. Prinesla mu je skledico kave in kos črnega kruha ter mu uka-zala, naj sede za mizo. Lakota je pa čakala zunaj, Ker je bila pa žetiica tako prijazna, je začel deček govoriti z njo in ji je pripovedoval o svoji revi, da se je ženi smilil, In je imela solzne oči.
Ko je prišel deček vunkaj, ni uzrl nikjer več Lakote. Solnce ie sijalo, in deček je veselo zaklical: ^Lakota, kje si?« — A se mu ni oglasila. Iznova jc zaklical: »Lakota, Lakota!«
Nič!
Gotovo je šla naprej, si je mislil deček in je šel dalje.
Ko je pa že hodil precej časa, je uzrl Lakoto, sedečo ob poti.
»Si vendar tu?« ga je vprašala ona in vstala^ »Kako se ti je godilo?«
»O, dobro, prav dobro!« je odgovoril deček. Pa je Lakoti pripovcdoval o dobri žcnici. Tcdaj sc je razvcselila Lakota, se zasvetila kot angel, pa obraz ji je zažarel kot zvezda, in oči so se ji bliskale kot pomladno solnce. Rekla jc prijazno: »Šla bom tu mi-mo!« — Deček je vprašal: »Kam boš šla?« — A La-kota mu ni več odgovorila. In deček ni razumel po-mcna besedi »šla bom tod mimo«.
Solnce je stalo najvišje na nebu. Vroče je bilo in soparno. V dolini je stal mlin. Voda \e šumela, brzela v strugi in gonila mlinsko kolo. Lakota je obstala vrhu klanca nad mlinom, pa zrla nekaj časa vodo in rekla naposled dečku: »Idi v mlin!« — Deček jo je slušal, Vedno bližje mu je bil ropot koles. Že so hlapci hodili semintia tcr nosili težke, polne mehove in vrečc moke. Pred mlinom pa so stali vozovi in ča-kali na dober, blag tovor. In pri vratih je stal mlinar tcr ukazoval. Deček ga je ogovoril ponižno, boječe, A mlinar je zarohnel:   »Tak  fantek,  pa   že  bcrači!
Stran 184                 ANGELČEK                    Leto 26
Sramuj se!« — In v kuhinjo je zaklical: »Dajte mu kosček kruha vunkaj!«
Dekla mu je prinesla kosček kruha. Deček se je preplašen in bled vrnil k Lakoti. Ta ga je zopet vprešala, kako se mu je godilo. Tediaj je deček zajo-kal tako bolestno in milo, kot da stoji zopet ob mrt-vaškem odru matere, pa je držal s tresočo roko tanki kosček kruha. Lakota se je razsrdila in z njenega obraza je odsevala jeza. Rekla je: »Tu ne bom šla mimo!«
Tako je potem rekla še večkrat: »Tu bom šla mimo« — aJi pa: »Tu ne bom šla mimo«, kakor se je že vračal deček vesel ali žalosten iz hiš,
Naposled sta prišla z Lakoto v mesto. Deček je izpraševal od ulice do ulice po svojih sorodnikih, h katerim je hotel, in naposled je izvedcl, da so se izsclili iz mesta že davno, in nihče ni vedel, kam. Bil je torej sam in tuj v mestu, med visokimi hišami. Nikamor si ni upal, čeravno ga je Lakota silila, Vse-povsod je bilo po mestu veselo življenje. V pekarijah je bilo nagromadenih žcmelj, prest in vsakovrstnega peciva — da je dečku jemalo vid, Za malo denarja se \e dobilo vsega dovolj. Trgovci so imeli še polnc pre-dale kave, riža, sladkorja; vsega v izobilju. In čc se je prav veliko skupilo, so bili zadovoljni in so rekali: »Hvala!«                         ,       ,
Otrokoma ob babici so zažarela lica in oči. Babica je prenehala. V mladih dušicah so se porajale pestrobarvne podobc iz preteklosti. Tako — tako jc bilo nekoč .. . Lakotni duh pa \e zbežal iz njiju srčec, se vsedel na mizo in mahal z drobnimi nožicami. Babica pa je pripovedovala naprej:
»Za ubogega dečka se ni zmenil potem nihče. Saj ni imel nihčc časa. Vsak jc hitcl le za svojim opravkom. Izložbena okna so bila tako lepa in velika, in izložcne stvari tako krasne! — Toda kaj je to hasnilo ubogemu dečku? Nepremično je zrl ta kras in tiščal nosek na šipo, A sčasom jc postal truden in onemogel, ker pač nihče ni sit od gledanja. Deček jc vedno bolj čutil glad.
±                  ________......                        f-o.      ,
Zimsko veselje.
Stran 186                ANGELČEK                     Leto 26
Tedaj ga je začela Lakota priganjati, ukazovati mu, in deček je moral slušati, hote ali nehote. Pozvo-nil je boječe ob nekih durih. Lepo oblečen gospod, s svetlimi gumbi na suknji, je odprl, pa ni niti pogledal dečka, ampak le dejal: »Bcračiti je tu prcpovedano!« — pa je zaloputnil vrata. Z okna višje gori je pa po-gledal dol drug gospod z očali in je rekel: »Glejte potepenca! Tako mlad, pa že berači!« — In potem je zagrozil: »Glej, da se mi spraviš odtod!« — Deček je stekel in tekel, da naposled že več ni mogel, pa se je zgrudil v kotu ob oglu ncke ulice. Komaj ga je dobi-tela Lakota, Ko je pa videla revčka ležati, se ji jc za-smilil. Položila mu je roko na glavo in rekla: »Zapu-stila te bom! Naj ti bo dobro!«
• In potem. se je Lakota razsrdila. Zrastla je, postala velika kot cerkven zvonik, pa je< udarila z nogo ob tla, da je jeknilo. Njcn glas jc zadbnel kot žvenket ostrega orožja, ko jc rekla: »Tu pa ne bom šla mimo!« V niestu pa je bil ropot, ni nihče ni slišal besedi Lakotc. Deček je pa spal in spal v kotu... In, ko ga je v jutru našel stražnik, je bil revček mrtcv. Ljudje so tedaj drli skup in postajali. Nastala je velika gneča okrog mrlička, In tožili so: »Ubožčck! Saj bi mu nc bi bilo treba umreti v mestu gladu. Ubogi, ubogi deček!« — A tedaj je bilo že prepozno. Rcvček
je bil mrtev.«
*        *
Otroka sta povcsila glavici. V očeh so )ima zalesketale solzc. A bratcc je zaprosil: »Babica, na-prej!« In babica je nadaljevala: »V samotni skalni duplini je živela scstra Lakote. K njcj je šla Lakota in ji je povedala vse, kar se je zgodilo. Kako je umrl v mestu ubogi deček lakote, čeravno se jc videlo po izložbah vse polno dobrot, in kako trdosrčni so mnogi liudje. Sestra jo je poslušala in vstala. Bila je velika. Iztegnila je roko, prijela velik nabrušen meč, pa ga zčidela na rame. Nadela si je krvavordečo čela-do in je šla v svet. Ko je prišla tudi v ono mesto, so sc je ljudje ustrašili in so dejali: »To je Vojska!« — Mnogi se pa seveda niso zmenili zanjo. Vojska pa je
Leto 26   __________ANGELČEK__________Stran 187
zavihtela. meč ter rekla resno in trpko, da je celo Lakota strepetala: »Ostala bom dolgo, dolgo!«
Lakota pa je storila, kot jc prctila, Šla je mimo hišice ob gozdu. Notri je sedela stara ženica in je jedla močnik, pripravljen iz moke in_s kozjim mlekom. Pa je zrla z modrimi očmi skozi mala okcnca, — Lakota je prišla do mlina. Šla je noter in položila roko na mlinsko kolo. Pa se je takoj ustavilo. Nobenega mehu žita, nobenega prahu moke ni bilo poslej več v mlinu. Mlinar je postal obupan pred hišnimi vratmi. — Lakota je pa šla šc v marsikatero hišo, kot je ob-ljubila. Povsod so izginile potem polne sklede raz mize in mesto njih prišle male posodice s tanko-redkimi jedili na mizo. Suh kruh je nadomestoval pecivo, ali ga pa sploh ni bilo.
Tudi v mesto je prišla Lakota. Postala je velika, večja kot najvišji zvonik. V pekarijah ni bilo dobiti več žcmelj, prest, kolačev in drugega pcciva. Vse dobro je šlo v kraljestvo palčkov in vilj ljudje do-bregd niso več videli. Trgovec je gledal s skrbjo ljudi, ki so prihajali v trgovino, ker je imel le prazne pre-dale. Ljudje so pa kupovali za drag denar ter rekali: »Hvala lepa!« Bili so veseli, da so sploh kaj dobili. Pred prodajalnami ob izložbah pa so stale dolge vrste Ijudi in se gnetle ter čakale ure in ure na kosček sla-nine ali peščico moke ali merico sladkorja.«
-*        *
Babica je umolknila. Resno in tiho je bilo v sobi. Deklica je odgovorila: »Potem je pa prišla Lakota tudi k nam?« Babica je prikimala: »Malo je je tudi pri nas. Ker velikokrat se nismo sponrnili gladnih siromakov, ko nara je bilo dobro. In vinar, ki smo ga jim dali, smo dali brez misli in neprijazno, Zato . . . Lakota pa ne bo ostala vedno. Zopet bo odšla. In sicer tedaj, ko bodo ljudje zopet izvrševali blaga dela usmiljenja: ko bodo zopet radodarni do revežev, ko nikogar ne bodo zavidali, nikogar žalili. Ko se bodo ljudje zopet med seboj ljubili, kakor nas je učil naš Zveličar: »Na tem bodo vsi spoznali, da ste mofi, če boste  ljubezen imeli mcd  scboj.«   Tedaj  bo minula
I
Stran 188                 ANGELČEK                    Leto 26           j
lakota, Potem bo seveda izginila z njo s sveta tudi vojska. Kajti ljubezen do bližnjega je najvcčji sovražnik Vojske in Lakote.«
In otroka sta zdaj veselo vzkliknila: »Babica, koj jutri storiva kaj dobrcga!«
In Lakota je ledaj urno vstala ter stekla pri vra-tih vun. Jc niste videli?
Otroka pa sta še v svojih posteljicah sanjala o ljubezni, ki jo bodeta delila naslcdnji dan, jutri že, jutri — in jutri že tudi morda pride — mir, mir, mir!