List 12. Tečaj XXXI. spodarske ? obrtniške narodne Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaDe po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., s pol 4 gold., za pol 2 gold za četrt. 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr 1 gold pošilj Ljubljani v sredo 19. marcija 1873 Obseg: Sadjerejci, na noge zoper sovražne gosenice! Cepilna smola Kdaj je lov divj v* prepovedan Dve reci našim renskem. sadje- in murborejcem. Priporočilo K. Schmidtové vrtnarije v Ljublj Potopisne crtice po Go O stranki pravice ali pravni stranki Avstrijski Mnogovrstne novice. Naši dopisi Novičar Gospodarske stvari Sadjerejci ! brez vsega odloga na boj zoper go- senice f Sadjerejci 14 dni v se odložite 9 dre vj i tačas so se izlezle po in niste jih več kos ustrahovati. na noge zoper sovražne gosenice! Kaj je tedaj storiti zoper gosenice? Prvo JL i v Kj jG j ua uj^iuuao o y v/ju ui^ ïj^« iiau jjajuuo^ ua Sadjereja ima mnogo sovražnikov , posebno pa listni gosenčni zavitki so prekljuvani in prazni, ondi je listně uši, kebre dolgonosce, zajče in tič namesti tebe delo opravil. Ako so pa ti zavitki še v / • \ ** A M ft -t m. - m A á ft ft « ^ ft ft . A da ogledaš svoje drevje. Ako najdeš, da mraz pa požrešne gosenice (osranice). celi in maj hne gosencice v njih, moraš jih ti pokončati. Lanško. zimo je mraz po gornjem Koroškem sila Stori pa tako-le: vzemi lahno leskovo prekljico pre- ^r^^ ^ " ^^ O J v/wixvjxi wiiu uivu larvu iu • v ukjiaam. xauaw jl^oauvu j pjL u veliko starega* m mlađega . sadnega drevja pokončal, kolji jo na tanjšem koncu in prigojzdi jo, da bo neko tudi v našem Bohinji; kjer že 10 let mraz ni kaj ško- liko zijala kakor vilice doval, se je predzadnjo zimo po mrazu veliko škode naredilo. ? pojdi na drevj e j potrgaj z ro- kami suho neprekljuvane listně zavitke ; kar jih ne mores z rokami doseči, primi jih s preklanim precepom Zoper listně uši, ktere na majhnih drevescih s in jih odtrgaj. Gospôski vrtnarji strižejo gosenčno za- tobakovo vodo preganjamo, na velikih drevescih skoraj lego z drevesnimi škarjami, pa tudi veliko mladik po-nič ne premoremo. končajo. Še je treba otrebljeno listje pograbiti pod Zdatnejšo pomoč pa imamo zoper kebre dolgo- drevesom in v kraj spraviti ali sežgati. nosce, zajče m gosenice. Gosenice so mnogih sort. Tište kterih je na Zdaj pa v se nekaj. -----------0— ----- -----, ~—— Mislim, daje znano po Slovenskem, jc« drevj i naj več in se meseca krsnika v bele metulje spre- veliko let s sadjerejo pecam, in da sem vse poglavitno mené, zaplodí po listji beli metulj. ^ Bela jajčica, ktera žlahno sadje, kar ga po Evropi slovi, vsega skupaj čez 800 sort v svojo drevesnico spravil. Imam pa visoka in pritlična drevesa, in jih proda- da se jez že se po listji vidijo pa kmalu rumenkasta postanejo, se še tisto leto izležejo, žro toliko časa, da so pol palca dolge, potlej se pa zavijejo v deloma snedeno listie • 1 v • • • • • . 1 1 • . • 111 m jam po nizki ceni na vse kraje. Imam že svoje rejence tako pre živi jo zimo zavité v suho listje; kakor hitro na Moravském in v Galiciji celó do Levova, pa spomladi začnejo popki odganjati, začnejo precej zdaj imam naročilo iz Aleksandrije v Egiptu. in ravno jesti ? v se predno je listjo popolnoma razvito. In ljudje k rjmr\ a+i • n»ac?Anî/ia «a aa rw r\ r?l a a»1 r\( í Dobi pravijo po zmoti: „gosenice so se že zlegle se pri meni tudi jedljiva rabarbara (Rheum esculentum), izvrstna nova prikuha, o kteri so Njih sovražniki so mnoge tice. Poznam gospoda, „Novice" že govorile, in pa velikanski špargeljni. kteri je pozimi pticam na svojem oknu jesti dajal in ptice so mu za plačilo ves vrt okoli hiše gosenic oče-dile. Vsi zaviti listi, kteri so na vejice privezani bili, in v kterih so maj hne gosenice zavité in skřite bile, so Prodajam pa visoka drevesca (hochstâmmige) 9 V drevesnici ,,m v v loco u Jabelka > cesnje, razkljuvani in razcunjani Tudi vetrovi so sovražniki gosenic cepljene češplje (Pflaumen) in višnje po 30 do 35 krajc. , kjer na vejice rivezane listne zavitke potrgajo in odnesejo v kraje, jer mlade gosencice živeža ne najdejo in zato lakote poginejo. Kjer pa nespametni ljudje koristne tičice prega- Visoke hruške po 40 do 50 krajc. Orehe po 25 krajc. Visoke murve po 20 do 25 krajc. Pritlična drevesa (Zwergbâume) pa: Jabelka po 30 krajc. Češnje in višnje po 30 do 35 krajc. njajo, jim gnjezda razdirajo in mlade pobijajo, ali kjer 3. Hruške cepljene, češplje in marelice po 30 do 40 kr. , Breskve visoke in pritlične po 30 do 40 krajc. je sploh le malo tic, ondi ostane preganjanje gosenic Člověkovo delo. Ako pa člověk to delo opusti, spre-menijo požrešne gosenice lepe sadně kraje v žalostné puščave, v kterih člověku 2 leti zapored ni treba sadja Spargeljne po Rabarbara po kraj c. kraj c. Letos imam še posebno veliko lepih in žlalmih iskati, kajti po gosenicah objedeno drevje, če je do- hruševih pritlikovcev in novih sort češinj bro še le drugo leto cvetne popke zastavi. Žalostno je bilo gledati lansko leto po lepih vrtih slovenske zemlje, kako so drevesa ob času najlepšega zelenja svoje gole veje v zrak molela! Letos pa sovražnik veliko močnejši mimo lanskega že preži po mlađem zelenji. na prodaj. Lovro Pintar. Cepilna smola. Kakor je znano, cepi ali požlahnuje se sadno in tudi drugo drevje, po različnih načinih. 90 Pri vseh razen enega to je cepljenja v peró nosti je odvisno JL II VOCIl lčt/iCU cuc^di --JC , tíXJjai v poiu 11UOM JO UUV JLoUU, i* 11 J G 1X1 či Lij H ali popkanja, okuliranja — je pa treba, da se s požlah- piči iz pravega mesta izmaknej je manj ali bolj mogoče, da se ce njenjem podlagi, „divjaku" se ne more reči, ker mno- trd e pa je vosek pre gokrat cepi se boljša kar je posebno pri hladném vremenu navadno f pitana sorta na slabšo cepi ali pre- potem je v tem oziru še slabši od ila prizadete rane s primerno snovo zavarujejo ra- Vse te trdemu cepilnemu vosku lastne slabosti dale ščenju škodljivih vplivov podnebja, pred vsem pa vetrov so vrtnarjem povod daljemu premišljevanju, kako da bi jim je ako in gorkote. Od nekdaj že upotrebovalo se je v ta namen se še tej napaki v okom prišlo, in posrećilo navadno z vodo primerno meliko zaméseno il o. Ilu se to je sèm ter tjè tudi še kaj primésilo, na primer, krav- se ne motim Iznajdel je namreč teko ci cepilni vosek temu vosku pravo imé je tek oč kajt jeka itd. — vse to pa z namenom, njegovo kipovitost Luk (Plastizitát) povišati, ter jo po mogočosti obvarovati smol poznejšega razpokanja. še Vse primesi skupaj pa vendar-le niso v stanu ilo šo tako zboljšati, da bi se dalo vsacemu deblu, bodi-si tudi v prvém letu ne popoka prvák sedanjih sadjerejcev, sloveči pii oska nič ni vmes. Te smole ni treba obtiskovati ; zadostuj pičkom čez rane převleče v ze to i f da se z majhnim se kmalu strdi pa ÛUUlJoaii y ua ui ov; ^u/ivy t «wvvuiu u.vwiu. J KJL debelo ali tanko, ravno ali grbančasto ; enako tesno in Da se je na ta način do snove přispělo, kateri se trdeg čvrsto obtisniti. Še posebno pa ni v naši moči ilo, po- ne more ne najmanjša slabost ila ali navadneg tem ko sta mu gorkota in veter vso vlažnost odvzela, voska očitati in katera se sme že vzor popolnosti ime razpokanja ali vsaj ločenja od debla obvarovati, ravno po tej poti vsilujejo se gori našteti, in novati. to dobrému jasno vspehu cepljenja nasprotni vplivi. naših Ker pa tekoča cepilna smola utegne veliki večini Dalje cepljenje tam, ílkj v*c*> jLj-c*'j zjyjLa.)y xvvy \-><*o uc ^ ij cuj a» toraj pri debelih podlagab, katere se z ilom izključljivo naznanimo, kako da se ona napravlj kjer se ilo V se nabiti dá naj zdaj adjerejcev malo znana ali celó neznana biti zato ko Je pijenja zopet približal, jim v razklad cepijo — gre kaj počasi izpod rok. Pred Tek pil mola razločuje se prav za ko se ilo obtisne, vse z mahom obdá in poveže, koliko prav v dve sorti. Ena je gorko tekoča, to je, taka časa ne preteče. Vrh tega je vse skupaj nesnažno, mazljivo delo. katero je treba pred rabo še drug pa mrzlo tek Zdaj ima vrtnar polne roke ila, koj na to naj si pa z rabo čisto nič segreti umazanimi rokami cepiče pripravlja! In kako lahko se z obtiskovanjem ila cepič iz pravega me3ta izmakne ! 7 dolgo dolgo časa tekoča kajt nekoliko segreti katere ni treba pred ona ostane sama na sebi ; Obedve napravljate se se ve Iz vseh teh vzrokov so sadjerejci, posebno pa še drug vav/l^v vwuti t^i^uvjc*« uvjuvl» jul is. l caj v aj c* y od y ^ da zopet po različnih receptih; eden jo delà tako, drug 1 / \T • V à • J ' V 1 y • posestniki večih dre vesnic — kjer se skoro izključljivo prav tanka dveletna debelca požlahnujejo, in kjer je največ na tem ležeče, da se zanesljivo, pri vsem tem Naj nacrtam najprostejša dva načina Gorka tek mol Vzame se 10 delov bele smole, 1 pa vendar-le kar mogoče hitro cepi •vi • pnsii bolj del pa čiste prešičje masti. Smola 7 ako ni kuhana v ze davno surova. Ona se nad žrj vljarska ampak je ne z zubljem (plame do tega, da so začeli na to misliti, da bi se ilo s kako nom) zaradi nevarnosti — v kaki skledici razpusti m boljšo snovo nadomestilo. Ni trajalo dolgo , in boljša uvuj j liuiuvii uuiuiuvjvi » xvaa.x oaituivi la^uou^ iu da se odstrani vsaka nesnažnost, treba jo je skozi kako snova bila je najdena v znaném trdem ce pilném redko platneno rutico pretisniti. Tako očiščena se zopet vosku, kateri se je po različnih receptih iz smole, trpentina in deviškega vozka v " ~ se dělal y večidel nad žrjavico postavi, in dodá se jej mastí. Vse skupaj ter se se zdaj dalje časa meša in delo je koncano dandanes delà. Ako se je malo potřebuj zlij se koj v tisto po Ta cepilni vosek ima v primeri k ilu, kar se snove sodico, v kateri se ima za sprotno rabo segrevati JL - _ jifc. - — m ' . ' «m A A ^ m i i -im m m U « TĚ m * m ^ ^ ^ same na sebi tiče, mnogo boljše lastnosti; zato ni Čuda, ta namen se dobivajo posebne kositars masinice na da Je vse seglo po njem ubogi kmetiček ne rejee, štokov napravi 7 7 ravno najrevnejši sadje- prodaj kateri si vsako leto par lumincem — lamp ni v stanu veter One so tako narejene, da se s podstavljenim smola tekoča obdrží; tako tudi cninca Cepilni vosek se lahko za najtanjše, kakor tudi za šinice gasniti najdebelejše, za popolnoma ravne kakor tudi grbaste v kako skledico nekoliko žrjavice, in nad ali v to podlage enako dobro rabi. On ako Kdor pa take ma-kupiti noče, opravi ravno tako dobro, ako dene pa je prav naprav- posodico s smolo. Jaz bi vsacemu mašinico svetoval ljen ne razpoka. Kar se delà samega z voskom kajti ona je kaj ročna in pri prav y tiče. ie on tudi v tem oziru veliko boljši od ila. lahko rjavica namrec pomrje, in vrh tega je tudi okorno , celo skledo Pri vsem tem pa se vendar še marsikaj pri njem seboj jemati ; posebno v vetrovnem ali pa rosečem pogreša. Kjer ni treba, da bi se cepljenec še z mahom, katerega je treba zopet pritrditi, pade da ovijal od- vremenu. ne Pri rabi te smole je gledati na to, da se pre več ^au^ ^ gre yjlkjl\j llitl v>jv iu^/uva 1v1m aa^v t uj vosek, ni treba druzega, kakor enkrat povezati — pri cepljenji v razklad še tega ne — in z voskom obtis- najbolje, ako si jo za sprotno rabo tako-le hrani: Vročo niti, pa je storjeno vse. Nekteri stavijo še nekoliko pa- naj zlije v mrzlo vodo, in na to naj si napravi daljše ali kraiše štručice, katere se ob času rabe razdrobé ter delo že hitreje izpod rok. Ako vrtnar ima ne segreje ; zavreti namreč ne sme. Kd or bi pa mnogo take smole potřeboval y opravi pirja ali traka vrhi voska, pa to brez vse potrebe. Gledé mazljivosti pa tudi vosek popolnoma nedol- raztopé. v Zdi lily rv ci/j ti aau ou uaijv/ v^aoci y uuum«ÍÍC*II oi luvi MI U« vsak prste, že celó pa takrat, kedar je vreme gorko. 27 delov kajti ako se dalje časa cepi, omazati si mora 2. Mrzla tekoča cepilna smola. Vzame se lotov Da! mazljivost z voskom je v enem obziru skora da hudega špirita — ne žganja bele smole in 5 delov čistega smolo se ravna ravno hujša memo one ila y kajti ne da se prsti pomažejo y y oni se pricnó še tudi sprijemati zavoljo smole y ki kakor je bilo že rečeno y vmes. vezilo itd. Kako sitno pa da je ako Je v se v se ^ vi«, jv, , c*r od prstov trgati se mora y menim y cepič da y y ni praviti tištim, kateri so vse to že skušali. naj poskusijo, pa se bodo prepričali sami. nož treba Drugi v tem obstojí razlo-, namesti masti dodati, polagoma špirita doliva ter meša. Spravljati je treba tako smolo v zaprto posodo, ker, ako pride v preveliko dotiko z zra- tako ček, da se tukaj kom y se lahko strdi. Najbolj se je, ako se v kako Trdi vosek o kterem obtiskovati prav tako, kakor ovonmo mora se ; m tudi od njegovih last- kositarsko škatlo zlije, katere pokrov je za sprejetev čopička preluknjan. Da bi gorkota smole ali pa špirit dobrému vspehu 91 cepljenja kaj škodovala, ni misliti; kajti ako bi to bilo 7 ne potřebovala bi se oboja smola dandanes že po vseh večih drevesnicah naNemškem, Francoskem itd. Mrzla »mola se pa more bolj priporočati kakor gorka 7 to Ozir po domovini. Potopisne črtice po Gorenskem le zaradi prostejše rabe, ker je ni treba segrevati D. Ni davno 7 Spisal Podlipčan. ko me je pot peljala skozi Škofj Kdaj doli Loko na Gorenskem, ktera je zarad železničn c\ leg stavo, po kteri se divj ljati v tem-le času lov divjacme prepovedan. Avstrij i so ravnokar dobili deželno po- nem in trgovinskem obziru me pogostoma imenovana. Ker pa sem ondi rojen, mika par besedí reči o položaji tega mestica v politic ne m niti loviti niti stre Nekdaj je bil po naši ljubi Avstrij današnj jhsrat zopet isto namerava) glavni namen, ponemčiti kozel (gams) od 1. februarija do 30. junija. vse zavode njene. ^ Zato ni smel nikdo v šoli drugače ko nemški govoriti. Ker maternega (slovenskega) jezika nemškega pa nismo znali, si vsak lahko Divj Divj (I ^ _ Srnjak od 1. marca do oO Srna od 16. decembra do 15. septembra koza od 1. decembra do 15. avgusta prila nismo misli 7 imeli koliko se je mladina v tacih šolah naučila Kar Srna mlada od 1. maja do 30. septembra. Zajec od 16. januarija do 15. avgusta. Fazán od 1. februarija do 31. avgusta. Jereb in jerebica od 1. januarija do 15. julij se tega tiče, bila je L o k a prvo mesto, v kterem so surovi učitelji neusmiljeno nemško klj so s steklenim oslom^in palico, kar so Je od 10 11 12 Prepelica od 1. novembra do 15. avgusta Divj i Divj a Skarj petelin od 1. junija do 31. avgusta kokoš celo leto. kteri palic zastop onega časa v v se Skofj jahal mogl delali Ostalo Loki nekoliko tacih vitezov zdaj po otročj jahaj nemčurskeg konj ? na Al pokazalo se je pri zadnjih volitvah v mestni 7 da jih stari kožuh so že moli oglodali in da (mali divji petelin) od 1. junija do 31. ne drži več mraza, akoravno so birokrati kurili 13 14 avgusta da bi Skri- 15 Ločani po nemčurskih Trilerjevih goslih plesali. oj^ijcvjvč* ^luaic» divj« awxwo, \s\jx\7 vaje se pod meglo „liberalizma" kažejo politične reve Veliki jereb in velika jerebica od 1. marca do 31. da od liberalizma nič druzega ne vedó, nego zasmeho vati svetinje naše vere, naravne pravice naroda sloven Škarjevka (mala divja kokoš) celo leto Divj Jaj avgusta % raca od marca do 15. junija iz gnjezd pobirati je tudi prepovedano Pre skeg zatirati in škiliti v „sveto jim Prusij Tem wJBKĚĚĚjĚĚJĚĚB beralcem profet pa je notár Triller. On je tišti pisar, stopki "te postave se prvikrat kaznujejo s 5 do 25 gld. kateri v Ljubljanski „Tagblatt" izmečke nemške kul drugi pot pa ali če je kdo divj polovil do 50 gold ture vliva. Nemčurska peščica je zato vse svoje kite napenjala, da bi mu ta njegov trud poplačala s presto Dve reci našim sadje- in murborejcem. Dva naša rodoljuba sta ponudila sadje- in murborejcem darila: Gospod grof Barbo v Rakovníku na Dolenskem je v občnem zboru družbe kmetijske murborejcem prav lepih murbovih dreves ponudil brez plačila. Novice" so takrat oglasile to domoljubno ponudbo, ker se je dosihmal oglasilo celó malo kmetovalcev in učiteljev ljudskih šol za to lepo pripomoć (more-biti da so prezrli ta oglas), zato ga ponavljamo danes z dostavkom, naj se brž oglasi pri gosp. grofu za dre-vesa, kdor jih želi, da letos ne bode prepozno. upan Vrhniški gosp. Alojzi Jelovšek pa, ki Novicah" ponudil cepičev najžlahnejših hrušek lom panskim padel j^vLv,* jv m se tako pobil, u«, mu neki še zdaj mrzle okladke pokladajo na rane. Narodna zavest pa čedalje globokeje korenine poganja v Škofj: Loki in že v drugo je voljen spoštovani mož gosp da mu Moh Skofj za župana Loka v brtniji in trg se bo za- 77 čela sčasoma zopet povzdigovati, kakor hitro dobi Kranjska dežela zvezo s Trstom po nameravani železniški razen židovske kupčijske ti za ktero Trst zbornice IXUV^A V VV JI * JLIOU, goji velike simpatij Edini Loški okraj zaklada do sedaj Trst z dobrim platnom, katereg b r a tj Stalic na široko in dolgo po je V „il V r -l^tt-LJ. Jjvuu.i4.li. vvj/ivv v nujiiiwiiiivjum *** in jabelk, je prejel toliko oglasov za-nje, da je vredni-štvo naprosil, naj naročnikom po vemo, da jih po vrsti ..............' druge pa se v morji razpošiljajo. Tu bi se tudi dale po razumnem strokovnjaku napraviti mnoge tovarne (fabrike) na pri- , za glavnike, izdelovanje lesenega orodja, izdelo mer vanje železa in odi Sk ofja Loka bode sčasoma središče postala vsake vrste in več takih reči kajt: -----7—i oglasov letos pošlje, kolikor bo mogel 7 samo tega se bojim ) je zapomnil, da jim jih pošlje prihodnje leto. ) Priporočilo Schmidtové vrtnarije v Ljubljani. križalo se bode tù več železnic da ne bi tako lepe prilike ptujci sebi na dobro obrnili domačini pa roke križem držali in gledali, kako si tujec žepepolni. Zato pozor, vrli Ločani! premislite zlati izrek, ^^ nn ci in ni n Irvi^ 77 čas Je zlato Te dni sem z gosp. dr. J. Bleiweisom obiskal vrt umetnega vrtnarja gosp. Karola Schmidt-a v Kar- __ __ lovškem predmestji nasproti Samasovi zvonariji na Do- kakor da bi bila vsekana Da je v Loki vse ugodno za tovarne, to priča obi lost vode in lega. Bregovi vode so v nekaterih krajih lenski cesti. Začudila sva se obili zalogi mnogovrst-nih semen za vrte, polje in senožeti. Viděla sva tudi lep krompir, različno drevje, ogromno število mnogo- in>ránCosko vsako°leto s skalo vjem obdani, da voda teče po naravni strugi, pa voda tovarne goni, u« kjx Kjxic* vo^ixaxia*, ivjcA ua v uua i ZJUUiU V j^l V>UUX V jJUUUVlll - ilU OiU V^JLiOUV 1JUUOUTU y XVI Y V/ tega mora v službo sprejeti tudi položití njen pomen po slovenskih časopisih, ampak — okrajnega %y Al T A^ H^aIiÎtA -1 a /1/vm^vI^ (ici ^ ^ M ** mim** mmJm m ^ m ^v ^ 1« ^ X ^ J ^ mm r> B n ■ ■■■■ ■ Éi Toliko je menda dovelj okom pride neopravičenemu sumičeriju ; se v Dolenskega 15. marca. (.Dodatek k dopisu Do glavarja, kteri ne ve ali noče vedeti, da volilna reforma od Njegovega veličanstva potrjena postava in da ni še lenskega grof Chorinsky.) Kar ustava daje posamesnemu člověku kakor celim ljud- je tekli teden poročal dopisnik o grofu Chorinsky nemu glavarju v Krškem, je gola resnica okraj UVJJLIU ^IMIHljM, » XAIUIVVUJ , IV» CUiUl X VOUiVja , £éCU ktero lahko priseže 15 mož, ki so bili nazoci pri onem tra Novicam" pre- stvom pravico prošinj t ) za Novomesto 16. sušca. močjo; škrjančki žvrgolé, Pomlad se naznanja z vso vijolice cveté in naš Dolenec v ze giko-komičnem prizoru, kterega bi bil častiti dopisnik, kapljice za žejo ki je bil sam priča pridno obdělává nograde, da bi mu dali obile dobre lahko v se pa Še malo vec za korajžo. Bogme! bolj s kričečimi barvami treba je bo, kakor se kaže. Javne razmere današnje so on. Je namalal. Nijeden turk paša ne mogel bi se grše obna šati proti najhujšim zločincem, kakor se r _ -----.---, ________j____ ______ __ to grofovska olika, kaj-li? — proti mirnim, vseskozi vlada konsekventno molčita in ne črhneta besedice o poštenim državljanom, ki se niso zoper ničesar pregre- Dolenski železnici, kod prvega in najvažnejšega sred- take , da vsega se je pred nadejati, nego povzdige gospodarstva , poljedelstva, obrtnij itd. Državni zbor in šili Razp y ki se uradu v Krškem uictviu. * juho ûgiu , ob staja in u. v cii uciuv. zjapujjatici^ ii.aj»iiji „ veriaBisujugsurajarji yraYJju , ua ou iciiiu uaoi prvega delà povedal je bralcem „Novic" dopisnik iz poslanci krivi, ki ne gredó zborovati na Dunaj. Cudno! Dolenskega, zapopadek druzega delà naj danespovedó: Nemška stranka skuša zmirom s ponosom dokazovati obsegal jevolilno reform pisujejo mirni in zvěsti državlj je vršila v c. kr. glavarnem stva za povzdigo đeželnega blagostanja našega iz dveh delov. Zapopadek 1 • v • • k aj snj i Tu- verfassungsdrajarji" pravijo, da so temu naši y y peticijo zoper njo pod da ona je, akoravno le manjŠina, vendar povsod glavni kteri želé mocno1 in faktor državljanstva. Dobro! ako je to res, zakaj pa ^/IWUJVjV JLUXJL XJLJ. XII Y VjOU Ui JL* CAi V J j CiXl 1 y XV Iti 1 JUUUtlJU srečno Avstrijo, a ne Avstrije po smislu „pikelhaube". vlada svojim tako važnim privržencem, ktere neutrud- Prvi del obravnave, ki ga nam je dopisnik v zadnjih ljivo zastopa nemški grof Thurn v državnem zboru, „Novicah" pred oči postavil, končuje se s tem, da 12 ne. dá železnice? Vsaj jo oni ravno tako silno potrebu- pričujočih mirno stopi z odra in odide, med tem pa grof jejo in želijo, kakor narodnjaki. Naj bi se enkrat hva- Chorinsky gro mi nad ostalimi tremi rekši: „Z vami ležnost jim skazala za njene žrtve (?) in naj bi nehalo tremi imam pa še besedo spregovoriti". Kako grozno se barantati z železnicami za — jezike. Mi našega da je on tri občespoštovane posestnike M. M. in H,, ki so bili kot kolporterji adrese zoper volilno reformo ,,za- piclani* i y pěstil y čečnosti čez vse to naj pade zagrinjalo mol ne moremo dati za to, da bi en par let popřej železnico dobili. In to je resni stan današnji tega vprašanja. Mi ne felix Austria, nube y Dolenskega 13. marcija se hočemo kot Slovenci po naših železnicah voziti, pa to biti narodu svojemu, kar je Juda Iskarijot bil v ze y drag JJMí IV IU1 11 HUA VVI.U. W I VJ V «Ai 14 J «M* J V V4V4V» A^AAMX Jkj v w W* (Zupan Lisec). Kristusu. — Na drugo stran se pa dobro skrbi za to yy îiaiiaja. 11. ^zj u p a 11 UIS C OJ. jaumuou. '— jma uiugu ouau oc jja uuuiu oûjiui ^a. li^, Novice" svojim bralcem silovi- da dobivamo pridno tacih uradnikov sem, kateri za Odkrile ste tosti, s kterimi strahuje okrajni paša grof Korinsky po- nemško kulturo (sit venia verbo!) delajo. Nečem vam hlevne Dolenjce ozir podpisovanja prošnje zoper od skandalov pisariti, kateri se po gostilnicah v poslov-volilno prenaredbo; pojasnile ste tudi v več člankih ljenje nemške izobraženosti godijo, zvedeli ste gotovo posebno hudo krivico,# že po drugih časnikih o tem obširno. Kedar ustavolom- očividno protiústavnost, pa še neposrednjih volitev za kmetiško prebivalstvo. Tudi ste cem kakošna posebno srečna zvezda sveti, kakor zdaj poročale, kako krepko se vpira preteči postavi slovenski prva zmaga volilne reforme, se zmerom kaže neka raz-narod po svojih županijah in po svojih druzih, za njegov uzdanost in silovitost od veselja in srboritosti. blago Mi jim vnetih, izobraženih možeh. Ne da se skoraj mi- ne zavidamo tega veselja, akoravno si ne bomo pustili ki y da bi se našel ne bi vedel m čutil kak velj -- — kaj Hcmoivin cv listov namerava s predrugačenjem volilne ustave naroden mož, s pipcami pušati, kakor je neki U., c. k. uradnik 113 nemških centra- iz Metlike, javno žugal. Naša domača reč stoji na trdni Studenškega župana, L še ni /ju^uua, juioojCIj oc m c zadevi, njegova „modrost" je iztuhtala srečala pamet da Al tej podlagi, o čem se našim nasprotnikom še ne sanja ne. Pritisk pa izbuja protitisk in borba okrepčuje lastne ^wviv 1+y JJUL1VU.1UOI; XZJ LLixxtc*xctj lax* VS6 lipiPcinj 6 DIO Cl« x^uaj iu twivv giMvijv • ▼ zoper te volitve je sleparstvo in da slepar je vsakdo, kazini je predsednik najnovejšega fantovsko - politič- Tedaj naprej tako z gracijo t tukajšnji ki se ga udeležuje. Kakor okrajnega glavarj hlapec dal je brž prihodnj krožnico pri cerkvah. Al L skazal dvakrat L L MBmmm delj a, ponižen oklicati njegovo o- nega društva „Srïïberl fyopp" lepo berilo na pravil o „Verfassung-i". Akoravno se še nismo po- Jiscc se je v s vujeiu ukiicu iruuin, ua ui um ±kaj uatauuiicga u icm ayeuu, ou.iv Pisatelj teh vrstic, ki je videl vendar slišali, da je bila neki kaj fina roba in da so Je v «1 llJC^U V U U- pi a V11 u ,, V eiiaOOUllg-JL « Xiauiayjuu OV ov/ moil. oj em oklicu. trudili, da bi bili kaj natančnega o tem zvedli smo oklic je videl v njem zapisano, da vse podp •no nvnom'n on™« «I™™™*;««--J___> poslušalci vse verjeli, kar se jim je povedalo. Naši vanje znane prošnje sama „sleparija", spočeta od društva malomeški politikarji menda nimajo niti duha o tem ___„ • i______u T«____ •» __ ____ 9 „Slovenija" in razsirjevana po ujemn „»lejjttijiii"". juistîu ua« se učuiučuic» piavi iuíiuicíum zic oiauiujcju wvouuv je to storil sam po sebi, ker glavarjeva okrožnica nima „Verfassung", kajti pustili so že davno jzpred obraza teh besedi, akoravno govori o „machinacijah". „Sleparji" pasti prevarljivo_ krinko us tavo věrnosti in proklamira so tedaj vsi domoljubni možje " ~ ~ tj enih sleparjih". L da se dandanes pravi mameluki že sramujejo besede tAJUtiiVJJ UIAA • y y ř^AV ^/MíAJ JL UA J/A V T MÍA AJ A » U AA* AUiAV Vi^ » v » v* v ^ —— £--—-------- j .s,* ^xKj^y xvi so sprošnjo sprožili; se zdaj srčno „Racenkampf". Samo za druge imena je knez Lobkovic/ z všemi 400000 podpisatelji prosimo, kajti „liberal", „fcerfaffuttg$treu" itd. to vse je že slep enake prošnje, ki jo je sam zročil cesarju slep Je zastarelo knez Czartoriski, sleparji so Poljaki, ki so zarad nje zapustili državni zbor, sleparji so vsi domoljubni du eiit gtiiđltd) iifcertouttbetter (Stanb^unït ; kakor pravi yy N. fr. Presse". Novega mesta 17. marcija Unidan je bila v 95 mestnem zboru voiitev župana in treh svetovalcev. Izvoljeni so bili: za župana enoglasno bivši župan g. D. Rizzoli, za svetovalce z veliko većino glasov go-spodje : Rozman, Oblak in Mehora, vsi štirje iskreni narodnjaki. Dozdanjega mestnega odbora čakajo težke in važne naloge, na pr. zidanje dekliške šole, napeljava vode itd. Upamo, da se bo odbor krepko poprijel svojega delà. — Kaj pa „narodni dom", boste poprašali. Radostno morem poročati, da se množi ozi-rovanje na to naše podvzetje, tako, da smo gotovi, da se bo po osnovaném načinu dalo izpeljati. Kako živo pa je tudi zahtevanje po „narodnem domu" v nekterih krajih okolice novomeške, boste sodili po tem, da so nam vrli Topličani, med kterim narodna zavest posebno živo klije, zraven izdatne denarne podpore, tudi obljubili, da nam bodo darovali lepih smrek in potrebnega lesa za pohištvo ter da ga bojo brezplačno posekali in po Krki splavili do Novega mesta. Živili domorodci ! Posebna hvala gre iskrenemu domoljubu Fr. Finks-u, kateri se trudi in živo delà na to, da bi čedalje več doteklo darov novi narodni hiši. Tudi iz Ljubljane čujemo, da se nas bo živo podpíralo. Obljubili so nam nekteri velečastiti narodnjaki, da hočejo biti poverjeniki za sprejembo denarnih pomockov. Naznanili bomo imena, da bo vsak vedel, komu izrociti blagovoljne doneske. Iz Cerkljan na Gorenskem. (Vabilo.) Od mnogih strani se obračajo prijatelji petja s prošnjo do mene, naj bi jim razposlal svoje pesmice pod naslovom „Na-pevi cerkvenih pesem, postavil Andrej Vavken, učitelj v Cerkljah. Ker so mi pa 2„ 3., 4. in 5. zvezek (1. zvezek še ima g. Giontini v Ljubljani) že davno vsi pošli, ter ne morem vstreči njihovim željam, zato me je volja ove pesmice v drugo natisniti dati, toda le pod tem pogojem, da mi blagovolijo prijatelji cerkvenega petja svoja naročila že naprej na poštnih listnicah (pošta Cer kl je na Gorenskem) objaviti, da izvem, ali mi bo moc z naročnino pokriti stroške. Ako bode šte-vilo obilno, pošljem vrh starih tudi nekaj zvezkov novih v tisk, ker je res živa potreba, da se vkorenini čvrsto petje med prostim ljudstvom. Ko bi se pa oglasilo le premalo naročnikov, moram, se ve da, tisk opustiti. *) Andrej Vavken. Iz Viševka 12. sušca. — Iskaje prirodoslovnih stvari zaidem minuli četrtek na Trstenik in pri tej priliki sklenem še ondašnjega gosp. župnika obiskati. Přišedši do njegovega stanovanja vprašam: jeli so gospod doma, a odgovoré mi: so v šoli. V šoli, kako li je to mogoče, si mislim, vsaj nimajo ondi še šolskega poslopja. V mežnariji — veli nekdo — tamkaj učijo. Jaz grem in tu najdem blagega gosp. župnika v sredi številne mladine, dečkov in dekličev, ki me stopivšega v sobo kristijansko pozdravijo: „hvaljen bodi Jezus Kristus". Gospod župnik napravijo zdaj kratko poskušnjo z otroci, pokazati mi, kaj so se že naučili. Pokličejo nekatere, da so čitali, zopet druge k deski, da so na-njo nareko-vane besede s kredo pisali, in jako me je veselilo, poslušati in gledati, kako gladko so čitali, kako lepo in pravilno vse pisali. Ali ni se čuditi temu, ker vrli gospod vsaki božji dan neutrudljivo podučujejo ukaželjno mladino ter prav dobro nadomestujejo učitelja. Zdaj pa naj še povem, v kakovo oblačilo je gospa „Flora" v tem mesecu v naši okolici se ogrnila. Vplela si je med prejšnje v „Novicah" že naštete cvetice: pomladansko nučje ali žefran (Crocus vernus), snežne zvončike (Galanthus nivalis), morsko čebulico (Scilla bifolia), spomladne norice (Leucojum vernum), jetrnik ———— ~ ~ — - — - - i i__ m *) Zeleti je, da se podpira nameravani drugi iztisek g. Vavkenovih pesem, o kterih je znano, da se štejejo v vrsto uajbolj priljubljenih. Vred. (Anemone hepatica), pljučnico (Pulmonaria officinalis) lapuh (Tussilago Farfara), navadni repuh (Petasites), travniško kreso (Cardamine pratensis), kurje zdravje (Draba verna), dušeče violice (Viola odorata) in še druge. Razne vrbe (Salices) so nastavile po svojih šib-kih vejicah že mnogo mačić in leska (Corylus Avellana^) in črna olša (Alnus glutinosa) že prašite. Konečno naj še opomnim, da zdaj je posebno ugoden čas, nabirati si raznih alg, izmed katerih se v tukajšni okolici na-hajajo: Nostoc commune, Nostoc foliaceum, obe poleg pota od Viševka do Predora in na vlažnih mestih med travo; v studenčinah in rojcah pa se dobé: Batrochos-permum moniliforme, Draparnaldia plumosa, Hydrurus Ducluzelii, Oscillaria limosa, katerih imam že več nabranih in lično prepariranih in jih, ako jih kdo zaže-leva, prav rad prodam in sicer eno po 10 soldov. R o b i č. Iz Ljubljane, („Narod" in pa mestne volitve.) V zadnjem našem listu smo čisto objektivno povedali, zakaj se je razrušil sklep društva „Slovenije" o mest-nih volitvah. Nadjali smo se, da bodo prizadeti vsaj toliko „misleći", da molčeci zakrijejo svojo velikánsko blamažo; al ker svoje strasti še toliko niso mogli brz-dati, da bi bili molčali, tem več so se še pred svetom v 60. in 61. listu „Naroda" opravičevati skušali, zato smo prisiljeni, zdaj brez ovinkov svetu resnico povedati. Bistvene točke po dr. Vošnjaku v svet poslanih člankov „Narodovih" so te le: „odbor „Slovenije" je iz rok v grmovje vrgel orožje, predno so se vvrstile čete", — „večina (neke druge skupščine) ni hotela prevzeti velike odgovornosti, po „Sloveniji" zmedeno in zavoz-lano stvar razvozlati", — »tedaj tudi letos ne bodemo volili ter tako voljo spolnili onim, ki so se sicer udali na videz sklepu „Slovenije", katerim pa je za izvršenje tega sklepa toliko mar bilo, kakor kmetu za lanski sneg". Da od konca do kraja v omenjenih listih veje prava ,,Tagblattovska" perfidija in da vse je narobe zasukano, razsodili bodo častiti bralci lahko na prvi hip, ko jim povemo dogodbe. Kakor vsako leto, dokler obstojí društvo „Slovenija" , ktero se ponašati sme, da je po zaupanji svojih prijatlov po deželi in složném delovanji zmagonosno bilo s svojimi kandidati pri vseh dosedanjih volitvah, je sklical odbor tudi letos (tedaj ne po „Národoví" svojati primoran!) obcni zbor v posvèt zarad voiitev mestnih na 5. dan tega meseca. Dr. Vošnjak in dr. Z arnik sta „per la vita" pledirala za voiitev, dr. Costa ni nasprotoval njunemu predlogu, in je le izrekel svoje lánsko mnenje enako razmeram preteklih let, pa kazal na marnje tistih, ki so (a to po pravici) gonili naše poslance iz državnega zbora, češ, „kaj neki hoće vas 5 in 20 druzih doseći proti večini v držav-nem zboru", — v mestni zbor pa nasproti temu (po sedanjem volilnem redu) gonijo peščico, která tudi celó nič doseči ne more. — Sklep zbora „Slovenije" je bil, naj se voli. 8. dan t. m. (tedaj čez 3 dni) so se v drugem zboru imeli kandidatje staviti. Okrajšati društvenikom iskanje kandidatov, je predsednik „Slovenije" dr. Jan. Bleiweis v prvem zboru naznanil, naj na-nj in na nektere druge bivše večletne mestne odbornike ne mislijo društveniki, ker ne bi prevzeli no-benega mandata. Mislimo, da je pošteno, odkritosrčno izrečeno, ako kdo n e prevzame kandidature , da to o pravém času pove m drugim pusti prostor. Ce zarad tega dr. Vošnjak in drugovi pravijo, da ,,so nekteri le na videz se udali sklepu za volitve, katerim pa je za-nje tako malo mar kakor za lanski sneg", moremo jim na to reči, da dr. Bleiweis in dr. Costa in še drugi njune stranke so dobro vajeni discipline parlamen- 96 na n y pomoćno obrtnijsko društvo skliče nekoliko tarne, po kteri se je treba podvreči vecinskemu sklepu ; oni niso onega tihotapstva vajeni, ki^ so ga pri žalost- volilcev v razgovor, kaj storiti zdaj nem propadu Slovenci doživeli na Štajarskem pri venija" noče vec z volitvami opraviti imeti. Gospod zadnjih volitvah v deželni zbor, da po većini glasov in Horák se je usmilil „duše v vicah" in sklical nektere 7 ko društvo „Slo očitno stavljeni narodni kandidat je pádel zato, ker se je zoper njega zavratno delalo, nemčur pa je izvoljen bih .............. " v zbor da 7 J0 v kterem je dr. Vošnjak dosti gl konec zadostnih homatij Tak je bil Gospodine dr. Vošnjak! tacih zvijač „na videz" debut volilnega vodstva „Narodovcev" v Ljublj slišal P 7 zato ri nas na Kranjskem dosihmal nismo vajeni bili; Vas prosili, da s takim „importom" nas pri miru pu- . ^ «i \î n rl arrm c í %in /i t x/\v\i%iii/\ ri ^m/n-i /\ štite. Vsaj se Ker ne ena beseda ni neresnična o popisu dogodeb bodo bralei sami lehko sodili. kd mo- gočnostjo Je in 12. dne t zmedel' m u 7 tem, če kdo drug Narodovci" radi šopirite s svojo kako to, da se zdaj celó spotikate nad "„Narodovci" pri druzih volitvah tako postopali kakor zdaj m „zavozlal" volitve Ljubljanske. Ce bodo uc j^u^r ic „drugače gleda", kakor Vi? Tri cele dni so tedaj kolovodji „Narod." časa imeli posvetovati se in zediniti se o kandidatih, kteri naj volilcem priporočajo za mèstne odbornike v zboru --. * \---------«WJW ^ je pač izrek: „davas kliče domovina' ( Volitve za mestni odbor) v 7 in se Slo- hinavšeina razredu so dovršene. Ker Nemcev ni noben Slovenec motil pri volitvi, so se ve da zmagali z vsemi svojimi kandidati i|;uiu\>aju uč* uugotii^ uuuuiuixvu v LUvi u ^kjiv iitvi^ ou ov v vac* ^uua^aii u v ociUi o V U j J 111 1 i\aliUIUali dne t. m. Al ko pride večer tega zbora in sijajno. Vdeležba je bila mlačna; od 624 volilcev v venije" predsednik društva pozove zbrane društvenike, svetujejo kandidate, molčijo „Narodovci" (dr. Zar- naj na- razredu jih je volilo 179 7 od 363 v 132 7 ni i ka se v zbor ni njih ne oglasi bilo !) in ti so na komando izvolili nekeg razredu le II a b i t i Ker se tedaj nobeden izmed uradnika pri južni železnici, ki ga skor noben mestj y 7 pa je vendar treba bilo, kandidate v prevdarek vzeti 7 se oglasi Skale in nasvetuje za (( volilni razred gospode: dr. Zar nik a, Regal i-a in dr. Vošnjak a. — Na to se oglasi dr. Vošnjak, rekši, da za letos ne prevzame mandata. Tako je bilo. želni zbor v zadnjem zborovanji leta 1872. sklenil Dr. Vošnjak je bil tedaj prvi, movje vrgel orožje, predno se je prvi boj začel". ki je iz rok ne pozna, pa ima za liberalce to zaslugo, da je kakih 40 železničarjev komandira! k volitvi. „Hilf was helfen kann H HM HHI WĚ m Novo cestno postavo, ktero je kranjski děje v gr- Njegovo Veličanstvo potrdilo. 7 Za Za preteklo leto se je Kranjski deželi preob- JJJ \J V J\J Y A o J 7 Js/X VV4JHV wv JV J^I Y 1 KJ £JCA\jKjX • M^d^m M^éKAt vywvxxiv A^VV/ J V^ ULi Clllj O JJkl UU^i^U y JJi^UJJ njim se po „Narodu" razžaljeni Regali odpové man- loženi z zemljiškim davkom odpisalo 69.547 gold. datu. log Zdaj ci se oglasi Jen tel in stavi drugi pred- 92 kraje. za dr. Z ar nik a, dr. Kar. Bleiweisa in P. G r a z e 11 i - a. Al S kalé zdaj željo razodeva (Pomocná družba manjsim obrtnikom in roko- naj delcem) je v nedeljo pod predsedstvom g. Jan. Horaka bi v 3. razred — po izgledu prejšnjih let — se vendar imela svoj občni zbor. Iz poročila njegovega se kaže volil kak zastopnik obrtnijskega stanů (prav tako! sopet vesel napredek lanskega leta; denarni promet je se čuje od vseh straní) in nasvetuje dr. Z arnik a Re- gali-a in Grazelli-a. Da se društveniki lože pome- lánském, nijo med seboj o teh predlogih, dal je predsednik pre- znašal 348.758 gold., tedaj za 47.725 gld. več ko pred- UiJU UiVU OVWVJ \J ÏUU jjivuiv^iu , Util J\s JJIV^UOVUXilIV gosp. U«JJll A, V V CA/ XV lU gvaj^. A i . VI Vf i O^i v , - A' stati sejo za četrt ure. Po začetem novem zborovanji glednike racunov pa gospodje Jož. Sventner gospodarski svèt so na novo izvoljeni bili pre- H. Jan. Novak in gosp Fr. Goršič za predlaga g. Pajser: dr. Kar. Bleiweisa, Regali a Ňičman in J. Regali. Cast in hvala vrlemu društvu ! in dr. Z arnika. Glasovanje potrdi ta predlog. — Za — Danes se je vrnil gosp. dr. Costa iz Prage 2. razred nasvetuje Za Skalè gospode: Fr. Ravni- nazaj. Potovaje skozi Dunaj se je udeležil ondašnje harj a Jentel-na in Petričiča. Gosp. Jen tel jako imenitne skupščine pravne Avstrijske stranke. rece 7 y tJ V U 1/ U i ll IV JU JL. VJ U 1 I V 1 V IV. UO Ml U V LI H V * da ne prevzame mandata in tedaj med pričujo- tukajšnji norišnici je včeraj umri g. Lorenc čími on drugi , j. un v ± uxj u/j j ^ * ^nuuyjti , ^»t« n « u v, ui»«* . nasvetuje gospode: Jamšeka, Kremžarja, Ravni- je přišel v norišnico h ar ja. Pri glasovanji obveljajo: Potočnik, Rav- 37 let. rok a vrze orozje v grmovje", pa Rant, bivši kaplan, 71 let star; 23. sušca 1836. leta tedaj ondi večidel miren bival nihar, Jamšek. Za razred obveljajo gospodje : Vilhar, Perme, Grazelli, dr. Ahačič. Ko pride do nepričujočega dr. Zarnika glas, da v 3. razredu je poleg njega izvoljen Regali, reče, da ne prev- zame mandata. Dr. Z arnik je tedaj med dr. Vošnja- knezo-škofa in duhovščino (Pobirki iz casnikov.) Ko bi nam danes prostora ne manjkalo, imeli bi posebno o „Tagblattu" marsikaj V sila dolzih spiskih pod naslovom „Bischof una Clerus in Krain" obira ta „dispozionsfondler" pisati. ko vim i prijatelji bil tretji, ki je v se u isti večer odpo- Bleiweis-a in dr. Oosto. In vse to , papritakne, ker našega le more, dr. 7 kakor pravi „um der vedal mandatu in „iz rok vrgel orožje". Zdaj naj častiti Religion und des Christenthums willen". Lejte no bralei sami sodijo predrzni izrek t 77 Tag- „Naroda", da odbor blatt" je šel zdaj celó med kristjane. Dr. Bleiweis-a Slovenije" je iz rok vrgel orožje v grmovje" ! Će prav denuncira, da je podpisal prošnjo zoper direktne volitve; tišti. ki so za volitve naj bolj zavzeti govorili ne ko pa sta tista gospoda, kterih eden je zdaj c. kr. de- prevzamejo mandata in če jim je pošten mestjan in po- želni predsednik, drugi deželni glavar, se djansko gumen narodnjak tako na poti, da ga očitno žalijo uprla zoper ^ m>j ■ ■ íwjl fvvxw xjlcv v/ ^J v v a u JLJL sla v svojem listu in ž njim veliko večino mestjanov ki v o yuj v^jjll 1ipiu 1x1 U jljl j 1111 y v^llxvv^ y v^v^llav-r o lj cl/iavj y y j*.* yy Tagblatt ill y V^VAVl JL11V \J Vf XX* • so ravno njega hoteli v mestnem odboru za svojega za- Tak je črvivi liberalizem liberalcev. stopnika imeti, ter še toliko discipline nimajo, da bi se -------— 0-----7 ~~ J — ~— ministerstvo Hohenwartovo, takrat kr. vladnih uradnikih ! " ni vedel nič o c. podvrgli sklepu velike većine, potem je moral odbor „Slovenije" društveno čast varovati in v okom priti Novičar iz domaćih in ptujih dezel dalj im škandalom. Zato Je predsednik naznanil dr. Iz Dunaj form Iz blata kakor koli potegniti zavoženi voz vo- ími Vošnjaku, da neha vsa dalja akcija „Slovenije" pri mestnih volitvah, ker zarad velike razdraženosti med volilci so se še pozneje odpovedali drugi mirni kandi-datje. " lilni se je dr. Vošnjak podal kg. Horaku, kterega nitnih J> j ezika kmalu zbornici gospo ski pride volilni obravnavo ; da jo sprejme, ni dvombe 1 CAi XVULlOilU y \J K/JL Ml T A1WÍ f V ^ Viw JV w J/* J^^ ? — 13. dne t. m. je bila tukaj velika skupš odličnih Avstrijanskih federalist vseh dežel, med tudi Hohenwart, grof Falkenhayn, grof Rihard in gbert Belkredi, grof Klam-Martinic, sku 72 ime Jj —" * v " "" — niinm mož. Zjeu.111111 su »e v v&cu /«auevau. vnvíitu owi«« „Narod" že tolikrát hudobno^ ocrnil zarad nemškega je zat0 šinil centralističnim časnikom, po vseh udih, zato Zedinili so se seh zadevah. Grozen strah v ze ; in ni ga bilo sram pri obrekovanem beračiti ; daj lažejo, da vse vprek leti Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef BlazDJkOYi dědici Ljubljani.