/O ljubljanska banka GORENJSKE KREDITNE BANKE •^TO XXVI. — številka 5 JegT ,0VUelJ,: oM- konference SZDL *n Trn' KranJ' Radovljica, Sk. Lok« jijilč -» Izdaja CP Gorenjski tisk - Orf GlaVnl urednlk AnTCn Mtklavčlč "ogovornl urednik Albin Učakar SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 20. 1. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. Januarja 1958 kot poltcdnlk. Od 1. Januarja 1%U trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik* In sicer ob sredah In sobotah. Predvidena 7-odstotna stopnja rasti eJe regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko se je udeležil Uc*i republiški sekretar za delo Pavle Gantar — V Sloveniji okrog 16.000-prostih delovnih mest i^kovi razširjeni seji ^aV ga kIuba P°slancev **ed2i^Sko' W J° Je sklical Ur p^k kluba Martin Ko- HeL ,° dopolnitvah družbenoI9?jana SlovenUe od 1971. *kl »t* Ieta 8°vori> republi-Gam kretar za delo Pavle »»sklaT* RekeI je' Je P,an HjerJ,en Jn vključen v sred- V«wT° razvojno politiko Cn!7iJe In da *>° ^ p0stavk ja 12 realnih pred" UuinSebfto ekonomsko in po-^dAU.Skrb Slovenija v ^j"°bJu do 1975. leta posve- rePubr°ideI°Vanju z druSbni t0l„ Uka»ni in zunanjim, svedri ' predvsem z nerazvitimi tudj ^m|. Posebnost plana je ' °a je celotna potrošnja usklajena z rastjo produktivnosti oziroma v prvih letih celo nekoliko manjša od rasti proizvodnje. Tako naj bi se povečala akumulacija in hkrati dosegla večja stabilnost. Ko je govoril o stopnji rasti proizvodnje, je rekel, da je le-ta predvidena precej visoko. Predvideno je namreč, da bi proizvodnja vsako leto naraščala za 7 odstotkov. Da bo moč doseči vsako leto tolikšno povečanje, bodo pre. cejšnji napori, posebno zaradi pomanjkanja delavcev. V Sloveniji je namreč trenutno odprtih 16 tisoč delovnih mest. Zato bo Slovenija tudi v prihodnje še vedno vezana na »uvoz« delovne sile iz sosed- $Vj;Tr» 8o»Pod K0BAL V KLUBU GOSPODARSTVENIKOV - Klub fca^i^. arstvenlkov v Kranju je v sredo dopoldne pripravil Do8|0 v° Predavanje, na katerem je o zakonu o deviznem Poln^U ,n zakonu 0 kreditnih poslih s tujino s sprejetimi *tfje © n'mi predpisi govoril guverner Narodne banke Slovesov, i^6*0 Kobal. Pojasnil je osnovne značilnosti obeh zakovan^ p^0*11611^ novost v jugoslovanskem deviznem poslo-**ko i °Sebnost zakona o deviznem poslovanju Je na primer •jodni-^novanl devizni trg, ki bo pri nas začel veljati pri-°v^ šolah predavanja o pOflBi vlogi in razvoju mladi organizacije. Računajo, m bodo letos sprejeli v trz1' občini v ZMS okrog 150 cev in učenk. ^ Naivni Kranjec v komisiji za ugotavljanje.premoženja Takole napol za hrbtom sem že večkrat slišal, da sem do neumnosti pošten fant. Menda je to posebej pomagalo, da sem bil zadnjič soglasno izvoljen, ko so volili komisijo za ugotavljanje premoženja, saj veste, tisto, ki naj prezrači nekaj preveč nabasanih kašč. Zadnjic smo imeli prvo sejo. Za uvod je predsed>iik po vrsti preklel vse tiste, ki so ravno nas našli za ta posel, poteni pa je rekel šefu davkarjev, naj pove, kaj imajo. Ta s« je dvakrat presedel na stolu, se nasmehnil na tri načine, privlekel na dan modro, s črnimi trakovi prevezano mapo, pa smo začeli. »Veste, saj te stvari nekako vemo, nismo taki, da bi nas kar tako okrog prinašali, samo, saj veste, časi so bili taki, saj je tudi predsednik videl... tudi sekretar je vedel, pa prejšnji sekretar tudi, ja, pa mi smo hoteli, pa nekako nisnio, no, nismo našli popolnega soglasja. Zdaj so seveda stvari drugačne. Vi imate čisto drugačno avtoriteto. Nekaj primerov smo vam že tako rekoč obdelali, treba se bo le odločiti, ja, odločiti, kaj narediti, saj sami veste, da bi zelo pozitivno delovalo, če bi vsaj nekaj primerov čimprej učinkovito ...«. »Odvezi!« je presekal predsednik. Kar je fes, je res, filozofiranja ne prenaša. »Tole,... hiša 263,2 ni1... žena ima delavnico, švicarski stroji, kooperacija.--BMW 2002, opel-karavan, sin ima morri$& ... barvni TV, štirje jaki ji, vikend v Sa-vudriji-... imamo poročila, da ga večkrat vidijo v Vrbi (pa ne v tisti Prešernovih Na drugi strani pa — prijavljeno: plač#> dohodek obrti... ne gre skupaj, očiti'a razlika. »Kaj pa ste doslej čakali?« je spet privzdignilo našega predsednika. »Veste, to ni tako preprosto. Poglejte tule je predložil... pismo ženine tete i? Teksasa, tu piše . .. posodila ti bom trideset tisoč dolarjev.. So pa tudi .objektivne ugotovitve: res ima devizni račiuh res ima na njem dolarje, res je plačal avto v devizah. Težko bi bilo pravno nesporno dokazati. To pa je seveda zelo pomembno. Ne smemo rušiti pravnega reda in spravljati občanov ^ negotovost . . .« Zdaj je pa našega predsednika dobesedno razneslo. »Dcsti nam je tega! Nekdo ga plačuje, nekdo od njega kupuje, nekdo mu davke odmerja in nekdo mu sodi. SjW poiščite, ne pa teto iz Teksasa. Vsak ttO\ naredi svoje, čc pa ne bo zaleglo, boiito menda res morali priti mimo pravnega reda. Seja je končana, gremo poplakrtlt to svinjarijo, za liter plačam.« P. Kcjžar ?OBOTA - 20. januarja 1973 Še nekaj dni, do 31. januarja 1973 imate priložnost za dober in cenen nakup zimskih oblačil in obutve. Razprodaja zimske obutve in konfekcije za vso družino, z 20 - 50* znižanjem prodajnih cen V BLAGOVNICI FfiffiMinnsman ŠKOFJA LOKA bo zaključena z 31. januarjem 1973. Ustanovitev TOZD v Železarni Jesenice Danes bodo v železarni na Jesenicah podpisali akte o ustanovitvi TOZD v železarni Jesenice Po temeljitih razpravah delovnih skupin v Železarni je pred koncem lanskega leta delavski svet jeseniške železarne sprejel sklep o ustanovitvi štirih temeljnih organizacij združenega dela v železarni. Tako se je kolektiv leto dni po uveljavitvi ustavnih dopolnil podal na novo pot večjega neposrednega samoupravljanja, na pot bistvenih vsebinskih in družbenoekonomskih sprememb ter odnosov v delovnem kolektivu. Delovni kolektiv jeseniške železarne je začrtal novo pot z nemalo težav, dilem in razprav med prvimi v jeseniški občini in med prvimi nasploh v Sloveniji. Po vseh razpravah in dilemah o ustanovitvi TOZD v Železarni pa bodo vendarle danes podpisali železarji temeljne akte povsem pripravljeni, v zavesti, da bodo TOZD resnično predstavljale nove možnosti za neposredno sodelovanje in odločanje delavca pri ustvarjanju in delitvi dohodka, ter pri učinkovitem gospodarjenju. Železarji si že več let prizadevajo, da bi pri vseh odločitvah sodelovalo čimveč zaposlenih. Temeljne organizacije združenega dela pa bodo tiste gospodarske celice, kjer bodo sprejemali in izvajali večino samoupravnih sklepov. »V Železarni smo za vsako temeljno organizacijo združe-nega dela pripravili svoj predlog,« pravi mag. inž. Peter Kune, generalni direktor Železarne in tudi vršilec dolžnosti direktorja v TOZD predelava,« pripravili smo predlog, kakšna naj bi bila njena notranja organizacija, kakšna naj bi bila njena kadrovska struktura, kakšna njena ekonomska samostojnost, kakšna naj bi bila njena povezanost z ostalimi temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru Železarne in katere dolžnosti in naloge bo morala vsaka TOZD prenašati na skupnost, ki se bo po novem imenovala podjetje. Obenem - s tem pa smo v železarni oblikovali samoupravni sporazum, z upoštevanjem več stališč in predlogov. Februarja bo javna razprava, na kateri bo vsak TOZD predlagala način svojega dela in branila svoja stališča ter izoblikovala svoje poslovanje v primerno obliko. Dogovoriti pa se bomo seveda morali tudi na ravni slovenskih železarn, združenega podjetja, ki pa se bo odslej imenovalo kombinat. Sedanja razprava je pokazala, da so pogledi na stopnjo samostojnosti posameznih temeljnih organizacij združenega dela zelo različni, v vsakem primeru pa odvisni od tržnega vpliva na posamezno TOZD, oziroma od ekonomske moči, ki je razvidna iz delitve dohotlka po posameznih TOZD. Kar bomo skupno ustvarili v okviru kombinata, presežek dohodka, bomo po posebnem ključu prenesli na posamezna podjetja in tu po enakih me- rilih na posamezne TOZD. Dogovorili se bomo tudi o bančnih sredstvih, o morebitnih izgubah itd. Seveda pa še obstaja vrsta dilem, posebno, ker so stvari ob ustanavljanju in delovanju TOZD pravno še večkrat nejasne. Železarji upamo, da bomo prehodili začrtano pot, na katero smo stopili pripravljeni, in resnično uveljavili v praksi pravi pomen in namen temeljnih organizacij združenega dela.« D. SedeJ Lani v Kamniku 56 novih stanovanj Gradbeno podjetje Graditelj je lani v Kamniku dogradilo v dveh blokih na Grabnu (središče mesta) 56 stanovanj. Do maja letos bodo na Grabnu zgradili še en blok z 28 stanovanji in blok ob Kranjski cesti, v katerem bo 20 stanovanj in trgovski lokali v pritličju, do decembra pa 11-stanovan j s k i blok ob zdravstvenem domu. Spomladi bodo začeli na Grabnu zidati še dva bloka, v katerih bo skupno 56 stanovanj. Nova stanovanjska soseska na Grabnu, ki bo dograjena drugo leto, bo s tem pridobila 165 stanovanj. Ko bodo končali gradnjo na Grabnu, bodo odprli gradbišče nove stanovanjske sose- ske na Bakovniku (med Kamnikom in Duplico), kjer bodo med leti 1974 in 1976 zgradili 300 stanovanj. Direktor Graditelja inž. Frane Martine pravi, da bloj kovna gradnja v Kamniku zaostaja. Pri tem navaja podatek, da so v Kamniku od 1964 do 1972 leta zgradili samo 150 stanovanj v blokih« V blokovno gradnjo so vlagali (podjetja, ustanove) le 0,3 odstotka od denarja, ki je bil namenjen za stanovanjsko gradnjo. Podatek kaže, da še vedno predvsem podpirajo zasebno gradnjo. Razumljivo; lažje je prosilcem dati nekaj tisočakov posojila kot znat* no večje zneske za nakupi stanovanja. J. Vidio Normalni OD Lani sprejeti tako imenovani stabilizacijski ukrepi ta mesec na Gorenjskem niso prizadeli izplačilo osebnih dohodkov. Povsod so lahko izplačali polne plače. Tistih nekaj delovnih organizacij, ki so imele dober mesec pred koncem leta precej težav zaradi blokiranih žiro računov, jih je pravočasno uspelo odpraviti. Le Alples iz Železnikov ni uspel poravnati pred novim letom vseh obveznosti in sprostiti žiro računa. Jeseniški železarni so veliko pomagale banke in drugi. Druga podjetja so z izterjavami dolgov in manjšim nakupom surovin zadostila pogojem. Alplesu pa je priskočil na pomoč republiški rezervni sklad, ki mu je posodil de* nar za plače. Razen tega pa je več podjetij porabilo del denarja tudi iz svojega rezervnega sklada. A. Z. Popravek V sredini številki Glasa smo na 5. strani objavili sestavek z naslovom 220 milijonov obresti za varčevalce. Sestavek govori o obrestih) ki jih bo letos kranjska podružnica Ljubljanske banke pripisala varčevalcem na hranilne knjižice. Bralcem se opravičujemo za napako, kajti letos bodo gorenjskim varčevalcem pripisali na hranilne knjižice 22 milijonom novih dinarjev (2,2 milijarde starih dinarjev). Na Jesenicah ustanovili aktiv komunistov - delavcev Pritegniti čimveč mladih — Dosledno uvesti delavsko kontrolo ta teden Program za kongres Predsednik odbora za pripravo desetega kongresa ZKJ Veljko Vlahovič je rekel, da odbor in njegove štiri delovne skupine intenzivno pripravljajo politični delovni program desetega kongresa. V dru. gi polovici maja bodo svoje predloge že lahko dali v splošno partijsko razpravo. Naloga organizacij ZK Ko je sekretariat CK ZK Slovenije razpravljal o temeljnih organizacijah združenega dela, je sekretar Franc Šetinc poudaril, da morajo organizacije ZK v delovnih organizacijah i razpravljati in politično ' oceniti vsak osnutek samoti p ravn ega spo ra zuma o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega j dela. Kdo so kršilci? Vse številnejšim zahtevam, naj javnost izzve za tiste, ki so si ob decembrski zamrznitvi osebnih dohodkov dvigovali pre-konicrne zneske, se pridružuje tudi sekretariat centralnega komiteja ZK Slovenije. Koliko članov ZKS? Med 26. februarjem in 3. marcem letos bodo vse organiz.acije ZKS popisovale svoje članstvo. Se-kretariat CK ZKS je naložil vsem organizacijam ZK, ki lega še niso storile, da ob tej akciji, razčistijo z vsemi primeri, ki obremenjujejo statistiko. Spomenik kmečkim uporom Člani delovfiega sekretariata za proslavo 500-letnice kmečkih vstaj in 400-1e t niče s loven s k o-hrvaškega ■ punta so predlagali, naj se za izvedbo spomenika osvoji osnutek kiparja Batiča. Batičev spomenik predstavlja skupi, no upornih kmetov z dvignjenimi pestmi in orožjem, stal pq naj bi na ljubljimskem gradu. 1. marca V sekciji za vprašanja stanovanjske politike pri skupnosti slovenskih občin so se sporazumeli, da bi 1. marca letos stanovanjska podjetja začela uveljavljati pogodbene stanarine in s tem odpravljati linearno subvoi-cioniranje stanarin. Glede na specifične povoje v posameznih oočinah pa je hkrati treba uvel javljati tudi diferencirano subvencioniranje stanarin. »Zveza komunistov se je trdno odločila povečati prevladujoči vpliv delavcev — komunistov na oblikovanje politike v organizaciji ZK v organizacijah združenega dela. V občinah pomeni oblikovanje aktiva delavcev prispevek k utrjevanju vpliva delavcev v ZK, povečanje vpliva na idejno-poutično stališče do vseh važnejših problemov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja,« je v uvodnem referatu dejal sekretar inž. Nemec Štetan na sredinem ustanovnem sestanku aktiva komunistov — delavcev v jeseniški občini. Ustanovnega sestanka se je poleg 35 delegatov, neposrednih proizvajalcev, udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Polde Kejžar in član sekretariata CK ZKS VJado Janžič. Po uvodnem referatu so sklenili, da bi se aktiv Oblikoval vzporedno z ustanavljanjem TOZD v jeseniški občini, šele pozneje bi po delegatskem sistemu oblikovali aktiv z vodstvom in sekretarjem. Zato. so v sredo osnovali osnovno vodstvo s tem, da bo sodelovalo s komitejem občinske konference ZK. V razpravi so se udeleženci zavzemali predvsem za boljše delo V. mladino. Ugotovili so, da je v jeseniški oheini včlanjenih v ZK 4490 ljudi, od tega je okoli 46 odstotkov delavcev, 38,5 odstotka vodilnih in vodstvenih delavcev, ostalo pa so upokojenci, dijaki, študentje itd. Poprečna starost članov v Organizacij] je 45 let. Prav zaradi tega SO iskali poti in možnosti, kako bi spremenili starostno strukturo in povečali število delavcev, kako pritegniti mladino. Menili so, da mladi ne poslušajo besed, temveč ocenjujejo dejanja. Zato mora postati zveza komunistov bolj učinkovita in se borili za dejanske interese delavskega razreda. Mladim pa omogočiti delo in uresničevanje nalog. Ugotovili so, da je na Jesenicah dosti mlađih, ki se strinjajo s politiko zveze komunistov, da pa jih ne znajo pritegniti, saj je 27 novih članov, kolikor so jih sprejeli lani, vse premalo. V drugi točki dnevnega reda je spregovoril o nadzorstvu in pravicah delavcev sekretar medobčinskega komiteja Z K Polde Kejžar, ki je dejal, da se s policijsko kontrolo sicer da doseči zakonitost poslovanja, ampak da le z delavško-samoupravno kontrolo lahko dosežemo, da je poslovanje v delovni organizaciji v njenem najboljšem interesu. Zato se je treba zavzemati za dosledno uvajanje delavske kontrole s tem, da prj komitejih, osnovnih organizacijah poskrbe za najboljše načine in metode za uvajanje te kontrole, aktiv pa obenem daje dragocene pobude, ki jih v delu delavskih kontrol upoštevajo in na njihovi podlagi načrtujejo akcije. Član sekretariata CK ZKS Vlado Janžič je poudaril, da je aktiv le organizacijska oblika, ki naj omogoča večje sodelovanje med delavci in ZK in da je njegov pomen predvsem v tem, da razpravlja o posameznih vprašanjih, zavzema določena stališča in zahteva, da se ta stališča tudi uresničujejo. Pri tem je najbolj važno, da mnenja niso le mnenja .posameznih delavcev, temveč večjega števila. Ob problemih sprejemanja nov ih članov je poudaril, da bi morali začeti idejno uspo- sabljati vse ljudi, ne le člane zveze komunistov, ker šola v preteklosti ni opravila na tem področju svojih nalog. Druga važna naloga je množično politično elelo, ko se ne smejo komunisti zapirati v osnovne organizacije, temveč morajo preiti na druge družbene in politične organizacije in zahtevati uveljavljanje svojih stališč. In rezultat vsega tega bo večja učinkovitost, boljša struktura. Ob koncu so sklenili, da bodo delegati spodbujali v svojih delovnih organizacijah svoje sodelavce k obiskovanju šole za samoupravljavce, ki jo bo organizirala delavska univerza ter izvolili tričlanski sekretariat, ki ga sestavljajo Slavko Markelj, Anton Kosci j in Andrej Zalokar ter Anton Zupan, ki bo skrbel za aktiv v komiteju občinske konference ZKS Jesenice. D. Sedej Na političnih ' aktivih stari in novi problemi Na zadnjih poetičnih akti" vih v tržiš k i občini so razgrnili občani tudi vrsto probl*j nov, težav ter predlogov, k) jih bodo morale obravnavat1 krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije i1) občinska uprava' ter prej (■ slej naijti ustrezne rešitve. I2" vršni odbor občinske konference SZDL Tržič bo te predloge in pripombe zbral ter jih posredoval pristojnim organom. Enaki problemi se bodo zanesljivo pojavili tudi na spomladanskih zborih občanov. Skoraj povsod so se pritoževal i nad slabšo preskrbo t mesom, ki jo pripisujejo združitvi domačega Mesarskega podjetja s Kmetijski'11 gospodarstvom škofja Lok* Lomljani negodujejo, ker pt* hajajo poštarji k njim }e vsak drug dan. Vzorno jjl posnemajo tudi dimnikafjf V Lešah in na Brezjah želijo, da bi se tržiška kmetij" ska zadruga bolj povezala 5 kmikajšnjimi kmeti. Vedn0 bOlj se namreč zbližujejo 2 radovljiško zadrugo. Lesa'11 in Brezjanj tudi protestiraj0' ker je njihova zemlja ovrednotena tako kot zemlja v P0, račici, ki pa je neprimerno kvalitetnejša. Prav tako želijo končno urediti cesto. V Se* benjnh so načeli problem urejevanja ce*st. Samoprispcv-,ka. niso razpisali, temveč so Se odločili, da bodo cesto asfaltirali z namensko dotacijo tržiške občinske skupščine ter s prostovoljnimi prispevki občanov. Skupščina je denar nakazala. Občani pa ne plačujejo tako, kaikor so SO dogovorili i. So celo taki, k* odklanjajo kakršnokoli plačilo! V Križah in Pristavi raZj mišljajo, da bi skupaj uredili dvorano v domu Partizana« kjer ima sedaj Mercator skladišče. Jelendolčani in Dolin-čani mislijo resno ured;*1 dvorano, kjer bi se lahko sestajali. Izvršni odbor občinske konference SZDL v Tržiču je že sklenil, da jim bo pomagal. Namenil jim bo del lani neporabljenega denarja. V krajih, kjer je več kmetov, so tudi želeli, da bi sC kmečka sekcija pri konferenci SZDL večkrat sestajala M obravnavala probleme kmetijstva, predvsem nove zakone. Tako željo so na primer izrekli v Seničnem. J. Košnjek Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Klavnica razpisuje prosti delovni mesti 2 kvalificiranih šoferjev Poleg splošnih pogojev se zahteva zdravstvena sposobnost za dela v živilski stroki. Za razpisani delovni mesti se uvede poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava TOZD Klavnice Kranj, Maistrov trg 7. Komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci Sprejeli okvirni delovni program 0 V torek se je sestala komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS. Sprejela je okvirni delovni program, ki temelji na akcijskem programu občinske organizacije ZKS, dopolnjen pa je z nekaterimi aktualnimi nalogami. Če bo potrebno, bodo program sproti dopolnjevali. Tako bo komisija spremljala uresničevanje ustavnih dopolnil ter izpolnjevanje samouprave, predvsem v enotah, katerih uprava je zunaj občine, vlogo banke ter njeno samoupravno organiziranost, idejnopolitična izhodišča davčne politike, odgovornost v delovnih organi/acijah, njene kršitve ter vzroke, zakaj prihaja v kolektivih do nasprotij, ter kadrovsko politiko. Posebno pozornost bo po mnenju komisije treba posvetiti mladini, ki ne dokonča osnovne šole. Delovne organizacije morajo poskrbeti za njeno dopolnilno izobraževanje. -jk SOBOTA — 20. januarja Vm * - GLAS * 5. STR A M Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje NASLEDNJA VODILNA DELOVNA MESTA: ;*V » št 1. načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe 2. načelnika oddelka za narodno obrambo 3. direktorja zavoda za izmero in kataster zemljišč Pogoj: od 1.—3. visoka strokovna izobrazba in pod 1. in 2. sedem let delovnih izkušenj, pod 3. pet let delovnih izkušenj. NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 4. pravnika v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj. JUH I/MISC II I . 5. šefa krajevnega urada Naklo i 6. šefa krajevnega urada Predoslj Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. in e Kandidati naj pismene vloge z. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Poklicna kovinarska šola Radovljica RAZPIS Tovarna verig Lesce in tovarna vijakov Plamen Kropa sprejmeta v uk 20 učencev kovinarske šole z dokončano osemletko Pouk se bo začel 1. februarja 1973. Prijave sprejemata kadrovska služba Tovarne verig Lesce in Tovarna vijakov Plamen Kropa ali Poklicna kovinarska šola Radovljica dO 1. februarja 1973. Sprejemajo se učenci z vse Gorenjske. Med poukom bodo lahko stanovali v Domu učencev na Bledu. Kmetijska zadruga Škofja Loka sprejme na delo 1. 2 prodajalca 2. več K V mlekarjev 3. NK delavca za mlekarno (moški) Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba kmetijske zadruge škofja Loka. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ovi direktorji v Savi Delavski svet avtopnevmatL karne, temeljne organizacije združenega dela v okviru podjetja Sava, je na seji dne 16. januarja letos obravnaval prijave na nedavni razpis prostega delovnega mesta direktorja ter med več možnimi kandidati soglasno izbral dipl. inž. Viljema ženra, katerega izkušnje, strokovne in moralno-politlčnc kvalitete v celoti ustrezajo objavljenim pogojem, še Istega dne je od. ločitev potrdil tudi centralni delavski svet podjetja, člani slednjega so hkrati sklepali o generalnem direktorju Save ter znova izvolili dipl. inž. Ja. neza Beravsa, ki je med dosedanjim opravljanjem te funkcije dokazal, da v vsem izpolnjuje razpisane zahteve. O kandidatih za direktorja tovarne tehničnih izdelkov pristojni DS še ni sklepal. Kot so nam sporočili, se bo sešel v kratkem. (- ig) Posebna šola kmalu v novih prostorih Jeseniška Posebna šola ima že več let prostore v stari stanovanjski zgradbi na Jesenicah nasproti železarne in poleg glavne ceste. Prah, ropot že več deset let prihaja na okna učilnice. Čeprav so se pedagoški kader in učenci že navadili vsakdanjega ropota in hrupa, pa bi vendarle radi poučevali in se učili v mirnejšem okolju. Se bolj kot to pa so si želeli več prostorov, novih učilnic, s sodobnejšo opremo in učili. Ta dolgoletna želja se jim bo aprila deloma uresničila, saj grade delavci SGP Sava poleg stare stavbe več novih učilnic. Dela potekajo po programu, brez večjih zastojev. Ko bodo nove prostore zgradili, se bodo učenci takoj preseliili vanje, staro stavbo pa bodo obnovili. Tedaj bodo na šoli uvedli tudi dvoiz-menski puk, saj bo šest učilnic premalo, da bi lahko vsi obiskovali pouk dopoldne. V stari stavbi bodo z adaptacijo pridobili eno večjo učilnico. Novogradnjo in adaptacijo financira Temeljna skupnost otroškega varstva in Temeljno izobraževalna skupnost Jesenice. Predračun znaša brez opreme 640.000 dinarjev. D. S. Asfaltiranje poti vrtec in še kaj Pred dnevi je imela krajevna organizacija SZDL Gode-šič pri Škofji Loki svojo redno letno konferenco. Poleg pregleda lanskoletnega dela so navzoče najbolj zanimali vaški problemi. Eden najpomembnejših je nedvomno asfaltiranje poti skozi naselje, kar bi ne bilo posebno težko, saj bodo letos obnavljali cesto škofja Loka—Jeprca, ki pelje čez Godešič. Seveda pa se takoj postavlja vprašanje financiranja, člani KO so predlagali, da bi organizirali referendum za samoprispevek. Podoben »kamen' spotike« je gradnja otroškega vrtca. Uredili naj bi ga v prostorih nekdanjega bifoja. Navzoči so menili, da je treba zadevo nemudoma začeti reševati. Hudo kri povzročajo tudi avtobusi, saj pogosto nočejo ustavljati na Godeški postaji. Z vsem naštetim se bo spoprijel poseben odbor, ki so mu prisotni zaupali sestalo programa bodočih akcijj. J. Starman Kompasov hotel v Kranjski gori odprt letos Z manjšo zakasnitvijo bo lotos dograjen nov Kompasov hotel v Kranjski gori, ki bo obenem največji tovrstni objekt v tem znanem gorenjskem turističnem središču. Hotel bo imel 400 postelj, več restavracij, barov, keglji- šče, savno in velik pokrit bazen za kopanje. Stroški gradnje novega hotela bodo dosegli kar 68 milijonov dinarjev. Vendar je bila zaradi majhnih turističnih zmogljivosti gradnja takega hotela nujna. -jk »Zastava« na tujem in v težavah Zavodi Crvena zastava v Kragujevai bodo letos izvozili 17 tisoč avtomobilov. Poseben dog&vor je tovarna sklenila s tvrd ko hara -v Kolumbiji. V to državo bodo do 1975. leta izvozili 25 tisoč avtomobilov zastava 1300. Po drugi strani pa je prišlo v Crveni zastavi do otežene prodaje vozil. Na prodajo čaka trenutno okrog 5000 dokončanih in prav toliko nedokončanih vozil. K Za 3 odstotke več Obseg jugoslovanske" blagovne menjave s tujino je lani dosegel 92 milijard 899 milijonov dinarjev. Od tega odpade na izvoz 38 milijard 38 milijonov ali 18 odstotkov več in na uvoz 54 milijard 867 milijonov dinarjev ali 5 odstotkov manj kot leta 1971. Celotna vrednost menjave se je tako povečala za 3 odstotke. Vlak bo dražji Na seji medrepubliškega komiteja za področje trga so se sporazumeli, da je treba cene v železniškem potniškem prometu sprostiti. O tem bodo odločale republike in pokrajine. Treba pa bo narediti tudi notranji sporazum v skupnosti jugoslovanskih železnic o podražitvi pot. niškega prometa. Nič več prodaje za devize Lani je znašala v Jugoslaviji skupna vrednost za devize prodanega blaga 150 milijonov dolarjev. Novi zakon o deviznem poslovanju je ukinil to prodajo. Zvezni izvršni svet pa še ni sprejel odloka, ki bo urejal to področje trgovinskega poslovanja. Najdražje so bile vrtnine Lani so se dvignile ma. loprodajne cene za 15,4 °/o. Decembra so se najbolj podražile svilene tkanine, sledijo pa jim tako imenovane sezonske vrtnine in konfekcijsko perilo. Sicer pa so se lani sezonske vrtnine v primerjavi Z letom 1971 podrat'le kar za 62 odstotkov. Ostro Komisija slovenskega izvršnega sveta za usklajevanje dela inšpekcijskih služb in drugih organov je sklenila, da je treba ostro ukrepati prqti last nikom Črnih gradenj. GLAS * 6. STRAN ' SOBOTA — 20. Januarja 1973 veletrgovina ŠFECEPi bled razpisuje prosta delovna mesta: a) referenta za obračun OD Pogoj: dokončana ESŠ z najmanj 3 leta prakse na tem delovnem mestu; b) fakturista Pogoj: nižja strokovna izobrazba z znanjem strojep«- ja — 2-letna administrativna šoia. Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, do 30. januarja. Razpisna komisija podjetja UKO — Umetnokovinska obrt Kropa razpisuje po 71. členu statuta podjetja delovni mesti direktorja (reelekcija) orodjarja Pogoji: 1. srednješolska ali srednje strokovna izobrazba umetne obrti z najmanj 5-letno prakso; 2. kvalificiran orodjar. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi ter o nekaznovanjn (za direktorja) sprejema komisija na naslov podjetja v 15 dneh. f i TOVARNA OBUTVE alpna želi zaposliti v svojem obratu v Gorenji vasi več delavk za delo v šivalnici gornjih delov obutve Interesentke vabimo, da vložijo prijave za zaposlitev v 10 dneh po objavi v obratu Alpina v Gorenji vasi. Tekstilna tovarna Sukno Zapuže p. Begunje na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto: referenta za delovna razmerja in administratorja Pogoj: srednja šola administrativne ali ekonomske smeri — dveletna administrativna šola. Prednost imajo kandidati z znanjem nemškega jezika in s prakso v kadrovski službi. Nastop dela takoj. Interesenti naj vložijo pismene prošnje na Tekstilno tovarno Sukno Zapuže, p. Begunje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za kadrovanje Živilskega kombinata Žito Ljubljana, DE Lesce objavlja prosta delovna mesta ZA SLAŠČIČARSKI OBRAT NA JESENICAH: 2 KV slaščičarki 1 NK delavka (možnost priučitve) Nastop delovnega razmerja takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Samska soba na voljo. Interesentke naj se javijo v obratu na Jesenicah, Kejžarjeva ulica št. 9 ali na uprav] DE v Lescah Svet delovne skupnosti Občinskega sodišča v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. strojepiske Pogoj: zahteva se dvorazredna administrativna šola; 2. kurirja Pogoj: PK delavec delo traja 3 ure dnevno in sicer od 7. do 9. ure in od 14. do 15. ure. 3. snažilke Pogoj: nekvalificirana delavka. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na Občinskem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti se sprejemajo 15 dni po objavi. Osnovna šola Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto snažilke za nedoločen čas. Prijave sprejema Svet osnovne šole Stane Žagar Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OSNOVNA ŠOLA KOKRšKEGA ODREDA KRIžE razpisuje prosto delovno mesto učitelja (za pouk v 5. razredih — ma, SN, SD) za določen delovni čas od 1. 3. do 30. 6. 1973 in delovno mesto snažilke za nedoločen delovni čas Nastop Službe takoj. Prijave pošlji/te na svet šole. OSREDNJA KNJIŽNICA občine Kranj Tavčarjeva 41 oglaša prosto delovno mesto knjižničarja za določen čas Poseben pogoj: srednja ali višja izobrazba. Nastop službe s 5. 2. 1973 osebni dohodek po pravilniku. Prijave sprejema Uprava zavoda v Tavčarjevi 41. Ljubljana Za novo prodajalno v Kranju, ulica Staneta Žagarja — Primskovo oglaša prosta delovna mesta 3 prodajalcev pohištva Prodajalci, oblikovalci ali tehniki, odločite se, nudimo vam delo v najboljših pogojih v novem objektu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje oddajte na naslov: Lesnlna Kranj, Ulica Staneta Žagarja. !2?5TA - 20. januarja 1973 GLAS * 7. STRAN Strm vzpon nekdanjega Mihca n 5ma^u po novem letu se je voke8a dopoldneva nepričako-»glasil v našem uredni-j ,VL1 in skromno poprašal, če '!nko malo pobrska po lan-vKl|j številkah dnevnika Delo. delovni zagnanosti, bilo je a,1]iV(j pred prvo letošnjo j,Vllko Glasa, nihče od ko-^-gov ni bil posebno pozoren '^i- Tudi sam sem le mi- °"rede pogledal bradatega j^'sleka. Bil je Kranjčan *Mi- a Pogačnik. Takoj sem si priklical v spomin tistega Mihca Pogačnilka, brez katerega pred desetimi, petnajstimi leti v Kranju (pa tudi na Gorenjskem) slkoraj ni bilo večje aH pomembnejše prireditve. Že takrat je s svojo violino navdušil slehernega poslušalca. Bil je pravi. Nekdanji Mihec, zdaj pa že skoraj 24-let-ni Miha Pogačnik je po že ne več svežih številkah časopisa iskal zapise oziroma kritike n. Navadno smo ljudje polni obsodb, zgražala in besa ob tistih dop.odkifi, ki nas pre-niesei° ob odnosu človek do človeka. Nikakor Po trt "* ne moremo ostati ravnodušni ob Ijitd "'hotnih in nečloveških ravnanjih rini /'• ^' komaj rekli še ljudje. Zve- in /' u^"i- surovi pretep ali mučenje, rop n 7ruSa dejanja, v katerih je ogrožen človek, jQ .^Zen ah nesposoben, da se brani, so de- nla, ki jih tudi najbolj prizanesljivi odloč- 0 ''dklanjamo in ostro obsojamo. aj- ai hitro bomo obvestili socialno službo •g«.. u& varstveni organ, če bomo v naši so-2_c"it opazili kaj takega, kar resnično ne k 'no mogli več prenašati, kaj takega, kar ogrožalo Človeško življenje ali mu kratilo "vico do svobode In prav je tako. 0j}°da včasih se zgodi, da je več kot le 6k °fan.'a vredno ravnanje z živalmi, vsej _ '[sčini in soseščini na očeh, pa se razen pjevanja z glavami, ne ukrene ničesar. Da, Zivaltni! In verjemite, pri tem nikakor ne ta*! Za suh°Parno besedičenje, za sentimen-hitel- pr'zacletost nekega preveč vnetega Iju-L'la živali. Gre za trpinčenje, za nečloveško ^ vnanje- s tovornim konjem, vsem prebival-SQ'n kraja v jeseniški občini na očeh! Nanj da r,as °P°zor>h' sami prebivalci v upanju, se nekaj ukrene. o njegovih nastopih. Kot je značilno za domala vse umetnike, je bil tudi on takoj pripravljen ustreči moji rado-ved nosti. Naj vam takoj na začetku povem, da je njegova soba na Ljubljanski cesti 13 (na Laborah) podobna nekakšnemu hramu študija, delovnega razpoloženja, iskanja preteklosti in prihodnosti, različnih umetniških doživetij ali drugače povedano neke vrste pisan mozaik časov njegovega zorenja, njegovih nagnjenj in mladostnega staranja. Zadnje čase ta pisan mozaik prehaja v nekakšno domačo skromnost. Rodil se je Miha v tej hiši 1949. leta 13. maja. Že s tremi leti je igral harmoniko, s petimi pa je začel z violino. Starši so zgodaj odkrili njegovo nagnjenost k glasbi in so bili kasneje v tej vzgojni smeri nepopustljivi. »Na glasbeni šoli v Kranju me je do 12. leta učil Fran Stanič. To so bili časi številnih spominov. Sest let sem bil star, ko sem prvič stopil na prireditveni oder. Nastopal sem na različnih akademijah, proslavah, prireditvah, s katerih se spomnim tudi Oča s Krana, igral sem v francoskem mestu La Ciotat in dvakrat dobil nagrado na oddaji Pokaži, kaj znaš.« Miha oziroma takrat Se Mihec pa je znal marsikaj poka/iti. Kranjčani se ga prav gotovo spomnijo. Potem je odšel na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano, kjer je diplomira! 1967. leta pri Cirilu Ve. roneku. »Ko sem bil skoraj pri kra. ju s študijem na glasbeni šo- l/bog;, nekaj let star sivec, se je menda gospodarju zameril tedaj, ko ga je zadel z močnim kopitom v čelo. Od tedaj dalje in morda že prej, ga je njegov gospodar, ki se preživlja s tovorjen jem, dobesedno gnal od jutra do večera. Ob pičli hrani, ves suh iti shiran, se konj zdaj komaj, komaj premika. Nemalo batin se zato njegovemu gospodarju zdi čisto upravičen vsakdanji obrok. Z njimi ne skopari tudi pred očmi sosedov in vašča-nov, ki se jim uboga, vedno vprežena žival, smili iz vsega srca. Gospodar pa vozi in prevaža, z bičem v rokah, žival se vzpenja, otrpla in poslušna, vajena vsega, najbolj pa udar. cev. In pri vsem tem brezsrčnemu gospodarju niti najmanj ni važno, kako težak voz vleče konj, kajti vedno naloži na voz največ, kar more. Konja je kost in koža, glava po-vešena, ob udarcih, ki dežujejo, se niti ne zdrzne več. In ob tem vaščani obračajo poglede vstran, obsojajo, nihče pa z dobronamernimi nasveti gospodarja trpinčene živali ne more prepričati, da bi se mu žival vsaj malo zasmilila. Odmahuje z roko, češ, kaj pa vas to zanima. Vaščane pa še kako zanima in zelo radi bi, ko bi se našel nekdo, ki bi to trpinčenje in nečloveško ravnanje za vselej preprečil. D. S. 11 v Ljubljani, sem že imel turnejo po Sloveniji, nastope na radiu in v Trstu. Po diplomi na srednji glasbeni šoli, sem pri našem znamenitem violinistu Igorju Ozimu napravil sprejemni izpit za študij na glasbeni akademiji v Kolnu, ki je mimogrede povedano ena vodilnih glasbenih akademij v Evropi.« Študiral je pri znanih po-dagogih Maxu Rostalu, Gašperju Cassadauxu, Siegfridu Palmu in Igorju Ozfirrm. Lani spomladi je diplomiral. Dobil je posebno diplomo, ki pomeni več kot odlično znanje. Takšno diplomo je pred njim ta znana akademija podelila po vojni samo nekemu nemškemu glasbeniku! V številnih domačih in tujih kritikah o njegovih nastopih v zadnjih letih so same pohvale. Preveč bi bilo naštevati vsa priznanja, ki jih je kljub mladosti že dobil. Omenimo le, da je bil dvakrat nagrajen na tekmovanjih, ki jih je priredila akademija v Kblnu, lani jeseni pa je bil poleg Jovice Kolun. džije edini naš finalist na mednarodnem mladinskem tekmovanju v Beogradu. Sicer pa je doslej največ koncert i ral v Jugoslaviji in Nemčiji. »Študij na akademiji sploh ni bil lahak. Prvi dve leti sem si glede sredstev moral pomagati sam, močno so mi šli na roko starši in tudi Igor Ozim mi ni nikdar odrekel pomoči. Potem pa se je spremenilo in zadnja tri leta sem bil štipendist nemške akademije. Štipendija sicer ni bila nič posebnega, vendar pa se je z njo dalo kulturno živeti in študirati.« »Kmalu bo leto dni, odkar si diplomiral. Kaj pa zdaj?« »Trenutno sem svoboden umetnik in imam stalne koncerte. Tako bom na primer 20. februarja imel koncert v društvu slovenskih skladateljev v Ljubljani, kjer se bom predstavil s sodobnimi deli jugoslovanskih in tujih avtor, jev. 2. marca bom nastopil z Acijem Bertoncljem v baročni dvorani Mestne hiše v Kranju, poleti pa imam predvidenih več ciklov Bachovih sonat za violino solo po Zahodni Nemčiji, Sloveniji in še kje. Med drugim bom imel nekaj nastopov v prenovljeni cerkvici na blejskem otoku.« Zaupal mi je, da je študij njegove vrste danes trdo delo. Nikdar nima prostega časa, kadar ga ima, pa študira. Svet glasbeni kov-umetnikov se danes ne razlikuje od nekdanjega. Ko enkrat doštudi-raš in postanek znan, si še bolj neizprosno postavljen v okvire časa, ki pomenijo delo. Prav zato namerava Miha s študijem nadaljevati. Jeseni letos bo odšel na univerzo Bloomington v Ameriko, kjer bo nadaljeval s spoznavanjem zahtevnih in neomejenih glasbenih izpeljav pri znanem pe. dagogu Josefu Gingoldu. A. žalar Zima je tu, mraz pritiska, potoki, reke, ribniki in jezera zntrzujejo . .. Tu. di plače so zamrznjene. Sploh je čutiti, da lezemo v objem nove ledene dobe, ki — kot vse ledene dobe doslej — navdaja občane Z nemajhnimi skrbmi. Le redke stvari so namreč ušle posledicam padajoče temperature. Sem sodijo, denimo, cene potrošniških artiklov. Njim sprememba splošne klime sploh ne škodi. Po novem letu je »poskočilo« vino, pred dnevi pivo, kmalu lahko pričakujemo dvig stanarin (razprave okrog gradbenih zagat so najboljši dokaz, da »korektura« ni več daleč). Itd. itd., v nedogled. Edino mesu nekako ne pustijo, da bi mu vrednost narasla. Lepo, ne? Meso mora biti na hladnem. A žal ga je vse manj, kajti živinorejcem zmrzal očitno ne prija. Toda, kot slišim, ljudje tokrat ne mislijo popuščati. Pravilno! Če se ie gredo Eskime, naj bodo dosledni. Menda so v nekem gorenjskem podjetju sklenili vsakega petnajstega v mesecu na razglasno desko obesiti kompletno plačilno listo uslužbencev. Nikomur ne bi prizanesli niti generalnemu in njegovim 600 »batom«, niti Rozikinim devetdesetim ju/jem. (Rozika, veste, pometa sobane in hodnike). Napravimo konec spletkam in opravljanju, vrzimo karte na mizo, saj čisti računi utrjujejo prijateljstvo, je med razširjenim sestankom delavskega sveta pozival sekretar. Čisti računi že — kaj pa žiro računi, sta tedaj za-vpila dva delavca, skrita v temačnem ozadju dvorane. Navzoči so utihnili. Nihče ni znal ničesar od. govorili. Pojma »čist« in »žiro« pri nas pač ne sodita v isto kategorijo. Spričo skrajno naelcktre-nega vzdušja je predsednik nanagloma zaključil razpravo. Iz zapisnika so tudi črtali tisto o »metanju kart na mizo« ter zadevo vtaknili v arhiv. Opravljanju zdaj kajpak ni videti konca. Vaš Jež Popotnik Končno vendarle sporazum? Po mesecih negotovosti je v zadnjih 24 urah prišlo iz Pariza, Hanoja in VVashing-tona več novic, na osnovi katerih je mogoče sklepati, da se je v dolgih mirovnih pogajanjih o Vietnamu vendarle ne'.aj premaknilo na bolje. To bo, ob nekaterih drugih, glavna tema današnjega komentarja. SPORAZUM?: ameriški predsednik Richard Nixon je ukazal, naj prenehajo bombardirati Demokratično republiko Vietnam. Ukaz velja za vsa področja te države in ne zgolj za tista nad 20. vzporednikom. Uradni tiskovni predstavnik Bele hiše je sporočil, da je ameriški predsednik sprejel ta sklep neodvisno od pariških pogajanj in kot dokaz dobre volje. Prepoved bombardiranja pa ne velja za Južni Vietnam, Laos in Kambodžo, kjer se bodo operacije (tudi na zemlji) nadaljevale. To je vsekakor dokaz napredka na pogajanjih, ki sta jih pred dvema dnevoma začasno prekinila v Parizu dr. Henry Kissinger in Le Duc Tho. Prvi je potem odlctel na Florido, kjer se trenutno mudi ameriški predsednik. Kissingerjev pomočnik general Haig je medtem priletel v Saigon, kjer je očitno poročal o najnovejšem razvoju dogodkov južnovietnamske-nui predsedniku Thieju. Medtem so prišle spodbudne novice tudi iz nekaterih drugih virov in čeprav je se-vernovietnamska delegacija na pariških mirovnih pogovorih zanikala glasove, da bo sporazum »podpisan že čez nekaj ur«, je vendarle videti, da so dosegli na pogajanjih očiten In odločilen napredek. Nekaj znamenj o tem je bilo zaznati že pred dvema dnevoma, takoj ob koncu najnovejše runde pogajanj med Kissingerjem in Le Duc Tho-jem v Parizu. Videti je, da »ta se obe strani precej približali kompromisni formuli za rešitev vojne in sprejetju sporazuma. To bi pomenilo, da Američani ne vztrajajo več tako togo na priznanju dveh Viet-namov in potrditvi južnoviet-namske suverenosti, da pa je hkrati tudi Hanoi popustil v nekaterih točkah. Natančneje je seveda v tem trenutku nemogoče poročati, kajti podrobnosti so še vedno zavite v tančico skrivnosti. NADALJEVANJE V HELSINKIH: v finski prestolnici se je začela druga runda raz- govorov na pripravljalni konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, na kateri sodelujejo predstavniki 34 držav Evrope, Združenih držav Amerike in Kanade. Menijo, da bo ta del, ki sledi splošni razpravi (trajala je od 22. novembra do 15. decembra lani), dosti bolj konkreten. Predvsem naj bi poskusili izoblikovati dnevni red, čas in kraj glavnega sestanka, oziroma konference. Sodeč po prvih poročilih še vedno prevladuje duh strpnosti in sodelovanja in čeprav delegati ne bodo imeli lahkega dela, prevladuje v krogih opazovalcev vendarle optimizem. MEIR PRI PAPEŽU: izrael ska premierka Golda Meir, ki se je udeležila kongresa socialistične internacionale v Parizu (mimogrede: ta sest* nek se je končal brez P* membnejših sklepov), je ov potovala v Rim, kjer jo 1* sprejel papež Pavel VI. T<> je bila sicer »privatna avdi' enca«, vendar pa prva te vf ste: doslej Golda Meir še & koli ni bila uradno v Vatik*' nu. Med drugim se je zved* lo, da Vatikan še vedno n** sprotuje stalni okupaciji 3* ruzalema In se zavzema status odprtega mesta. ljudje in dogodki Luna 21 kroži Sovjetska avtomatska postaja Luna — 21 je začela svojo pot okoli meseca prejšnji teden. Najmanjša oddaljenost od meseca je 90 km, največja pa 110 km. Luno — 21 so izstrelili 8. januarja. Instrumenti na postaji delujejo v redu. Vrsta za na Luno Doslej se je ie 90.000 ljudi, seveda največ Američanov, prijavilo, da bi s prvo potniško raketo obiskali Luno. Pri letalski družbi PAA so plačali rezervacijo in zdaj optimistično čakajo, kdaj bo napočil veliki trenutek. Večina sicer ve, da bo to najverjetneje šele v 21. stoletju, so pa med njimi tudi veliki optimisti kot neka babica iz Philadelphie. Prvi na seznamu je avstrijski časnikar Gerhard Pistor, ki se je prijavil ze pred sedmimi leti. Bolezen se umik;1 Svetovna zdravstvena organizacija v Ženevi fe sporočila, da je medicini uspelo zajeziti črne koze, ki so pred petimi leti morile še v 30 državah, kot epidemijo pa jo danes poznamo le v šestih državah. Lani so tej organizaciji prijavili okoli 65.000 obolenj za črnimi kozami, kar je bilo sicer za 23 odstotkov več kot leto prej. Vendar pa je to povečanje le relativno, ker so lani prvič s pomočjo izurjenih medicinskih ekip lahko izračunali točnejše število obolelih. Kot epidemija razsajajo koze samo še v Bangladešu, Etiopiji, Indiji, Pakistanu, Nepalu in Sudanu. Železniška nesreča Na postaji Strizivojno nedaleč od Djakova je tovorni vlak trčil v brzi vlak. V nesreči je bilo ranjenih šest potnikov. Sreča v nesreči je bita, ker je brzi vlak iz Sarajeva ie zmanjševal hitrost, ko je vozil na postajo. Sneg v Izraelu Sneg je presenetit prebivalce Izraela, saj so po več letih spet doživeli pravo zimo s snegom. Zaradi snega so bile nekaj časa prekinjene cestne zveze z Jeruzalemom, ponekod pa imajo težave z električno energijo in pa s preskrbo vode. Zaradi snežne odeje, ki je ponekod visoka tudi 60 cm, so šole v Jeruzalemu zaprte Direktor brez podjetja Beograjsko okrožno sodišče je obsodilo direktorja neobstoječega podjetja Impextrade Branislava Petroviča na 12 let zapora, njegovega pomočnika pa na dve leti strogega zapora. Petrovič je bil pred tem direktor dveh podjetij, ki pa sta med njegovim vodenjem propadli. Nato je prišel na misel, da bi v privatnem stanovanju ustanovil »podjetje«, ki pa ga sploh ni bilo Samozvani direktor je posloval z različnimi jugoslovanskimi podjetji in jih na ta način ogoljufal za 196 milijonov dinarjev. Verižno trčenje Na avtomobilski cesti med Bernom in Ziiri-Chom je prišlo do več verižnih trčenj. V nekaterih trčenjih je bilo udeleženih tudi do 50 avtomobilov. V nesrečah je bilo več deset ljudi ranjenih, štirje pa so umrli. Promet na cesti so za več ur ustavili. Golobe selijo Ena od beneških atrakcij, namreč golobi, se selijo. Tako je odločil beneški magistrat. Zdaj bodo golobe, ki so že kakih 700 let okras in zanimivost tega mesta pa tudi nadloga seveda, saj onečejajo slavne spomenike, preselili na Sicilijo in Sardinijo. Zdaj je v mestu okoli 300.000 golobov, preselili pa naj bi jih kako tretjino. Nesreča v gorah Pri plezanju po glavnem grebenu, ki pelje proti Bovškemu Grintavcu, je prejšnjo nedeljo spodrsnilo 25-letnrmu študentu Alešu Simončiču iz Ljubljane. Padel je 300 metrov globoko in se ubil. Z njim je bil tudi Boris Krivec iz Ljubljane, ki je po nesreči splezal do mrtvega tovariša, nato pa o dogodku obvestil reševalce. Planinca sta bila dobro opremljena. Vse več potnikov v letalih V lanskem letu je JAT prepeljal s 24 letali več kot 1,8 milijonov potnikov, kar je za 15 odstotkov več kot leto prej. Milijon potnikov so prepeljali na domačih progah, ostalo pa na mednarodnih. JAT bo letos število letal povečal na 30, ko bo dokupil šest novih reaktivcev tipa DC-9. V 30 letih bo 2863 potniških sedelev. Izredna najdba V votlini nedaleč od Svetozareva so pred kratkim našli del človeške lobanje, za kater0 strokovnjaki menijo, da je še iz paleolitik^ Najdbo sedaj proučujejo v naravoslovnem mi? zeju v Beogradu. Novi svedri Različne svedre vse bolj zamenjujejo vodni curki. Novo metodo vrtanja so prvič preizkusih v večjem obsegu pri graditvi predora za pod' zemsko železnico v Bakuju. Voda pod pritiskom 700 atmosfer je rezala granit s hitrostjo 80 Cm na uro. Diamantna žaga prodre v tem času M] 3—4 cm globoko. Mesto sredi džun^'e Letos bodo sredi brazilske džungle začeli graditi laboratorijsko mesto, v katerem bi strokov-njaki proučevali pragozd. V tem naselju zna' nosti bodo inženirji, tehniki, agronomi, geologi in drugi proučevali možnost izkoriščanja naj' večjih gozdov na svetu. V bližini načrtovanega mesta žive tudi indijanska plemena, ki doslej še niso imela stika z zunanjim svetom. — Na tako debelo kožo pa ie nisem naletel ^ržiški trgovci, gostinci, mesarji in frizerji pod drobnogledom tržne in sanitarne inšpekcije dan in zvečer največ prekrškov ^rva akcija je dala presenetljivo dobre rezultate, drugi dve pa sta pokazali, da je popoldan in zvečer, ko inšpekcije nimajo rcdriega delovnega časa, storjenih največ prekrškov, predvsem s področja sanitarnega reda «-a Kalccija ^e bila 23, ^s"5*3 lani> dri,ga 24-no S0tj ,' decembra, in sicer na pobudo skupščine sta.. .VJ°či» inšpektorja Franc Jurnian in Tone >a ._—»'-•Ja je bila 23. avgusta lani, druga 24. novembra, tretja — s- -'-------' -J- ~**«-- občine Tržič. stav ,~JV"-1' »nspeKiorja rranc jurnian in ione Ahačič, predam Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in pomočnik UgotandlrJa postaje milice Tržič Anton Kovačič, so skušali retja°Vu*' kdo krši predpise s področja sanitarnega in tržnega o i ' Podpise s področja cen in določila občinskega odloka "vnem redu in miru. V GOSTILNI PRI SLUG NAJSLABŠE na^gu?tovska akcija je bila enc 2*Jena ugotavljanju higi-viia 1V^-" kontrolo sta opra-v°aja sanitarne inšpekci- KraJ?r? skupščinah občin ter J • Tržič Franc Jurman 2aVo?trokovnjak kranjskega stVo j. Za zdravstveno var- 18 bf ,CmL>1'ito sta Pogledala rCs.' 'J°v. trgovin, gostiln in tudi cii> oglasila pa sta se žer,v nekaterih trži.ških fri-kiria] salonih- v obratih sta Se« ta^° imenovane »bri-d°kua čisl°eo, ki so uraden v fi J^ent o higieni in čistoči sta ij čenem lokalu. »Brise« kat^ala na predmetih, prek laj.ju ln se največkrat in najini . Prenaša jo povzroči tel j i dihi vih oo'ezni. To so je-kr0z PI'1.bori' tnale za sekanje, glavnu • tase- umivalniki, Ustr. .l ltd- Ce so vsi »brisi« loJcj^1^' ie higiensko stanje IZ"-" odlično, vendar je to nemogoče, ker so flo^p'ie povsod in so zato 'ene manjše tolerance. e več kot polovica »bri- „ stanje lo-dubro, če pa je obratno, kak ?s,trezni". i1 S* k V 1 je k°t desetih lokalih Uo higiensko stanje !er ka Ustnik stroške analize zen p,j sodniku za pre-•nšpektor lokal lahko t>r0 io- nekje celo odlično kot P1 "ner v poslovalnici nek- C|ar,j ■ v |iu.iiu\ jiiiiLi ui_-i\- Trži^ cesarskega podjetja na p.' v. mesariji k2K Kranj racij;ll,llzanski cesti, v. restav-treh u°tcla Pt>šta in pri vseh Sev^ .kontroliranih frizerjih. k'tcl.. Pa sta inšpektorja na-nu povsem nasprotne Ha i e. Unieinmo naj bik ke> i2°yaližeu, prodajalno Ko-Jo n. Va,'aždina in restavracije ua. deteljici. Najslabše pa Sanj. . v gostilni Pri Slug. n;,; a'ni inšpektor »brisov« Jen0sVtZel ni. ker je bila ure-^°tl |°kala že na pogled ^'Zo ° kliliko- 7-a točilno Je v kuhinji in v shrambi ?*nJ al nered, podi so bili iazani, torn]kalo tudi drugje. Inšpek-l'kren -C CKl,,)eil ™ najstrožji ti. qP ln velel gostilno zapre-rat je bil 6 dni zaprt in umazanije pa pri ponovnem pregledu 31. avgusta je bilo ugotovljeno odlično higiensko stanje, saj je bil od 20 vzetih »brisov« le eden neustrezen! Inšpektorjeva splošna ocena je ugodna, celo presenetljivo dobra, čeprav je ugotovil, da je bila higiena in urejenost trgovskih lokalov v primerjavi z ostalimi pregledanimi nekoliko slabša, vendar še vseeno ugodna. Prav tako so ustrezali tudi vzorci živil, predvsem slaščic, ki sta jih vzela pregledovalca pri kontroli! ZANEMARJENA STRANIŠČA Inšpektorja Franc Jurman in Tone Ahačič sla odšla drugič na Oglede 24. novembra lani. Pridružil se jima je tudi pomočnik komandirja tržaške milice Anton Kovačič. Njihova tarča so bili gostinski obrati v tržiški občini. Obiskali so jih v nenavadnem času: zjutraj in pozno zvečer. Torej je odigralo pomembno vlogo presenečenje! Kontrolorji so predvidevali, da se stori največ prekrškov zvečer, ko inšpektorjev nihče ne pričakuje in ko število vinjenih gostov naraste, še posebno dobrodošlo je bilo sodelovanje milice. Ekipa je 24. novembra pregledala 15 gostinskih obratov v občini. Pozorna je bila na vide/, lokala, na njegovo higieno, na kvaliteto in založe-nost 7. živili, na urejenost sanitarij, na higieno zaposlenih, na njihove obvezne zdravniške preglede, na cene in cenike, na prekrške s področja javnega reda in miru ter na morebitna kazniva dejanja, določena v kazenskem zakoniku. Seznam obratov, v katerih ni bilo pomanjkljivosti, je skop: restavracija Deteljica in gostilna Ančka Hof Podlju-belj! Drugje pa je bistro oko inšpektorjev odkrilo večje ali manjše pomanjkljivosti. Pojdimo po vrsti. Napisali bomo le večje prekrške. Tržiška kavarna in slaščičarna je običajno čista in urejena. Vendar nima primerne garderobe. Zaposlena ima obleko kar v straniščnem piedprostoru. V stranišču ni bilo toaletnih potrebščin ter v moškem delu sedalne deske. Zaposlena je plačala inšpektorju 20 dinarjev mandatne kazni. V restavraciji Pošta je enaka kazen doletela kuharja, ki je imel umazano obleko in delal brez obvezne kape. Manjše pomanjkljivosti so bile v bifeju, večje pa v stranišču. V kavarni Zelenica za točilno mizo ni bilo reda (odpadki), potrebno bo dodatno zračenje, v gostinskem delu pa so bili na mizah umazani prti. Mlečna restavracija je izredno frek-venten lokal. Inšpekcija je upoštevala, da je delo v takem okolju težje. Kuhinja ni bila čista. V hladilniku so bile pokvarjene klobase. Kuharica ni imela predpisane obleke in je plačala 50 dinarjev kazni. Tudi v bifeju Pri Ne-gotincu ni bilo vse v redu. Največ nereda in pomanjkljivosti je bilo za točilno mizo in v straniSĆu. Zaposlena je plačala 50 dinarjev kazni. Inšpektorji so bili (udi v upokojenski okrepčevalnici. Po tleh so bile smeti, potrebne posode zanje pa ni bilo. Cenik ni bil usklajen z resničnimi cenami. Odgovorna oseba je plačala 20 dinarjev, pravna oseba pa 30 dinarjev kazni. Pri Slug je bilo vse v redu, le natakarica je morala plačati 50 dinarjev kazni, ker ni vzdrževala primerne osebne higiene. V restavraciji Apollo so bili prti umazani. Zaposlena ni imela zdravniškega pregleda in je plačala 50 dinarjev kazni. Lastnico gostilne v Križah so inšpektorji le opozorili. Ko bo gostilna dokončno urejena, bo potreben natančnejši pregled. Tudi na Ljubelju. je plačal odgovorni 50 dinarjev kazni. V shrambi bifeja na kegljišču so inšpektorji našli posteljo, Stranišča so bila izredno zamazana, neurejena pa je bila tudi obleka natakarja v bifeju na kegljišču. Nič boljše ni bilo v restavraciji Živil v Podljubelju. Živila so ležala vsevprek, predali so biji zamazani, kuharica pa ni nosila delovne obleke. Odgovorna oseba je plačala 50 dinarjev kazni. Stranišča so bila povsod skrajno neurejena. Inšpektorji so morali posebno v poznejših urah požreti marsikatero pikro na račun njihovega dela in to od gostov, ki so bili največkrat vinjeni. Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KZK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! V KRIZAH NAJVEČ POMANJKLJIVOSTI Tretja akcija sanitarnega in tržnega inšpektorja je bila 15. decembra. Na vrsti so bile trgovine in bifeji. Kontrola je bila opravljena popoldne in /večer. Pregledala sta 17 obratov v Tržiču in okolici. Ugotovila sta, da je urejenost prostora lahko dobra, če za to poskrbijo zaposleni! Primeri za to so trgovine v Ko-vorju, v Sebenjah in v Pristavi. Drugje je povsem nasprotno. Najbolj skrajni primeri nereda so bili v trgovini Živil iz Kranja na Koroški cest j v Tržiču (Lipa), v poslovalnici Koke iz Varaždina, v trgovini na Bistrici, v mesarski poslovalnici Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka v Krizah in v Mcreatorjevi trgovini v Krizah. Zadržimo se pri slednji, ker sta inšpkelorja našla v njej vse pomanjkljivosti, ki so značilne za neurejene lokale. Higiena je bila slaba. Živila so bila neurejena in nesor-tirana. V neposredni bližini bele moke so bile nogavice! Tla so bila umazana, pisarna poslovodje neurejena, prav tako pa pomanjkljiva osebna higiena dveh zaposlenih. Inšpektorja sta predlagala, da trgovina zmanjša obseg prodaje ali pa najde podjetje boljšo lokacijo. Po vseh pravilih bi morala inšpektorja trgovino zapreti, vendar zaradi potreb potrošnikov tega nista storila. Tak nered v nedogled ne more trajati. Tudi vedenje poslovodje do inšpektorjev ni bilo najboljše! Zaradi podobnih pomanjkljivosti sta inšpektorja ta dan trgovino Lipa v Tržiču začasno zaprla ter ponovno opozorila na problem Peka-rije na Cesti JLA v Tržiču. Tu sta združena trgovina in bife. Gostje kadijo. Inšpektorja predlagata, da bo problem rešen s prepovedjo točenja alkoholnih pijač ;cr kuhanja kave. Ob pregledu lokalov so bila žiyila dobre kvalitete. Slabša je bila kvaliteta sadja: limone trde, solata ovencla, pomaranče spremenjene barve, krompir umazan in črn kot čokolada itd. Pregledova> ca sta se čudila, da morejo ljudje kaj takega kupiti. Mu tem področju bodo potrebne še kontrole! INŠPEKTORJEV KOMENTAR »Prva akcija je bila presenetljivo dobra,« mi je dejal inšpektor Franc Jurman. Drugi dve pa sta pokazali, da se stori popoldan ln zvečer, ko inšpekcija nima rednega delovnega časa, največ prekrškov. Zato lahko samo s ta tO organiziranimi pregledi dišimo stvarnejšo sliko. Izrekli smo veliko mandatnih kazni! Menim, da bi morali zaradi tega delovni čas in lekcij spremeniti ln jih pesku. ->v ogenj« tudi popoldan in t čer ter jih seveda primerno nagraditi. Tržiška občinska skupščina nam je ob teh akcijah pomagala, podprla akcijo, dala na voljo prevoz in nas nagradila. Take akcije bi morali organizirati mesečno. Najverjetneje se bo treba lotiti temeljnega pregleda živil in sadja. Tukaj Je nepravilnosti v škodo potrošnika največ!« Pripravil: J. Košnjek Mladost v gostinstvu Včasih bi o naših vodilnih kadrih v gostinstvu, predvsem tistih, ki so že pred desetletjem ali več zapustili klopi gostinskih šol ali-tečajev, lahko napisali marsikaj, kar jim zagotovo nc bi bilo všeč. Pa še zlobni ne bi bili, če bi pisali o njihovi pomembnosti, vzvišenem sprejemanju, obnašanju, skratka, avtoriteti. In v drugo poglavje bi se bili spuščali, če bi jih hoteli prikazovati z drugega zornega kota: kako sprejemajo (beri: ne sprejemajo) vse novosti, vse osvežujoče nove možnosti v gostinstvu, ki prihajajo iz leta v leto in ki jih marsikje trdoglavo odklanjajo. In ob poznavanju peščice takili starejših in žal ■ tudi mlajših vodilnih kadrov deluje obraz komaj 26-letnega Francija Novaka, vodje strežbe iz hotela Špik v Gozd-Martuljku, kar najbolj osvežujoče. Le komaj nekaj kratkih minut ga je treba opazovati, pa boste takoj spoznali, zakaj ste tu tako hitro, odlično, predvsem pa ljubeznivo postreženi. Ne z mrzlim in hladnim pogledom vodje, z mirno vljudnostjo je znal doseči, da vam bo natakar ali natakarica tudi ob večjem številu gostov vedno hitro pripravljena postreči. Precej taktnosti je v njem, razumevanja in neposrednosti, zalo se tako odlično razume tudi s starejšimi člani kolektiva. Vse pa izvira iz njegove inteligentne narave in široke razgledanosti, ki jo je v pogovoru z njim takoj čutiti. »Doma sem iz Slatine Ra-dencev, pred sedanjim delovnim mestom pa sem bil dve leti upravnik Transturistove-ga hotela Bellevue v Bohinju. Da sem se zaposlil kot vodja strežbe v Rozmanovem domu, ki je last jeseniškega Viatorja, sem imel en sam razlog: družinsko stanovanje« . »Kako ste občutili prihod v nov kolektiv, kako so vas sprejeli in kaj menile o turizmu v zgornji savski dolini?« »Zelo dobro se počutim, čeprav je bilo v začetku ne-' kaj negotovosti v meni, dasi za to pravzaprav ni bilo vzroka. Ne moremo govoriti, da bi v našem kolektivu karkoli nasprotovali, bodisi novostim, ki prihajajo tudi v gostinstvo bodisi temu, da z določenimi novostmi prihaja tudi nov član kolektiva. Pri Dekliščina v Škofji Loki, fantovščina pa v Preddvoru Letošnja kmečka ohcet, prireditev, ki je v minulih nekaj letih prerasla v največji turistično-folklorni dogodek v Jugoslaviji, bo spet trajala ves teden. Kot smo zvedeli, se je prijavilo 16 parov iz najrazličnejših koncev sveta. Poleg naše so na spisku ženinov in nevest še hrvaška, srbska, makedonska, črnogorska, bosanska, avstralska, nizozemska, italijanska, češkoslovaška, japonska, madžarska, švicarska, sovjetska, za-hodnonemška in ameriška dvojica. Svate — prišlo naj bi jih več sto — bosta pripeljala v Ljubljano letalska družba JAT in podjetje Kompas. Ustaljenega »scenarija« orga- nizatorji ne nameravajo bistveno spreminjati, saj po splošnem mnenju opazovalcev ne bi mogel biti boljši. Za Gorenjce je zanimivo predvsem to, da bo dekliščina v Škofji Loki, fantovščina pa v Preddvoru. Torej, loški fantje, pozor! Lahko sicer gledate iz različnih vetrov »skup zbrane« lepotice, vendar samo od daleč. Čeprav je večina punc okrog petdesetkrat mlajša kot gostitelj, tisočletno mesto pod Lub'ni-kom, ne smete pozabiti, da so nepreklicno in dokončno oddane. Isto velja kajpak tudi za bodoče može, zato naj Preddvorčanke nikar pretirano nc koketirajo z njimi. I. G. Marljivi električarji Delavska univerza Kamnik je organizirala dveletno delo-vodsko šolo za električar je. šolo že drugo leto redno obiskuje 17 električarjev iz raznih podjetij in kar je še posebno razveseljivo, nihče od njih doslej še ni izstopil ali odstopil od kakšnega izpita. Tako bodo junija letos šolo končali vsi, ki so se lani vpisali, kar se redko zgodi. Na teden imajo 18 ur pouka. Ce vemo, da so šolarji vsi redno zaposleni in nekateri tudi poročeni, potem o teh električarjih res lahko zapišemo samo pohvalo. Tudi predavatelji so z njimi zelo zadovoljni. J. V. Franc Novak nas vse temelji na samoupravnih odločitvah, saj večkrat sklicujemo sestanke, na katerih se temeljito pomenimo in je prav tam možnost za razreševanje vseh dilem in nepravilnosti. Sem član delavskega sveta podjetja, zato sem z vsemi vprašanji in problemi dovolj dobro seznanjen. Turizem v zgornji savski dolini je na pravi poti, čeprav se načrti uresničujejo razmeroma počasi. Menim, da so v Gozd-Martuljku velike možnosti za še večji razmah turizma, saj je poleg obilo naravnih lepot tudi splošna pripravljenost prebivalstva, da se kraj razvija. Pri našem podjetju imamo že načrte za nov hotel, za novo vlečnico in nekaj rekreacijskih objektov, kar bo nedvomno za Gozd-Martuljk • velika pridobitev. Zdaj imamo naravno drsališče, ki ga mi pripravimo, pa vlečnico in če je dovolj snega, kar precejšen obisk, posebno skupin iz naše in tudi iz sosednjih republik.« Tako pravi Franc Novak, ki je, čeprav sam tega ne omenja, s svojo mladostjo prinesel v kolektiv tudi nove ideje, zamisli, ki uspevajo. In veliko bi že bilo, če bi prinesel le svojo pripravljenost do dela, uglajen nastop in ljubeznivost, nc le do članov kolektiva in sodelavcev, temveč tudi gostov, domačih in tujih. Tistih stalnih gostov, ki že več let zapored preživljajo svoje počitnice v Špiku in tistih domačih, ki hodijo sem po smučanju ali v večerih na prijeten ples. Na ples, ki ga tu prirejajo že jeseni in potem v zgodnji zimi, ko ne boste, verjeli ali ne, mogli nikjer drugje v vsej zgornji savski dolini zaplesati ob zvokih ansambla. D. Sedej »Srečno!« je vzkliknil tovariš komercialni ter segel Venclju v roko. Prisrčno, krepko in ravno prav dolg0 sta si stiskala dlani. Venclja je preplavila globoka, *Z srca izvirajoča radost. Oči so mu žarele in najraje bi-so-besednika poljubil na lice. Med prsti je namreč začutil v droban sveženj zvit šop bankovcev. Komaj se je premagoval, da ni pogledal, koliko so mu dali. Med tristo in štiristo jurji bo, je preračunaval sam pri sebi. Potem sta moža sedla in naročila kavici. Pogovor j valovil sem ter tja in nazadnje obstal pri sedanjem driiŽ beuopoliličnem trenutku. Da so v firmi temeljilo raZm stili nekatere stvari, je povedal komercialni. Varčevanje jim je osnovni cilj. Letos, na primer, so odločno obraču- :| nali s staro prakso poklanjanju daril poslovnim partnerjem in sodelavcem. Samo vljudnostna čestitka in nič veČ. Ves ostali denar je šel v fond za izgradnjo nove šole, ° čemer so že prejšnji teden prek radia in časopisov obve-stili javnost. »Pri nas smo dosledni. Kar delavski svet enkrat sprejme, drži kot pribito,« je pristavil gostitelj. »Zato te prosim, do o tejle malenkosti molčiš. Veš, ljudje bi utegnili napačno razumeti, saj dostikrat ne ločijo, kaj je pošten0 zaslužen honorar, ki sodi v sfero materialnih stroškov, it1 kaj novoletna nagrada. Velja?« »Velja!« je pokimal Vencelj in obljubil, da bo tudi v bodoče vodstvo darežljivega podjetja seznanjal z načrtovanimi ukrepi, ki bi utegnili biti zanje življenjskega pomena. Ne, njemu to sploh ni težko, vendar pa želi, da zaradi zlobnih jezikov omenjenih uslugic ne obešajo na veliki zvon. Nato sta spet drug drugemu segla v roke in spet je v zelenkasto kepico zmečkan petstotak menjal lastnika-»Da bo bolj držalo!« je poslovni mož ob slovesu pošepiiH uradniku. Novoletna darila Gospodična Milisava je nejevoljno zlezla iz postelje-Kdo neki si drzne buditi jo sredi noči, ob desetih dopoldan!? Namrgođeno je odklamala čez dnevno sobo in Prt vratih zaman skušala na hitro spraviti v red razmrse"0 lasišče. A ker zvonec ni in ni umolknil, je nazadnje le odprla. »Oprostite, spoštovana tovarišica! Pošilja me tovariš direktor. Tole vam moram izročiti,« je zdrdral mladenič; očitno kurir v tovarni njenega intimnega prijatelja Gustk ja. Oči so mu obvisele na prozorni si)ulni srajčki, izpod katere sta silila v svet dva ljubka grička. »Dajte sem!« je vzkliknila Milisava, pograbila rožnato kuverto in droban zavojček ter odreveueleniu fantu p>L'd nosom zaloputnila duri. Potlej se je zavalila v fotelj, raztrgala ovojnico in brala: »Sladka moja Mili! v letu 1973 ti želim kopico nepozab-nih ljubezenskih doživetij — seveda z menoj. V dokalt kako zelo tvoj sem, prejmi priloženo darilce. Saj bi posla' kaj več, toda časi so hudi in najraje bi mi že zadnja čistilka v hiši škilila pod prste. Na svidenje pojutrišnjem — Gusti.« Milisava je odmotala paketič ter v škatlici našla par svetlečih se ključkov. Sprva ni dojela, kaj naj bi pomenih', nato pa je na dnu odkrila listič. »Poglej skozi okno. Alt-vidiš temno modro simeo? Steci dol in jo preizkusi!« ie pisalo v sporočilcu. Brhka damica nenadoma ni občutila nobene utrujenosti več. Zaplesala je po spalnici, žvižgajoč znani šlager »Tata, kup)" mi avto!« Zlat je, tale njen tolsti navihanec. Resda ni niti lep, niti mlad, niti posebno pri močeh, ampak kot kavalir je brez konkurence. Lani stanovanje, letos limuzina — in prihodnjič?, je tuhtala ter vlekla nase kombinežo- »Klanjam se! Srečno in uspehov polno novo leto vam voščim!« sem zadnje dni decembra hodil od enega do drugega urada, organizacije in ustanove s katerimi im& naše uredništvo redne stike. Ponekod so že veselo proslavljali, drugod 'spet je polovica osebja izkoristila pomanjkanje discipline ter odhitela po privatnih opravkih. Vcčin[ sem bil v napoto, kajti »nikoli ne veš, kaj bo frdamam novinar neprijetnega opazil in načvekal v cajteng«. Odpravili so me bodisi z nekaj formalnimi frazami, bodisi S kozarčkom fruškogorca. Edino v treh pisarnah sem »v znamenje priznanja« prejel steiiski koledar, takega, kt ga komaj stlačiš pod pazduho. Na cesti so, razumljiv0' državljani zijali za mano in mrmrali nekaj o privilegijih in protekcijah. Ja, res, ni vsakdo prinesel domov koledarja, zato čutim določeno krivdo. Poštenjakarska vest pač-Znancu, denimo, je dedek Mraz poslal vabilo na sodišče pa ne kot priči. Iz solidarnosti sem mu sklenil odstopit* en primerek pisanih pokrajinskih motivov. Upam, da ravnam pravilno. I. Guzelj tU Radio /• °b4;n Poslušajte vsak dan - *>DftSi ' 6' 7« 8« 9« 10 (danes J tojy,dn«) 11, 12, 13, 14, 15, « ^ORort. JsKi onevnikj, «, X 23 24aki in odmevi), 17, 18, V 8 o °,b ne 13' fr*2 23 i (radiJski dnevnik), 24 20. JANUARJA utro .10 *iorSa mat-'"n«Ja - 9.05 «oVi tednik - 9.35 Gla-flor;- rilmu — 10.20 Pri vas ■ 12.10 C. M. von We- ert za fagot in or- Ste : Ko one Qti ~~ *2^ Kmetijski na-l3-30p"". 12-40 Po domače — P iw. Poročajo vam pes *vn-i*|o vam — 14.10 slavi, ■ in besedo po Jugo-^rni 154(1 P°'° na5' l6.40r .10 ? uha,- ansaniblom Francija n° 17,20 Gremo v ki" Jfrj Dobimo se oh Isti ^'ko i 5 Na; ^ost - 19-°° lUt,. noč- otroci — 19.15 Mi. Pevci — 16.00 Vrtiljak y.lo\ S knjižnega trga ■- sv rajlk- ansamblom Borisa "~ 20.00 Spoznan a i nao l>rije n imovino — 21.15 Za °ddaia° ra2Vedrilo — 2220 23.05 5 Za naše Izseljence — n°v' tedPesm^° in Pksom v Program Os Sobo, Uvoc,ni akordi — 8.40 na va]u 202 — 12.10 ^ota °^asrma Zvok°v 14.00 tako, kako pa mi — ^e8lir.2', 5nsambIom Ho!mul VariouT -~~ 1435 Glasben >aka 40 anes snio izbrali — .40 jKa,d imam glasbo — 16.05 n B,asba in še kaj — !*.40 Ra"c 17.40 j l800 nn,Strutncnti v"" ritmu — lfilm"u ~~ 1535 Zabavni zbori 16.05 7.4C 18.00 |^ v-^ua]a progresivne glas-6ra.iT 18>4° Jazz na 11 pro" *«VU ~~ 1905 Za vsakogar Jjjtt program 305 Okno v svet - 20.20 ( ascPPe Verdi: Don Carlos 24.05 V pctih dcJan,lh) ~" Iz slovenske poezije ca 21. JANUARJA ^iisv ° jutro ~ 805 8.50 !Sra za otroke — 9.0$ c !adbe za mladino — iO.Os ^*nie v studiu 14 — e Pomnite, tovariši — 10 Srecs •25 p IO.45 K.Smi borbe in dela — Jo aži poslušalci čestita-*s U 50H>zdravlJauo, vmes ob — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 14.30 Humoreska tega tedna: Moj prejšnji poklic — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijska igra: Samomorilec — 17.42 Zabavni zvokj — 18.00 Radijski radar — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na va_ lu 202 Tretji program 20.05 športni dogodki dneva — 20.10 Igramo, kar ste izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije 22. JANUAR ogovor s poslušalci 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske orkestralne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Heinz Hbtter — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki te vzhodnoevropskih dežel — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z. ansamblom Štiri kovači — 20.00 Stereo-lonski Operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Klavir v ril mu — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 S knjižne police — 10.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Tri simfonične pesnitve — 20.50 Naš eksperimentalni studio — 21.40 Komcer-tantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Alojz Srebotnjak — 2355 Iz slovenske poezije 23. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Samospevi Brede Ščekove in Marija Kogoja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domači ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.30 S kvartetom Jonaha Jonesa — 14.40 Na poti s kitaro -* 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Dirigira Georg Sol ti — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute S triom Avgusta Stanka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Večer pri skladatelju Janku Jezovšku Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Za šolarje — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahki glasba na našem vaiki — 16.05 Radi smo jim prisluhnila — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut z ansamblom Latinos — 18.00 Parali orkestrov — 18.40 Ja/.z iz stu dia 14 — 19.00 Pet minut hu-nioi ja — 19.05 Zabavni zvoki za VSe Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Slovenski zborovski skladatelji — 20.45 Minute s pianistom Andrejem Jarcem — 21.40 Benjamin Britten: Vojnj realnem — 23.10 Tonska poezija Leoša Janačka — 23.55 1» slovenske poezije 24. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Glasbeni spomini Josepha Straus-sa — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Ivan Zaje: dva odlomka iz opere Nikola Šubič Zrinski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1540 Tenorist Ludvik Ličer zapoje štiri pesmi Antona La-jovica — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albuma Capitol simphony orkestra — 17.10 Naša glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v storeo studiu — 22.15 S fe- stivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Za šolarje — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z beat ansambli 'n pevej — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Oporni koncert — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jaz. za — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 25. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Študentski in Goriški vokalni oktet pojeta slovenske narodne — 10.20 Prt vas doma — 12.10 Iz Španskih plesov Enriqua Granadosa — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Havdno-ve simfonije z orkestrom RTV Ljubljana — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz angleške simfonične literature našega časa Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbenj variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 18.00 Sestanek ob iukeboxu — 18.404 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Odmevi rodne grude — 20.55 Deseta muza — 21.05 Iz ruske zborovske literature — 21.40 Pavel Šivic: Osvetlitev nekaterih ustvarjalnih značilnosti v glasbi XX. sto- letja — 22.25 Salzburški festival 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije 26. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Glasbena pravljica — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Vincenzo Bellini: prizor iz opere Norma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Giasba Ferda Juvanca — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Holly\vood Pops — 17.10 Operni koncert — 17 50 Človek in zdravje — 18.15 Signal; — 18.15 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute Z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov — 20.30 Top-pops 13 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Zabavni zvoki z orkestrom Montematti — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panoram« zvokov — 14.00 Za šolarje — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije pO posij — 17.40 "Svet in mi — 17.50 Deset minut s slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 S plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: I karov let — 21.00 Glasba plesnih korakov — 21.40 Mojstri italijanske renesanse — 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.00 Komorni nokturno — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP Gorenj, ski tisk Kranj, Ulica Mo-še Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500 601-10152 — teletom: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki Imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 20. JANUARJA 16.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 16.30 Košarka Lokomotiva : Crvena zvezda — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Kraljevič in berač — serijski barvni film, 18.45 Filmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Ciikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, in TV barometer, 20.30 S čolnom na Dunaj — barvna oddaja, 21.10 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 21.35 Arsene Lupin — serijski barvni film, 22.25 TV kažipot, 22.45 Poročiila (RTV Ljubljana) 21. JANUARJA 8.50 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci, 9.20 Mestece Peyton (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Gvajana, dežela voda, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 14.25 Koroška v pesmi, plesu in besedi — 2. del (RTV Ljubljana), 15.30 Košarka Železničar : Olimpija — prenos (RTV Sarajevo, Ljub-Ujana), 17.00 Rezerviran čas, 17.50 Za konec tedna, 18.05 Poročila, 18.10 Grenak kruh — 2. del italijanskega barvnega fiilma, 18.55 Gonja — serijski film, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1, in TV barometer (RTV Ljubljana), 20.35 Šoferji — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.20 Jugoslovanski ja.zz danes (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (J RT), 22.05 Poročila (RTV LJubljana) 22. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Zmajeve težave — 2. del oddaje TV Zagreb, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Gvajana, dežela voda — serijski barvni film, 18.55 Mozailk (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 19.50 Ciikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 E. Petrovič: Mileva Einstein — drama TV Beograd, 21.35 Kulturne dia- gonale, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) 23. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Srečni metulj — barvna oddaja, 18.15 Obzornik, 18.30 Moški zbor »Stane Žagar«, 18.55 Mozaik, 19.00 Infekcijske bolezni — 3. oddaja, 19.20 S kamero po svotu: Iz razkošja med prelesti umetnin (Mehika) — barvna oddaja, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 200.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 Mi med seboj, 21.35 R. Bratny: Kolumbovci — 3. del, 22.25 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana (RTV Ljubljana), 22.55 Boks Frazier : Forcman — posnetek (RTV Beograd), 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) 24. JANUARJA 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Prigode psa Civila — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Na sedmi stezi, 18.45 Znanost in ekonomika: Elektronska obdelava podatkov, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavna glasba (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 19.50 Gikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in barometer, 20.35 Metuljčki —angleški barvni film, 21.50 Likovni nokturno: Stane Jarm — barvna oddaja, 22,10 Nogomet Ajax : Glasgovv Rangers — barvni prenos (RTV Ljubljana) 25. JANUARJA 16.45 Madžarska TV pregled (RTV Beograd), 17.15 F. Rudolf: Trnjulčica preveč in trije palčki, 18.15 Obzornik, 18.30 Druščina Jehu — serijski film, 18.55 Opice, človeku podobne opice in ljudje — barvni film, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Slovo Andreja Vi-tužnika — 1. del slovenskega filma Tri zgodbe, 22.05 D. Šo-stakovič: Katarina Izmajlova — opera, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) 26. JANUARJA 16.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Kuhinja Ta teden na TV Sreda, 24. januarja, ob 2035: METULJČKI — angleški barvni film; režiser Antho-ny VVilkinson, v gl. vlogi: John Stride, Francesca Annis, Mark Digman; Mučna ljubezenska afera med Robertom Schu-mannom in Claro Wieck je pomembno poglavje v zgodovini romantične glasbe. Je izjemen primer globoke in enkratne ljubezni, ki se brez Clarine vdanosti in Schumannove nadarjenosti nikoli ne bi razcvetela do take popolnosti. Film opisuje skladateljevo življenje med 30. in 40. leti 19. stoletja. Podoba metulja ne povzdiguje samo stalno menja-jočega se načina ljubezenske teme, temveč vsak izvleček iz njegove glasbe. Označuje pa tudi skoraj shizofrene lastnosti Schu-mannovega značaja. Četrtek, 25. januarja, ob 21.30: TRI ZGODBE — Slovo Andreja Vi t užnika — slovenski film; režiser J. Kavčič; igrajo: S. Sever, J. Mlakar, J. Vrhovec, J. Zupan, M. Potokar; Srečanje s Tremi zgodbami, slovenskim filmom iz leta 1955, bo zanimivo že zato, ker bomo lahko znova preverili naše tedanje sodbe o njem. Film je nedvomno prinašal nove vidike v slovensko film sko snovanje in uveljavljal nove kvalitete v filmskem izrazu. Tri zgodbe pa so zanimive tudi zato, ker so vsi triji mladi režiserji posegali po literarnih predlogah, jih dopolnjevali in jim iskali ustrezno filmsko vrednost. Tokrat bomo videli prvo zgodbo Slovo Andreja Vi-tužnika, posneto po Ingo-ličevi noveli Splavarji. Petek, 26. januarja, ob 20.35: V 80 DNEH OKOLI SVETA — ameriški barvni film; režiser Michael An-derson; gl. vlogah: David Niven, Cantiflas, Robert Ncvvton, Shirley Mac Lai-ne, Charles Boyer, Martine Carol, Marlene Dict-rieh, Fernandel, Trevor Howard; Glavni mik tega super spektakla je iskanje filmskega izraza v novi tehniki TODD-AO, ki so jo začeli uporabljati leta 1956. Seveda televizija ne more posredovati filma v tej tehniki. Kljub temu je film ohranil dovolj mikavnosti, saj nam v lepih barvah predstavi svet, ki ga je v 80 dneh za stavo obhodil, obvozil in objad-ral britanski gentleman s svojimi služabniki. Film je posnet po literarni predlogi Julesa Verna. pri violinskem ključu — glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Vzgojni problemi: Nenavadno napadalen otrok, 18.50 Pet minut za boljši jezik: Tajnost ali skrivnost, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš Okran, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 V 80 dneh okoli sveta svota — ameriški barvni film, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) I ■ ■ Krvavec ■ • i Kranj CENTER 20. januarja franc. barvni film UMRETI OD LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma RE-KRUT ob 22. uri 21. januarja jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 10. uri, franc. barvni film UMRETI OD LJUBEZNI ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma SICILIJANSKI KLAN ob 21. uri 22. januarja franc. barvni film REKRUT ob 16., 18. in 20. uri 23. januarja nem. barv. film LJUBILA STA SE ENO SAMO POLETJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 20. januaria amer .-ital. barv. film DJANGOV SIN ob 16. in 20. uri, amer. barv. film SEST CRNIH KONJ ob 18. uri 21. januarja amer .-ital. barv. tSAm DJANGOV SIN ob 14. in 18. uri, jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 16. uri, itabj. barv. film LOLA COLT ob 20. uri 22. januairja premiera ital. barv. filma S NT ZLOČINA ob 16., 18. in 20. uri 23. januarja ital. barv. film SNI ZLOČINA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 20. januarja premiera angl.-fiital. barv. CS filma CRNI GUSAR ob 16., 18. in 20. uri 21. januarja amrl.-iital. barv. CS fjiim CRNI GUSAR ob 15. in 19. uri, premiera amer. barv. filma ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT ob 17. uri 23. januarja ital. barv. film LOLA COLT ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. januarja angl. barv. film OKUSI DRAKULOVO KRI ob 18. in 20. uri 21. januarja amer. barvni film BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 17. in 19. uri 22. januarja ital. barv. film LOLA COLT ob 18. in 20. uri 23. januarja mehiški barv. fjlm PRAVICA DO ROJSTVA ob 18. in 20. uri 21. januarja angl. barv. MEC ZA BRANDOA ob 10 19. uri škofja Loka SORA 20. januarja kal. barv. PREISKAVA NEOPORE^i GA DRŽAVLJANA ob 18 20. uri j 21. januarja angl. barv- j DVOJČICI ZLA ob 18. "'^ uri, ital. barv. film PRE1'^ VA NEOPOREČNEGA ZAVLJANA ob 16. uri f 22. januarja kinoteka LALAJKA ob 19. uri f 23. januarja kinoteka LALAJKA ob 20. uri Železniki OBZORJE ^ 20. januarja angl. barv-DVOJČICI ZLA ob 20. tfgJ 21. januarja amer .-it ski barv. fiim PREGON 100.000 DOLARJEV ob »'•] 20. uri Bled 20. januarja špan .-itak ^ film SLADKOBNI KOL* 17. in 20. uri 21. januarja špan.-Mal. t/ film SLADKOBNI KOL? 1 15., 18. in 20. uri . 22. in 23. januarja JBJ film IDIOT V HOLLJ" ODU ob 17. in 20. uri Radovljica u 20. januarja amer. ba ] film DEMONI ob 18. Jt špan.-ital. barv. film LIPSA JOE ob 20. uri * 21. januarja špan.-ital. * jjj film APOKALIPSA JOE^ 16. uri, angl .-amer. barv. a LJUBEZENSKA ZGODBA^ TEKTIVA ob 18. uri, ^i. barv. film DEMONI ob 22. januarja amer.ita'H JI SEJEJO SMRT ob 20. ( 23. januarja ital. barv..}.' DJANGO PROTI SART^ ob 20. uri Dovje Mojstrana 20. januaria ital .-špan. CS film COMPANEROSI f 21. januarja amer. ba * film VOLKODLAKI P*U VAMPIRJEM Kranjska gora 20. januarja amer. bar\ film VOLKODLAKI VAMPIRJEM J Javornik DELAVSKI 20. januairja amer. ba»" film DOLINA RADOSTI . 21. januarja itail.-špan. CS film COMPAN EROSI ski barv. film TRIJE Jesenice RADIO 20. in 21. vi januarja barv. CS film ROBIN H*^ SKI MEC Jesenice PLAVŽ 20. in 21. franc barv. SKI MEC 22. in 23 januarja barv. CS film ROBIN ti^U januarja film NORM* 4 — OGNJENI LOKOSTRE^ Kranjska gora ^ 21. januarja franc. barv.^ film ZAČETNICE NA NIKU j REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE J; SKORJA, 7. MELASA, 13. SAMOSPROžILEC, 15. SRAM, 16. £AK, 17. VENE, 18. TRESLJAJ, 21. ŠIV, 22. PO, 23. OI, 24. vK, 26. LA, 27. RGS, 29. NAPOLEON, 34. OREH, 36. LOS, 37. EZOP, 39. SAMOUPRAVNOST, 42. OFERTE, 43. TRENTA nagradna IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 128 rešitev nagradne križanke. Nagrade dobijo: 1. (50 din) Anica Car-man, Kranj, Grad ni kova 11; 2. (40 din) P. šmitek, Kranj, Koroška 14; 3. (30 din) Lojze Bavdek, Jesenice, Titova 1. Nagrade bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. zastava, 7. slikarska deščica za mešanje barv, 13. len človek, lenost, 14. rimski pesnik, Ovidius, 15. tuje žensko ime, filmska igralka Ekberg, 16. njiva, ornica, prislov precej, mnogo, veliko, 18. slovnični pojem, moški, ienski, srednji, 19. del obleke, cona, 20 najvažnejše Marxovo delo, 23. bakterija okrogle, oblaste oblike, kokus, 26. domača Pernata žival, časnikarska potegavščina, 27. špansko žensko hne, ime pevke Tadio, 31. okoliš, kar je okoli česa, 33. pismeno potrdilo, zdravniško spričevalo, 34. upravljanje, upravni ali Poslovni stroški; režiranje, 35. pekovski izdelek, 36. razgrajanje, hrup, hrušč, 37. pritlični prostor v gledališču, hišno Pritličje. 1 2 3 4 i 6 i 8 9 10 11 12 13 1't 15 H 1/ 11 M 19 20 21 22 25 28 28 29 30 M 32 H 35 ■ 3? NAVPIČNO: 1. premikajoča se masa snega, zemlje, kamenja, 2. francoska moško ime, ime francoskega filozofa, mate-tnatika Descartesa, 3. portugalski indigo, iz katerega so izdelovali anilin, 4. manjša tekoča voda, 5. eden in drugi, 6. znak *a kemično prvino radij, 7. pravoslavni višji duhovnik, 8. hrib P»"i Beogradu, 9. redko moško ime, albanski kraj ob Ohridskem jezeru, 10. tebanski kralj, ki je nevede ubil očeta Laja "i se poročil z materjo Jokasto, 11. prekanjenka, premetenka, navihanka, 12. za Ahilom najznamenitejši junak pred Trojo, 16. človeku najbolj podobna žival, 18. slovenski slikar iz Trsta, Lojr.e, 21. operni spev, napev, 22. votla mera, 23. plutovina, 24. rjavo-rumena barva, okra, 25. elastično in trdno prekrivalo človeškega in živalskega telesa, 28. tuje ljubkovalno moško *nic, tudi okrajšava za nestanovitno, 29. stara italijanska plemiška in vladarska rodbina, .30. korec, mernik, tudi umetniška zvezda, vrsta cigaret, 32. lijak, lij, livak, 33. pisana tropska papiga, tudi nadav, 35. kratica za poštni predal. • Rešitev pošljite do četrtka, 25. januarja na na-% slov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na- • gradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska Jn umetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši razstavlja mojster umetniške fotografije Marjan Pfeifer. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa zgodovinska razstava Pripoved o Velikem času (bris Medovine NOB za mladino). V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi sta na ogled razstavi del slikarja Antona Repnika in Štefana Simoniča. Galerijske in muzejske zbirke so odprle vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. KRANJ Solata 10 din, špinača 12 din, korenček 6 din, slive 8 din, jabolka 6 din, pomaranče 10 do 12 din, limone 12 din, česen 18 din, čebula 5 din, fižol 8 do 10 din, pesa 5 din, kasa 9 din, kokoši 28 din, žganje 25 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,20 do 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana 16 do 17 din, orehi 25 din, jedrca 70 din, krvavice 12 din, skuta 8 do 10 din, sladko zelje 3 din, kisto zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 din TRZIC Korenček 6 din, slive 8,50 din, jabolka 6,50 din, limone 9 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 13 din, pesa 5 din, kaša 8 din, ajdova moka 7,50 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 8,80 din, smetana 16 din, orehi 20 din, krvavice 14 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6,50 din, kisla ropa 5 din, krompir 2 din, koleraba 8 din, redkev 1 do 1,50 din NA JESENICAH Kavalar Marjan in Tumšok Martina, Muratovič Juso in Pirič Refika V KRANJU V ŠKOFJI LOKI Mrak Franc in Buh Marija V TRŽIČU Kavčič Valentin in Rituper Erika NA JESENICAH Hribar Janez, roj. 1895, Legat Cecilija, roj. 1897, Srnolej Cecilija, roj. 1904, Brgant Alojzij, roj. 1899, Papler Ana, roj. 1885, Cerovšek Ciril, raj. 1897, Gubanec Frančišek, roj. 1911, Dugar Viktor, roj. 1908, Jakelić Milka, roj. 1909, Blen-kuš Anton, roj. 1901 V KRANJU Zovnik Marija, roj. 1893, Je. še Ivana, roj. 1902, Knapič Marija, roj. 1890, Zdravlje Pavla, roj. 1891, Kopač Rudolf, roj. 1891, Drakslcr Ivana, roj. 1900, Šinkovec Janez, roj. 1895, Porenta Marija, roj. 1894, Dagarin Marija, roj. 1894, Ziherl Ana, roj. 1885, Koder Marija, roj. 1891, Ahačič Ceciliija, roj. 1908, Bračun Antonija, roj. 1901. Jelar Frančiška, roj. 1894, Moran Ana, roj. 1893 V ŠKOFJI LOKI Trdina Janko, roj. 1903, Jurčič Frančiška, roj. 1899 V TRŽIČU Žopič Jožef, roi. 1896, Kuhar Marija, roj. 1894, Ahačič Cecilija, va\}, 1907 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ ► prešerni^ gl€*d^!is5cs<; SOBOTA, 20. januarja, ob 19.30 — Labiche: FLOREN-TINSKI SLAMNIK; gostovanje v Ravnah na Koroškem; NEDELJA, 21. januarja, ob 16. uri — Labiche: FLOREN-TINSKI SLAMNIK; gostovanje v Mežici. HRANA ZA PTICE IN RIBE ŽiVlUA I ./lojiig I® Srečke so zadele s končnicami din 20 40 70 40 18400 1.000 26750 1.000 86300 600 484140 5.000 571720 5.040 91 20 881 80 00001 800 18911 800 88061 1.000 174321 10.000 42 50 92 30 25132 1.000 81842 650 008042 5.050 73 20 4713 200 46073 820 49723 1.000 74133 600 459123 5.000 54 20 124 60 964 60 5904 300 02664 800 436894 10.000 5 10 14415 610 65705 810 87225 810 90545 810 196205 5.010 16 30 2006 500 12746 600 47796 800 71126 600 269026 5.000 17 20 77 30 597 100 63717 620 77787 800 595457 10.000 8 10 41508 810 54648 1.010 76418 610 99368 610 026588 10.010 417798 10.010 79 20 569 80 02609 600 24789 1.000 37289 1.000 131439 150.000 151039 5/ K) 361819 5.' K) Združenje borcev NOV in KOMPAS poslovalnica Jesenice prirejata od 1. maja do 4 maja 1973 obisk koncentracijskih taborišč v Avstriji, ZRN in ČSR Prijave do 31. januarja 1973. Program potovanja in ostale informacije dobite v poslovalnici Kompasa na Jesenicah, tel.81-768. Dan se začne z nočjo Će ste v sobotnem Glasu prebrali o najinem potepanju od Begunj do Bohinja pa še do Bleda sredi prejšnjega tedna, potem najbrž že veste, za kaj gre. In ker star pregovor pravi, obljuba dela dolg, midva pa sva vam obljubila posebno reportažo o nočnem turizmu na Bledu, ne bi bilo prav in poklicna nepošteno, če bi na obljubo pozabila. Že takoj na začetku moram povedati, da v blejski nočni turizem ne sodi samo bar v kazini Park hotela. »Utrujeni« ali lačni zabave se lahko razvedrite in prav tako olajšate denarnico tudi v Golf hotelu, v hotelu Vila Bled, Disco klubu in še kje. Ce ste pa lastnik tujega potnega lista in se vas na vsakem koraku drži sreča, vam je ponoči lahko v ulitek tudi igralnica. Skratka, Bled je tudi glede nočnega življenja kar živahen turistični kraj. SEDITE ČIMBOLJ SPREDAJ Midva sva! jo torej mahnila v bar. In to v pravi bar, ki ima z vašim doma, kjer imate morda kakšno pLjačo, le toliko zveze, da imajo v tem blejskem baru veliko več pijače, živo glasbo (ne pa kakšen gramofon) in program, ki v pravem baru ne sme manjkati. Skratka, nikar ne mislite, da je to kakšen talk bar, kakršnih je čez mejo v Trbižu na kupe, ko je nad vsako navadno gostilno ali restavracijo napis bar. Kako že pravi tisti pregovor? Enkrat da ni noben-krat, mar nc. No, glede obiska v baru vam to ne bi svetoval. Enkrat na mesec obiskati ga, bi biilo .dovolj. Kajti programi v blejskem baru menjajo vsak mesec. Priporočiti vam, da sedete čimbolj spredaj oziroma čimbli-že orkestru. Nič koliko razlogov govori temu v prid. Naj jih nekaj naštejem: Med programom vas ne bodo motili in vznemirjali različni vzkliki in pripombe nekaterih že precej razpoloženih gostov. Orkester namreč takšne glasove povsem utiša. Ko bodo ugasnile luči, boste v soju razločnih medlih barv še vedno lahko sledili dogajanju tik pred vami. In če doma ne boste povedali, da si nameravale samj privoščiti dobre pol ure posebne ali stranske zabave, boste spredaj pravočasno lahko opazili vse takšne ali drugačne znance, ki bi vam morda lahko naredili kraval v hiši. Prepričan sem, da boste s podkupnino v obliki kozarčka prav vse lahko pregovorili, kako radi imate mir. Pa še en pomemben razlog med številnimi drugimi je. Ce boste že za vse skupaj morali odšteti nekaj starih tisočakov, potem vam spredaj vsaj ne bo ušel noben gib iz zanimivega programa. BOGATA IZBIRA Midva sva seveda upoštevala vse omenjene in druge razloge in sedla čisto zraven »prireditvenega« prostora. Barski prostor je bil uro pred polnočjo ie precej prazen. Morda je bilo za to krivo pomanjkanje tujih gostov zaradi letošnjega pomanjkanja snega. Zato je namesto začetka napovedanega progra- Simpatlčna Meri, članica In-terartist Zagreb ma ansambel z zvenečim imenom Zodiak igral pol ure za ples in za tekoče okrepčilo. Mene je ta čas dober znanec prepričeval, da ta hip uradno (kar zadeva njegovo ženo) dela nadure v podjetju, neuradnih izjav za tisk pa sploh ni dajal. Ravno ko je stkupina tujih gostov nekje s severa pri sosc^dnji mizi ta ne vem katerič že spet naročila serijo buteljk, je ob pol polnoči precej živahen in rahlo oglušujoč ritem prekinil globok, vendar mehak in simpatičen glas. Sef bara je v več jezikih v imenu Park holela pozdravili vse goste in jim zaželel prijetno počutje. Potem pa se je že začela bogata izbira tako imenovanega prijetnega počutja. Prva točka v programu: Simpatična Meti, doma menda nekje blizu Splita, je res odplesala nič manj simpatičen ples ▼ ritmu, že pri tej točki se mi je zasmilil gost v ozadju, ki je ves čas stal, da je lahko videl vse potankosti in svoje prepričevalno odobravanje izkazovati plesalki z vzkliki »O, j a in O K«. Druga točka: Mojster telepatije in glasbe. Uganili je vsa imena, ki so jih gostje napisali na listke, in igral na zvonce. Le moj znanec, ki je »ta čas uradno delal nadure v podjetju, ga je skoraj zmede!, ker je na listek napisal ime Kalalun-dža. Tretja točka: Ce verja-meie ali ne, bil je to takšen afiokubanskj ples, da roka sama poišče kozarec in še sam ne veš, kdaj steče po grlu. Vse na plesalki jo bilo eno samo gibanje in vsa sreča, da zgoraj ni imela ničesar; sicer bi v trenutku ostala brez vsega. Možakar, ki je plesu dajal ritem z bobna-njem, pa je nehote spominja! na prizor iz kakšnega pustolovskega filma, ko v džungli smrtno preplašeni popotnik Sredj domačinov upa, da ga bo iz kotla, v katerem /e voda skoraj vre, rešil čudež. Res vroče. Še čudno, da ni radenska v kozarcu na mizi zavrela. Četrta točka: Mojster moderne magije je nazorno in zelo prepi i C1 j ivo podal nauk: varujte se žepar-jov. Ce ne bi bil mojster tako pošten kot je bil, bi bila lahko danes oba s fotorepor-terjem brez ur. Peta točka: Posebnost te točke je, da si vam n.i treba prav nič zamišljati, kakšna bj bila oziroma kako bi bila videti simpatična Meri v Evinem kostimu. Preprosto zato ne, ker nastopa v Evinem kostimu. Točka traja nekaj minut in je bila ta večer zanimiva tudj zato, ker je prenekateri gost imel nič koliko dela s kozarci, le da se je tokrat pijača prene-kateremu v grlu nekako zatikala. Šesta točka: Spet par, ki se je prej šel afrokubanski ples. Ona je tokra,t prikazala golo, on pa v črno oblečeno karibsko fantazijo. Potem je v prostoru spet postalo svetlo in za spoznanje bolj megleno, kar je bila posledica precej polnih pepelnikov. Ko je orkester še enkrat udarili tuš in so si omizja malce oddahnila od nekaj več kot polurne raz-burljivosti, se je spot začel ples in vse tisto, kar je bilo že pred programom. DAN SE ZAČNE Z NOČJO Ce se boste odločili za obisk bara, boste morda po programu še malo posedeli (lahko pa tudi v pozno v noč, tja do tretje ure zjutraj, včasih pa se zgodi, da še dlje), pa že malce trudno razpoloženi in v žepu olajšani odšli šef Park bara Ludvik Kcrčmar tudi sam rad postreže gostom domov. Pa veste, da ste videli ali spoznali le eno plat vsakdanjega trenutka v baru, ki je na Bledu odprt vsak večer, razen en dan v tednu? In kalkšna je druga plait? Lahko bi jo imenovali: Dan, ki se začne z nočjo. Prijazni in simpatični šef bara Ludvik Kerčmar že šest let šest dni v tednu dela v baru. Njegov delavnik se začne zvečer in konča v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. »Poročen sem in imam dve hčerki. Žena je tudi zaposlena v gostinstvu in tako obadva veva, kaj pomeni ta poklic. Zadovoljen sem ln ni mi žal. Razen tega pa je moj delavnik takšen, da se v prostem času lahko veliko posvetim hčerkama.« Cvetka (tako se je predstavila), ki je zaposlena v baru in si vsak veČer nadene tej službi primeren kostim, je tako rekoč domačinka, »Z Rečice sem doma in sem zadovoljna z delom. Le z gosti so včasih težave, če nočejo plačati. Nekaj časa mi je bilo nerodno, saj veste kakšni so ljudje, zdaj pa sem se navadila, želim si, da bi še naprej imela službo na Gorenjskem.« Mojster moderne magije je po programu tudi še malo posedel v lokalu. To je Jovam šain, ki že 15 let opravija ta poklic. »Sem član društva artistov Hrvatske ln sem nastopal domala že v vseh večjih krajih v državi. Pa tudi na televiziji. Ne pijem, tudi kave ne, ne kadim. S svojo točko skušam prikazati, da so ljudje včasih premalo previdni ln pozorni, ker jih pra. vj zmikavti lahko mimogrede olajšajo za del lastnine.« Simpatična Meri, kot jo imenujejo v programu, je menda simpatična Splitčan-ka. Pravi, da je članica skupine Interartist Zagreb, da je delala že v Nemčiji, Avstriji, Italiji in doma. In nikdar, da ji še ni bilo žal zaradi dela, kakršno je njeno. Utrujeno grenak priokus se mi je motal po glavi, ko sem razmišljal o dnevu, ki se začne z nočjo. Pa kaj? Včasih smo rekli, vsako delo je častno. Ce to še vedno drži, vam svetujem: Ce boste kdaj odšli v bar, nikdar ne pozabite, da je to delo, namenjeno v zabavo drugim, tudi težko. Besedilo: Andrej žalar Slike: Franc Perdan ■P m Cvetka je že nekaj časa uslužbenka bara SOBOTA - 20. januarja 1973 GLAS * 15. STR A M POGOVORI O STRAŽISCU je bila cerkev sv. Jerneja že tretja, v kateri je ta, za popravo božjih hiš vneti župnik, odstranil prejšnji lesen raven strop, tako značilen za stare vaške cerkvice. Če pa je bilo odstranjevanje umetniško in slogovno dragocenih starih stropov opravičeno ali ne, o tem si niso v soglasju niti bolj poklicana peresa. Pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi ^ (5. zapis) No, pa razrešimo krono-Jfram cerkvice sv. Jerneja v Stražišču: JERTIAE ISTI AEDI FOR-WICEM EXSTRUXIT PARO-VHUS GEORGIUS KALLAN. k napisa najprej prebcre-črke (veliki U je v latin-vini V) ki pomenijo rimske številke. V zbiru je potemtakem se-«em crHC tri petiCO) dve de-^ici,^ dve petdesetici, dve otici( ena petstotica in ena lsočica — sešteto nam poka-^ ^tnico 1842. ^^j nazorno in razumljivo: J mm XX cc D M v (7 X D 7 (3 X 5) 35 (2 X 10) 20 (2 X 50) 100 (2 X 100) 200 (1 X 500) 500 d X 1000) 1000 1842 Jem letu je torej napra-J1 šmartinski župnik Jurij a'an namesto prejšnjega aynega lesenega stropa nov, Jdan obok. Napis pove, da JURIJ KALAN sekakor je moral biti to zanimiv mož: duhovnik-naditelj. Iz zgodovine sicer vemo, da se je cela vrsta starih župnikov naravnost s strastno vnemo posvečala gradnji cerkva in župnišč — iz našega območja bo pač prvi v tej dejavnosti Prešernov gimnazijski sošolec Jurij Gra-brijan, ki je v Vipavi zgradil celo j;ako veliko šolsko poslopje — poleg vrste cerkva in župnišč — da še danes služi popolni semeniški gimnaziji s stotinami dijakov. Vendar pa v literaturi o Juriju Kalanu nisem mogel dobiti prav nobenih podatkov, saj ga ni>ti slovenski biografski leksikon nc omenja, ki pa v prvih svojih zvezkih nj pozabili na nobenega kaplana, da je le objavil kako pesmico ali prigodnico. Pač, bežno omenja Kalana Josip Lavtižar v svoji knjigi Deka-nija Kranj. A le v toliko, da je župni koval od 1. 1822 pa do 1. 1844 v Šmartnem, prej pa da je bil v letih 1807—1822 župnik in dekan v Begunjah na Gorenjskem in da je umrl v Šmartnem 17. februarja 1844. Res, ievo od glavnega vhoda v šmartinsko cerkev je v zunanjo steno vzidan stilni neoklasicistični nagrobnik, ki mu je besedilo sestavil sam Prešeren! Torej Jurij Kalan le ni mogel biti tako malo-pomemben vaški župnik, eden med mnogimi! Nagrobnik Jurija Kalana je sicer že nekoliko poškodovan, vendar pa so Prešernovi verzi še dobro čitljivi. "Nagrobnik je visok 245 cm, širok pa 110 cm. Napis v bohoričici je pozlačen in slove takole: GOSPOD JURI KALAN pred Dehant v Begnah, od 21. Velk. Travna 1822 Fajmo-shter v Shmartnl per Kranji. Rojen 4. Mal. Travna 1774, vinerl 17. Svezhana 1844. Pod temi podatki so vklesani Prešernovi verzi, seveda tudi v bohoričici. Zarada lažjega branja jih navajam v današnji slovenski pisavi, v gajici: Zaljšal cerkve vidijoče prebivail'ša je Boga, da bi bolj molitve vroče šle v nebesa iz srca. Bog bogastvo je pogmiral, čast povrnil mu s častjo. 2iv rad vboge je podpiral, kar zapustil je, njih bo. Spolni! rad je vsak'mu želje, dur' odprl mu in srce; bil prijat'lov je veselje, njim oči po njem rose. Fara vsa po njem zdihuje, bil je njeni zvest pastir; Bog, kj dela vsa plačuje*, naj mu da nebeški mir! Iz Prešernovih verzov tako zvemo, da je Kalan z vnemo zaljšal (obnavljal, prezidaval, popravljal) cerkve, kjerkoli je služboval, /.vemo pa tudi, da mu je Bog bogastvo pogmiral, t. j. pomnožil oziroma povečal. Pogmirali je gorenjska beseda, sestavljena iz slovenskega predloga po in nemškega glagola vermehren (pomnožiti). Avtorstvo napisa na K a Kanovem nagrobniku sta ugotovila France Levstik in Avgust Žigon, oba zelo vestna v pre-šernoslovskih stvareh. Sicer pa vsebina predzadnje kitice govori odločno za Prešerna: tako je le naš pesnik znal ceniti srčno dobroto in odprte roke za vse, ki so v stiski. Pa tudi tisto: »... bil prijat'lov je veselje,...« je v duhu Prešernovih veselih uric, ki jih je nesrečni poet le kdajpakdaj uži! v družbi zvestih prijateljev. Toliko o Juriju Kalanu, vendar se moramo prej, preden bo stekla še beseda o zapuščenem nagrobnem kamnu Franca Julianija na šmar-tinskem pokopališču, prav tako z vklesanimi Prešernovimi verzi, vrniti v Strazišče, k njihovemu sv. Jerneju. Črtomir Zoreč gorenjski kraji in ljudje 39 drugo rojstvo . Pa Še nekaj je gnalo okrcvajočega Aleša ven, z bolnice, v edinico — čeprav se le-tega niti sam *h Povsem jasno zavedal — ali pa si vsaj ni hotel Priznati, da se. Svoboda je pred vrati, svoboda, lati čas, ko bodo v danes še zasužnjenih mestih odprtimi rokami, z objemi, poljubi, z rožami, stavami, z občudovanjem, s hvaležnostjo brez KraJa sprejeli zmagovite partizane. To mu je v Urah dolgočasja in koprnenja komaj slišno šepe-a' dobro zakrit ncvoščljivec v njem — on pa bo lsti- presrečni dan dočakal zabit nekje v pustoti r~ fieborec, brez orožja, v polcivilnih capah . . . *akor novomobiliziranec . . . brez kakršnega koli Pr'znanja . . . pozabljen od vseh, ki se bodo tedaj toPili v sreči! Torej — ven, ven . ..! je čez nekaj dni prispel Vanjin kratek in Jedrnat odgovor — privolitev k prošnji, je tudi elicijan — potem ko si je vzel časka za premi-slek s tistimi običajnimi koraki gor in dol po S°D» in metjem rok in pripogibom plešive glave 7~ dovolil svojemu oskrbovancu, da odide na k°niandno področje. Veliko je razumel zdravnik, ?at° je tudi ob komandantovem pismu dojel, Kako važno bo za bolnikovo dokončno ozdravljenje novo, ugodno okolje, počutek, da komu s čim *°risti, čeprav spočetka bržčas ne bo kaj prida "zredil. Pa tudi na Vanjo se lahko zanese, da bo *a Aleša po očetovsko skrbel — skratka, kaj ni ■a rekonvalescenta prijeten občutek še važnejši, £akor zgolj počitek, mirovanje? . . . Ampak če mu T^ene tisti vražji tujek znova riti po možga-• • .? — ob tem močno osnovanom pomisleku Se je še enkrat zaustavil. Toda področje od nas tako Pa tako ni daleč! — to je bil tisti poslednji raz,og, dovolj tehten, da je lahko pristal. *n tako je naneslo, da so minili natanko trije SeC?°C* 0t* rarutve> k° Je Aleš zapuščal grapo. Ni s K° Pr^e^° daniti, mrak je napolnjeval bolniško ^°bo. Petrolejka s porjavelim kovinastim otlboj-'korn na steni zraven kuhinjskih vrat toliko da je brlela, slišati ni bilo drugega ko piskavo smrčanje ranjencev. Zdaj pa zdaj kak stok v polsnu — že je bil fant po dolgi, slabo prespani noči, polni nestrpnega premetavanja, na nogah, umit, oblečen in obut. Poza j trkova] je, in Blisk, vajen svojih poslov pri odpravljanju ozdravelih iz bolnice, mu je prinesel njegov vojaški pas z naramnico, nekoliko plcsniv, in nanj obešeno ročno bombo, nasekano, z varovalnim obročkom — edino, kar je Alešu ostalo za obrambo. Čez tanki italijanski suknjič se je opasal z jermenom in si navzkriž čez ramo obesil prestreljeno usnjeno torbico, nabasano s papirji in perilom. Nekam tesnoben občutek ga je obhajal, ko se je odpravljal na pot v ne povsem gotovo, kot pač v vojni in nikoli in nikjer gotovo — brez puške, brez svoje ljube, nemške, zaplenjene ma-vzerice, z datumom v.kopitu. A saj mi je Vanja obljubil popolnoma novo, angleško brzostrelko, in besedo on drži, se je skušal potolažiti. No, vzburjenje ob misli na skorajšnji izhod na prosto, ven iz temačnega, vlažnega, od sveta odrezanega kotla, kjer vse zaudarja po trohnobi, vzburjenje, sladko, utripajoče kakor razburjenje otroka pred popotovanjem v daljni kraj, tja, kjer živi ljuba babica — to živo vzburjenje mu je vendarle prekrilo skrbi zavoljo pohoda brez orožja. Že zvečer se je bil poslovil od Fclicijana, bolničarja Darka, komisarja Knapa, vseh ranjencev in ranjenk v barakah, sprejel vse pozdrave borcem v brigadi. Zdaj, ko je sestopil po nekaj upo-gibajočih se stopnicah iz barake, je na kvadratnem dvorišču med stavbama, kjer je že čakal Blisk, obstal in z betežnimi očmi zadnjikrat objel vse, kar so dosegle. Ledeno mrzel dež, ki je padal cel poprejšnji dan in pol noči, se je izlil, oblaki so se trgali, tu pa tam so se svetlikale zvezde. Predmeti v okolici so se razkazovali le v mrtvih odtenkih od črnega do belega: baraki iz neolupljcnih smrekovih brun in redke jele v strmini — sajasto črne; potki zraven stavb, pokriti z vejami, in gole bukve v bregu — sive; skale, tu, v gornjem koncu soteske, redke — belkaste; in poslednje krpice snega, onkraj vode, na osojnem delu obronka — povsem bele; edina izjema je bil potok, ta ni bil ne črn ne siv ne bel — v njem so med temnimi sencami dreves odsevale modrikaste marogice neba. Nikoli ne bom pozabil tega majhnega delčka sveta — čeprav sam po sebi ni nič posebnega. Nešteto je takšnih grap s potočki in tudi podobne barake se še najdejo v naših gozdovih — toda kakor je ta košček za koga drugega pust, pomeni zame neizmerno mnogo — saj sem tukaj drugič zagledal luč sveta! je v sebi z nekam svečanim glasom spregovoril Aleš. Tedaj je prišla izza vogala zgornje barake Ida in se ustavila zraven njiju. Aleš je presenečen opazil v njenih vranje črnih laseh velik bel cvet in ko ga je pogledal od blizu, je spoznal, da je cvet teloha, z razprtimi, nežnimi, krhkimi lističi in celim grozdom v temi brezbarvnih prašnikov. V rokah je držala nekaj pisem in zloženo belo krpo za čez oči. Izročila je pošto kurirju, ki je bil tokrat nenavadno resen, ves služben, mu naročila še to in ono, ter zatem pospremila oba, zlasti seveda Aleša, ki bil je šel brez zaveze na očeh, mimo spodnje barake, do pričetka steze, strmo se spuščajoče po soteski. Tu so se ustavili, bolničarka ni imela po kaj hoditi naprej. Blisku — čeprav se je o prostem času ne enkrat obnašal še malo po otročje — se je zazdelo, da bi si druga dva rada nekaj povedala na štiri oči, in uvidevno se je oddaljil. Par sekund sta si Aleš in Ida brez besed zrla v lice, Aleš kakor da še o nečem premišlja, hotel ji je že podati roko, pa se je le odločil in spregovoril: — Veš kaj, Ida, če sva si zares tovariša, mi boš po pravici povedala, kar te bom sedaj le vprašal — kajne? Debcluša se je nasmehnila: — Zakaj nc — če bom le vedela — no! — Zakaj si se mi tedaj — se spomniš, ko sem ti narekoval tisto prvo pismo, četni bolničarki, Verici, je bilo namenjeno — tako čudno — ni hotel reči ravno posmehljivo — zasmejala? Ida je odkimala ter zavzdihnila, kakor da je bilo vprašanje zelo težko: — Kaj res nisi pozabil? Davno je bilo.., no . . . Naslonila se je na ograjo ob stezi in se zagledala v žuboreči potok. GLAS * 16. STRAN Razstava na loškem gradu V galeriji na loškem gradu je te dni odprta razstava del udeležencev V.Groharjeve slikarske kolonije. Zbirka zanimivih upodobitev mesta in njegove okolice bo obiskovalcem na voljo do 11. februarja. — Foto: F. Perdan Še vedno precejšnje težave Pred dnevi se je sestal na Jesenicah sekretariat aktiva komunistov, ki delujejo na področju kulture. Čeprav so se člani aktiva zelo zavzemali za reševanje kulturne krize na Jesenicah in predlagali nekaj novih oblik dela ter učinkovitejše reševanje kadrovskih problemov, pa ostajajo Se vedno precejšnje težave, predvsem kadrovske. Nerešeno ostaja vprašanje podpisa družbenega dogovora o družbenem izobraževanju, ki ga bo treba čimprej podpisati, na področju kulture je precej neenotnosti in dilem. Že lani sta podala ostavko predsednik kulturne skupnosti Jesenice in predsednik občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Člani ak- tiva so menili, da bi moralii izbrati novega predsednika kulturne skupnosti med člani predsedstva kuliturne skupnosti na redni skupščini KS, občinska zveza kulturno-pro-svetuih organizacij pa bi morala sklicati delovno konferenco, na kateri bi izvolili novega predsednika ZKPO Jesenice. D. S. Slikarska dela Nika Ahačiča in Vena Dolenca v tržiškem paviljonu NOB Ukvarjanje s slikarstvom je lahko poklic, slikanje samo pa je lahko tudi priložnostno razvedrilo. Ne glede na to, če slika poklicni siikar ali slikar-amaler, je to notranja nuja in sprostitev, ki ni več samo slikanje za zabavo. Vendar je pravi amater predvsem ljubitelj umetnosti, človek, ki se tudi aktivno ukvarja z umetniškim delom in nima za to strokovne izobrazbe ter mu ukvarjanje z umetnostjo tudi ne sme biti pravi poklic. Slikar amater ima celo neke prednosti pred po-klic-vm, akademskim slikarjem, ker mu je slikanje predvsem za zabavo in je do svojega dela lahko manj kritičen. Njegovo delo tudi pred družbo ne more imeti tiste teže odgovornosti, kot ga ima delo poklicnega slikarja. Kadar pa delo slikarja-amater-ja preseže običajno kvaliteto in je tako samorastnlško svoje, da zažari s pravo tu. I var jalnostjo in izvirno stvaritelj-sko močjo, ne govorimo več o slikarju amaterju, temveč samo še o slikarju umetniku. Na pričujoči razstavi se predstavljata dva mlada Tr-žičana, oba slikarja amaterja. Prvi je študent, drugi pa tziičen kovinostrugar. Obema je skupno veselje do slikanja. Po svojem osnovnem izhodišču, Izbiri motivov in načinu slikanja, pa sta si kar diametralno nasprotna. Niko Ahačič je bil rojen 16. februarja 1949. leta v Tržiču. Obiskoval je Likovni klub pri Centru za estetsko vzgojo v Kranju pri prof. Milanu Ba-tisti. Zdaj študira arhitekturo v Ljubljani. Doslej je razstavljal v Tržiču, Kranju, Ljubljani in Zagrebu. Ahačič se je odločil za popolno abstraktnost. V prvi vrsti se opira na barvo kot osnovno nosilko likovnega izraza. V lem smislu zavestno prede- lava tudi slikarske predloge, ki jih izbira med sodobnimi slikarji, od Vasilija Kandin-skega pa do našega Zlatka Priče, tako, da kompozicijsko ogrodje do neke mere poenostavlja in ga dopolnjuje z novimi barvnimi odtenki. Veno Dolenc je bil rojen 1. aprila 1951. leta v Celju. Končal je Kovinarsko šolo v Kranju. Tudi Dolenc je obiskoval Likovni klub pri prof. Batisti. Dolenc je predvsem figuralik. Tematsko in formalno se naslanja na stare renesančne in manieristične mojstre, ki jih sicer ne kopira docela, temveč od njih v svoje slikarstvo prenaša le posamične sestavine s staro, žlahtno patino vred. Zavestno zgledovanje pri starih mojstrih se kaže nazadnje tudi v njegovem poudarjenem in zavestnem načinu sig-niranja. V. Praprotnik Janko Korošec in Pavel Lužnik razstavljata v Radovljici Likovna sekcija zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica je v dvorani radovljiške graščine organizirala razstavo dveh članov jeseniškega Dolika — Janka Korošca in Pavla Lužnika, ki sodita med njegove najvidnejše in najkvalitetnejše člane. Razstava bo odprta do 24. januarja 1973. Jeseničan Janko Korošec je član društva od njegove ustanovitve. Z Dolikom je razstavljal doma, po številnih krajih Slovenije in v Italiji, samostojno pa se je predstavil v domu sindikatov v Dubrovniku. Pavel Lužnik Iz Sela pri Žirovnici je član Dolika od leta 1957 in se je leta 1964 predstavil na Jesenicah s prvo samostojno razstavo, skupinsko pa je razstavljal z Dolikom na vsakoletni društveni razstavi na Jesenicah, po številnih krajih v Sloveniji in v Italiji. Kot najstarejša likovna skupina v Sloveniji, ki deluje neprekinjeno od 1. 1964, je Dolik vzgojil vrsto slikarjev amaterjev, iz njegovih vrst pa so zrasli tudi nekateri akademski slikarji. Z zrelo politiko in občasno strokovno pomočjo podpira svoje člane v njihovem prizadevanju za stalno kvalitetno rast, ki jo spodbujajo tudi razstave drugih amaterskih ali profesionalnih likovnikov, ki jih Dolik organizira v svojih prostorih. Razstavljena dela Janka Korošca in Pavla Lužnika izpričujejo kvaliteto, ki očitno presega poprečno amatersko raven in odkrivajo slikarski naturi z izrazitim osebnim tonom. Oba sta krajinarja. Koroš-čeva tehnika je gvr', Pavel Lužnik pa se izraža v olju. Janko Korošec izbira motiv v naravi, vendar ga s svojo subtilno poetično naravo obarva z lastnim razpoloženjem. V njegovih gvaših občutimo potrebo po ustvarjanju boljšega in lepšega sveta, kot ga vidi okoli sebe. To dosega z premišljenimi korekturami motiva, elegantnimi potezami s čopičem in z ubranim koloritom, ki ponekod prehaja v tonsko slikarstvo. Zdi se, da v svojih krajinah ustvarja svet, v katerem je zavarovan pred pogosto zanj pregrobo resničnostjo. Pri tem pa je mojster v lovljenju atmosferskega razpoloženja: čisto rosno jutro z meglo nad vodo, težak jesenski večer ali mrzlo zimsko' popoldne lahko občutimo na sliki intenzivneje kot v naravi, kjer nas zmoti prisotnost človeka. Zato je ar- hitektura v njegovih krajinah redka in v svoji kubičnostl razvrednotena, da ne bi podrla ustvarjenega miru, ki ga podpira tudi skrbno pretehtana kompozicija. Razstavljena dela sodijo s tremi izjemami iz 1. 1971 v 1972. leto. Če sledimo času nastanka posameznih gvašev, lahko ugotovimo, da se v zadnjih delih nagiba od poetičnega realizma k večji dramatičnosti, ne da bi pri tem trpela elegantna forma, ki je za Korošca posebej značilna. Po razpoloženjskosti v slikah in njihovi tehnični izgla-jenosti, bi Janko Korošec lahko tekmoval z marsikaterim akademskim slikarjem. Olja PAVLA LUŽNIKA nam odkrivajo slikarsko naravo, ki se ji motivi, vredni upodobitve, kažejo vsepovsod. V nasprotju s Korošcem, ki motiv skrbno izbira in dopolnjuje, slika Lužnik predvsem okolico svojega rojstnega kraja. Je izrazit kolo-rist. Njegovo bistveno izrazno sredstvo je barva. Kolorit je toplo ubran: topli, rdečkasti toni, ki jih zastira rahla zamegljenost v ozračju, jemljejo konkretnemu svelu nekaj njegove ostrine in nam posredujejo mehak, poetično obarvan Lužnikov svet. Čeprav Lužnik upodablja motive iz narave, je očitno, da njen veren posnetek ni njegov končni cilj. Mehke poteze čopiča in barvni sestav govorijo svoj jezik preko motiva: drevesa v njegovih platnih so kot sramežljivi zublji plamena, ki grejejo. Več kot do hiše, ceste, vasi, ki jo upodablja, mu je do posredovanja atmosferskega razpoloženja. Tu se zdi, da je bistvo Lužnikovega slikarstva. če opažamo pri Korošcu težnjo po elegantni formi, občutimo v Lužnikovih platnih njegovo zadržanost, ki se kaže najbolj izrazito prav v barvah, kjer se zdi, da se v toplih tonih pogosto zboji svoje izpovednosti. Tako je najbolj osebna črta v Lužnikovih platnih najbolj očitna in razkriva občutljivo umetniško naravo, ki ne more prek sebe. M. Avguštin, ggBOTA - 20. januarja 1973 Sreča - beseda s tisoč pomeni za vsakega človeka je sreča Majhen svetilnik v viharnem oceanu življenja. Kar živimo, mtimo in lovimo ta žarek. Za nekoga je lučka sreče čisto j%U, tako da jo lahko zgrabi z obema rokama; za drugega Pa je nokje daleč na obzorju zavita v črno meglo. Zgodi se, da se sreča rodi v nas samih. Globoko nokje v duši se z vsakim trenutkom veča in raste. Ko nenadoma prekiipi čez rob podzavesti v še tako deževnih dneh posije sonce. Človek se takrat razveseli vsake stvari, Pa čeprav je ta še tako majh- Snega naletava. Burja piha Okrog vogalov, da se majhne 111 šibke smreke kar tresejo. V snegu se rišejo stopinje, ^neg se udira, toda človek se n£ zmeni. Burja mu brije v obraz, ni mu mar. Tu pa 1am se dotakne kakšne smre ke, tla. belina mož da potem z grmi sneg na čudovita lepota. Toda se nc zmeni, njemu je samo za stvarnost. Koraki pihnejo, Človek obstane. Rokovnjaško si ogleduje Največji Največji ptič je afriški n°i, saj je visok 2$ me-tra. Seveda ne more lete-Najbrž je bil pred nekaj stoletji na zemlji £'iČ> ki ie bil precej večji *ot današnji noj. Po °stankih sodeč je bil vi-s°k 5 metrov. Živel bi na/ na Novi Zelandiji in Madagaskarju. Maori z Nove Zelandije so ga ime-n°vali moa. smrečice. Nekaj časa gleda, nato pa vzame sekirico izza suknjiča in stopi k eni izmed najlepših jelk. Jelka trepeta. »Resk, resk!« in že je jelka na tleh. »Konec življenja, konec vsega lepega, ko nec, konec . . .« Ves zasnežen pride mož domov. Otroci se nagnetejo okrog njega in ogledujejo drevesce. Na jelko kmalu obešajo razne okraske in prižigajo lučke. Večer se zgrne nad pokrajino. Vesela glasba, vse je v nekem pri-čakujočem, prazničnem razpoloženju. Zadnji trenutki novega leta. »Kako je bilo lepo, ko sem še živela med svojimi prijatelji, le kje so zdaj srnice, zajčki?« zajoka jelka in gleda spečo pokrajino . . . Novoletni prazniki so minili. Jelka čaka v drvarnici na svojo usodo. Mož pride in odnese jelko v peč. Zadnji vzdihljaj, zadnji poljub soncu, zadnji pozdrav . .. Rdeči plameni pogoltnejo in proti nebu se vali črn steber dima ... Alenka Sadar, škofja Loka na in nepomembna. Samo plesal bi in pel ter nosil ljudem na rokah svoje veselje. Včasih pa se nam sreča priplazi izza hrbta in nas zgrabi za ramo, ko to najmanj pričakujemo. Spremlja nas na vsakem koraku, čutimo njen dih, dotik. Včasih tik ob ušesu tiho začujemo njen nerazumljiv glas. Toda, ko ji po stane dolgočasno in ko se utrudi, nas brez slovesa zapusti in izgine v temi. Za njo pa ostane samo puščoba, temno in prazno brezno. Želim si, da bi imela moč ujeti muhasto zvezdo sreče. Z njo bi lahko odšla po vsem svetu in jo delila med ljudi. Vsak od njih bi dobil en žarek. In sonce bi lahko reklo, da sije na popoln svet. Jana Horvat, 8. č r. osn. šole France Prešeren, Kranj Snežne prte je čez vrste razgrnilo ivje Visoki topoli se dvigajo v nebo. Tako temni in goli so in zde se še višji kot so v resnici. Kličejo snežinke, letošnje prve snežinke! Morda jih že vidijo, ko so tako visoki?! Nebesna sivina obeta prvi sneg... Pogled mi odplava od topolov na pokrajino; pusta je in gola, pa vendar je že zima. In kmalu pride tisti tako težko pričakovani trenutek. Prve snežinke prično padati in v zraku odmeva njihova pesem. Najprej prva, najlepša, potem pa še ostale snežinke. Vedno več jih je . . . Pokrajina je pokrita z debelo snežno odejo. Vse je bolj živo in toplo, čeprav je zima. Vidim bele hribe, doline, polja, gozdove, majhne hiše in velike dimnike nad njimi. Toda topoli, kje ste? Še vedno kraljujejo tam. Sami so, vendar bolj prijazni. Pokriti so s snegom. Vem, tista prva, najlepša in največja snežinka je sedla na vrh najvišjega topola. »Zdaj je lepše,« mi pravi. Jadranka Sajovic, 8. a razred osnovne šole Simona Jenka, Kranj Pravljica o mojih igračah Vsi otroci se radi igrajo. Posebno pa takrat, kadar jim ni treba hoditi v šolo. Rada sem segala po igračah. Sedaj pa sem prevelika, moja prijatelja sta učbenik in šola. Večkrat prisluhnem igračam in zdi se mi, da tudi one obžalujejo, da je brezskrbnih let konec ... Ležijo v kotu in debela plast prahu se nabira na njih. Včasih sem utrujena od skrbi, pa prisluhnem pogovoru mojih igrač. Želja Nedelja je. Sončen dan nas je zvabil *e zgodaj zjutraj na Soriško planino. Med vožnjo so smuči na prtljažniku venomer Potrkavale ob kovinske palice, vendar je ftreščanje snega na cesti pod težo avtomobila prevpilo trušč od zgoraj. To se je Ponavljalo do planine. Sonce je še vedno grelo in nas priganjalo na smučišča. Mo-|pr se je ustavil, smuči so zapustile prtljažnik in se udobno namestile na naših rarnah. Namenili smo se proti koči. Med potjo do koče so mi pogledi ves čas uha-Ja'i k turistom, ki so prišli sem, da izkoristijo prijeten dan za smučanje. Bahavo so se prestopali v težkih smučarskih čevljih. Toda zakaj so me tako bodli v Oči? Tudi jaz sem si jih želela. Skoraj vsi •"h imajo, le ti boš smučala v teh bornih šojzerjih, saj te bodo čudno gledali. A na je prišla nova zapreka. Ne znaš do-VoiJ dobro smučati! Qb tej misli sem se 2drznila. čeprav sem se vpisala v že nekaj smučarskih tečajev, mi smučke niso lah-"° in brez ovir drsele po beli preprogi. Kmalu se je pred nami odprl čudovit Pogled na kočo in prostrana smučišča. °'ge vrste smuči, prislonjenih na ograjo °b koči so pričale, da je tu mnogo smu-^rJev. S sklonjeno glavo sem se vzpenja- la po sneženi poti in ves čas mislila na čevlje. Obdajal me je občutek manjvrednosti, počutila sem se majhno med vsemi drugimi. In po vsem tem sem sklenila, da bom letos, kolikor se bo dalo, pridno smučala. Čez čas si je naša družina izbrala prijeten, ne prestrm hribček, kjer sva z očkom prikazala najine Smučarske sposobnosti, mamica pa se je grela na soncu. V začetku se je moja nejevolja večala. Ni in ni se mi posrečil zavoj v levo, medtem ko sem ga v desno popolnoma obvladala. To je opazil očka in me spodbujal, naj vajo ponovim večkrat. Ubogala sem ga. Res, po nekaj poskusih mi je zavoj uspel. Sedaj sem že kar dobro vozila slalom. Nejevolja je plahnela, očkova pohvala pa je pripomogla k želji, k mo jim največjim sanjam, da bi dobila smučarske čevlje. Nato sva se z očkom spustila v pogovor in po temeljitem preudar-janju mi jih je obljubil. Težko sem čakala ponedeljka. Med po ukom so mi misli uhajale ves čas k smučarskim čevljem in v prividu sem se videla, kako plešem s smučmi po snegu, v soncu pa so se bleščali moji novi modri pancerji. Ponosna sem bila nanje. Popoldne sva se z očkom odpeljala v Kranj in moja največja želja se je uresničila Sonja Plcšec, 7. r. osn. šole, Železniki »Joj, kakšen dolgčas!« reče medvedek v kotu in leno zazeha. Majhna punčka v svileni obleki reče s piskajočim glasom: »Da, vse je drugače, kot je bilo. Le kje hodi Milena? Boža in bere samo tiste knjige, no, saj veš, tiste, ki jih nosi vsak dan v šolo. Ne zmeni se več za nas!« Potem potegne z roko po obleki in zrak se pomeša s prahom. »Le kaj bo sedaj z nami?« de velika punčka. »Ali se še spominjaš časov, ko me je Milena vsak dan preoblačila, božala in hranila, skupaj sva hodili na spre hod. Kje so ti časi?« reče in žalostno zamahne proti meni. »Poprej me je vsak dan gledala, se pogovarjala z mano, prve besede je povedala meni. Ah, kje je to sedaj?« reče slikanica. Nadaljuje: »Namesto, da bi kratkočasila otroke, ležim tukaj, prah se nabira na meni. Joj, joj, joj!« »Kaj moremo, nima časa za nas, važneje in pomembnejše je učenje,« reče z resnim in globokim glasom miška. Tudi meni je žal in žalostno gledam igrače, kot da bi hotela z žalostjo priklicati nazaj brezskrbne čase otroštva... Milena Fornazarič, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič »Pusti rne pri miru!« sem zaklicala sestri. Ta me je kar naprej nadlegovala. Sedeli sva na peči. »Umakni se, jaz grem v kot!« som ji spet za-povedala. Uboga triletna sestra je v joku zlezla na konec peči. Zdaj sem se seveda lahko raztegnila po peči. Naenkrat zardim kakor kuhan rak. Zagledala sem sestro, ki je ležala na tleh in jokala. Pritekla je mami. Zeglodaila je sestro na tleh. Prestrašena jo je pobrala, stresla vso jezo name in odhitela k zdravniku. Jokala sem. »Pa saj tega nisem jaz storila,« sem v joku premišljevala. No, kaj pa je bilo pri zdravniku? Dobro jo je pregledal in ugotovil, da ji ni nit hudega. Le prestrašila se je- Sedaj, ko je že večja, m večkrat jezi: »Le počakaj, ta ti bom pa vrnila!« V mislih se porodno sprašujem: »Le kako more biti Človek tako neroden, da pade s peči?« Seveda sem pri tem pozabila na njeno starost — tri leta je imela. Maruška Frelih, osn. šola Ivana Tavčarja, Gor. vas Naš risar Kadar s shujševalno dieto odvzamemo maščobne blazine mišicam, ki so jim v oporo, se mišice rade raztegnejo in postanejo ohlapne. Tudi slaba drža telesa, delo, ki zahteva večurno sedenje, vse to vpliva na to, da mišični steznik popusti — in dobimo trebuh. Pogled v ogledalo od strani ni prav nič spodbuden. Da se olresemo nezaželenega trebuha, moramo okrepiti trebušne miške in jih prisiliti, da delajo. Na sliki sta dve od več možnih vaj, ki krepe trebušne mišice. Na prvi sliki iz sedečega položaja počasi legamo na hrbet, drugo vajo pa opravljamo leže na trebuhu, tako da prednji del telesa dvigujemo kolikor moremo visoko od tal. Za uspeh jamčita vztrajnost in vsaj 20 ponavljanj zjutraj ali zvečer. Začnemo seveda po malem, recimo s tremi ponavljanji, nato pa število gibov zvišujemo. kotiček za ljubitelje cvetjaf Piše ing. Anka Bernard Fiziološka s tisa pozimi Zima brez snega, kot jo imamo sedaj, ni najboljša za rastlinski svet, posebno za rastline v parkih in vrtovih. Mraz brez zaščite tople snežne odeje, ki varuje rastline pred neprestanimi temperaturnimi spremembami, je zelo nevaren mnogim občutljivejšim trajnim rastlinam, posebno še zimzelenim grmovnicam in trajnicam. Če traja tako obdobje z mrazom brez snega dalj časa, jih lahko docela uniči. Marsikdo misli, da so rastline pozeble, dejansko pa so se le posušile. Zimzelene grmovnice potrebujejo tudi pozimi nekaj vlage. Tla pa so zmrznjena. Prek dneva se zrak ogreje, posijejo topli sončni žarki na liste, ki izgube nekaj vlage, ne morejo pa jim koreninic dovajati novo močo iz zmrznjenih tal. Zato rastline pozimi trpe sušo, ki ji pravimo fiziološka suša. Ob dalj časa trajajočem mrazu brez snega se rastlinam posuše najprej listi, nato vejice in sčasoma tudi močnejše veje in korenine. Na pogled je videti rastlina, da je pozebla, vendar gre v bistvu za fiziološko sušo, ki ji lahko precej odpomoremo. Rastlinam uspešno pomagamo, če pred zimo natrosimo prek nasadov trajnic ali okoli grmov nad koreninami debelejšo zaščitno plast šote, žaganja, listja, slame, gnoja ali podobnega organskega materiala, zemljo pa temeljito namočimo, da ima dovolj vlage prek zime. To lahko napravimo tudi še sedaj, da zmanjšamo škodo, seveda, kadar mraz popusti. Po potrebi še zasenčimo gornje dele rastlin s smrečjem, juto ali slamo, da ne posije na zmrzlo listje zimsko sonce. S tem smo rastline dobro zavarovali pred nevšečnostmi muhaste zime. Posebno so občutljive na golomrazico rododendroni in lovorikovci ter druge zimzelene grmovnice s širšimi listi, zaščita pa je koristna za vse rastline, posebno še zimzelenke. GOSPODINJE NISO VEČ V ZADREGI ODKAR PEKARNA »ŽITO" PEČE IN PRODAJA, Alpski Kakor hitro lahko otrok drži svinčnik v rokah, potem bodimo pripravljeni, da bomo na stenah ali na raznih kosih pohištva kaj kmalu našli raznobarvne črte, hiše in še vse kaj drugega za kar je pač mali risar še posebej nadarjen. Če bomo po odkritju mojstrovine na steni zagnali vik in krik, lahko željo po risanju v otroku za dolgo za-tremo. Zato je bolje, da še pravočasno risarije na nezaželenih mestih preprečimo. Če ima otrok svojo sobico, potem ne bo posebno veTik izdatek, če del stene opremimo z dvema vzporednima let. vicama, med katere namesti- mo trdo lepenko ali salonitno ploščo. Na tako ploščo z risalnimi žebljički pritrdimo velike liste papirja, ki jih potem, ko so porisani, enostavno zamenjamo, če stene ne morete žrtvovati, je tu še stranski del omare, seveda pa naj bo primerno vnlik, da barvniki ne bodo uhajali na zid. V trgovinah se dobi včasih tudi motna zelena PVC folija, ki jo lahko nalepite na vrata, na omare ali na že omenjeno »tablo« na steni. Te folije se bela kreda lepo prime, narisano pa otrok z lahkoto zbriše. Folijo kasneje lahko odstranimo. Posteljno perilo Odkar ima že skoraj vsako gospodinjstvo pralni stroj, je postalo pranje posteljnega perila skoraj igrača. Perilo zdaj tudi ne menjamo več na štiri tedne, pač pa veliko po- KAVA Ž IVI L. A- V omarah, kjer hranimo obleko, ni vedno dober vonj. Temu se da pomagati. Iz omare bo prijetno zadišalo, če bomo vanjo obesili veliko limono, ki smo jo prej pretaknili z nageljnovimi žbicami. Čez čas se bo limona skrčila, vendar zgnila ne bo. Prijeten vonj bo obenem tudi odganjal molje. © Pilico za nohte ni lahko očistiti. Na pilico prilepite kos levkoplasta ali lepilnega traku in ga spet odtrgajte. Trak pri tem pobere umazanijo. gosteje — vsak teden ali na štirinajst dni. Perilo, ki ga pogosteje menjamo, ostane tudi lepše. Perilo, ki ga bomo oprali, ne sme predolgo čakati na vodo in prašek, saj ga umazanija razjeda. Kot za ostalo perilo tudi za posteljno velja, da je treba ločiti bolj umazanega od manj umazanega. Belih rjuh nikoli ne peremo skupaj s flanelastimi, ker vlakna barvastih rjuh sedajo na belo tkanino, če je perilo zelo umazano, stroj ne smemo natlačiti, pač pa ga denemo v boben tretjino manj. Flanelastim rjuham dodamo v zadnjo izpiralno vodo sredstvo za mehčanje otipa, da bodo še bolj mehke in prijetne. Bele rjuhe pa lahko poškrobimo, tako da eadnji izpiralni vodi dodamo škrobno tekočino za pralne stroje. Po likanju bo tako perilo lepo apretirano, manj se bo mazalo pa tudi naslednje pranje bo še lepše. Novinarka neke ameriške revije je spraševala znane ženske, kaj jim najprej zbudi pozornost na drugi ženski. »Način, kako govori,« je odgovorila pisateljica Agat ha Christie. »Njene roke,« je menila operna pevka Ma-ria Callas. »Njen mož,« je odvrnila fihnska igralka Zsa Zsa Gabor. LVSercator Prodaja vse vrste konfekcije in usnjene galanterije v Blagovnici Mercatorja v Tržiču z 20 do 50 0 o popustom. V otroški prodajalni Mercatorja v Tržiču ugoden nakup otroške konfekcije z 20 do 50 °/o popustom. Potrošniki, obiščite Mercatorja v Tržiču. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator v svojih prodajalnah v Tržiču. Barbara B. z Bleda — Svetujte mi, prosim, kroj za hlačni kostiim. Vzorec blag3, prilagam. Doma imam tud' 45 dkg voine tirkizne barve, « katere bi rada spletla pul°; ver aH jopico. Pomagajte 1111 pri odločiitvi. Pulover s črni' mi in tlrkiznimi črtami imam. Stara sem 20 let, visO1 ka 167 cm in tehtam 50 kg Marta — Jopica naj ima v1" sok patent, koničast iz.re£» zapenja [M naj se z drobniin1 gumbki. Rokavi so kratki m do komolcev, tako da lahko spodaj nosite puloverje. Hlačni kosit iim za vas sert* narisala na levi strani. Jopi' ca ima velik ovratnik in s| zapenja enoredno. Nad prsflfi višino je prerezana. Rokavi so vstavljeni nagubano, sp0" daj pa se zožujejo. Kroj jop1' ce je močno zvončast. Spod' nji del jopice, žepe in rokama krasijo robčki. Hlače so glad' ke z 9 cm visokim zavihkom-Hlačnice so spodaj široke 35 cm. TRAJNOST SE DEM. DNI \A družinski pomen k i Turistična poslovalnica Ćreina Kranj vas vadi na dvodnevni izlet ob prazniku žena v Budimpešto 9. in 10. marca 1973 Prijave sprejema Turistična poslovalnica Creina v hotelu Creina do 20. februarja 1973. Vse informacije dobite po telefonu 21-022 ali 23-883. Ste oddali prijavo ? pravkar potekajo skoraj 2a nJi dnevi prijavnega roka srp i ^krnovanje slovenskih g.£unješolcev, ki sodi v okvir Q^anJa »Znanost mladini!«. zac?odelovanju Zveze organi-Ven'J- Za- tcnnično kulturo Slo-bjd^f. 'e pripravljalni odbor ua ! et°s sestavil in razposlal j)0l loS razpis tekmovanj s lo"r°tja fizike, kemije, bio-v m geografije. Dobile so ki. ve srednje šole v republi-j-0 er Pa dopisi marsikje a;: aJ° v koš, je nujno, da se 2 /en ?,lSvoi° P°st Povežejo nja puohškim odborom giba-pray "Znanost mladini« ter iave°?Su ° pošlJei° SV°J° Pri" c • tekmovanje bo v mese-ga gWu v Ljubljani. Vodili kovn\Cl° naši priznani stro-PrcdJa^' m znanstveniki. -s Slavnim, ustnim preiz-0n.i znanja mora sleherni ki naj bi jih pripravil konec junija in v začetku julija. Vsak tabor ima poleg strokovnega vodstva tudi natančno določen delovni načrt, ki ustreza kraju, kjer bo nastanjen. Doseženi rezultati naj bi rabili kot smernice za nadaljnje delo, ki je trdno vezano na določeno področje. Torej, mladi znanstveniki in raziskovalci, ste že oddali prijave? če še ne, storite to čim prej! B. Novšak Takšnile »požari« so na smetišču v Grencu pri Škofji Loki vznemirljivo pogost pojav. Od kod dim nad Škofjo Loko doklCŽenec s Pismeno nalogo Veda/* SVOJe kvalitete. Še-skunin ° sodelujejo tudi Pos e srednješolcev, ne- le prvi^czniki. Ob koncu bomo °staT tlem P°c,0'iM nagrade, tori ^lrtl udel<-'žencem in men-5ohum' ki so vodili delo po Pr lpa P°hvale. znant* čno delo mladega Wo ka in raziskovalca p0s tekrnovalci spoznali V $tVpmczn'h mladinskih znan-cn°-raziskovalnih taborih, V zadnjih tednih se je večkrat zgodilo, da so škofjo Loko ovile neprijetne, smrdljive meglice, ki ne prihajajo niti iz tovarniških dimnikov niti iz izpušnih cevi motornih vozil. Vir nadloge je veliko smetišče v Grencu, blizu Tehnikove separa-cije. Dovoz smeti tjakaj opravlja domače komunalno podjetje Remont. Direktorja Mirka Brezovca smo povprašali, kje so vzroki neljubega onesnaževanja ozračja. »Gorenje oziroma tlenje odpadkov, ki jih sestavljajo najrazličnejše organske, anorganske in lahko vnetljive sintetične snovi, je posledica samovžigov,« pravi Mirko Brezovce in dodaja, da sta kriva predvsem neprimerna lokacija ter vreme. »Odlagališče leži v razsežni kotlini, kar nikakor ni dobro. Izkušnje, kažejo, cja bi bilo material treba odmetavati na več ločenih kupov in ga sproti zasipati z zemljo, v Grencu pa je nakopičen v vertikalnih začetek smuke na Žatrniku trnikneS (sobota) b«lo na Zaprli U Bledu uradno od-1) ^i^.U-Čišča oziroma pogna-Vej^ 2'ene naprave v tem no Taito &mučarsikem središču. 2a ^ sni° zvedeli na Zavodu BlJ| Pešovanje turizma na u- Podobno kot v drugih smučarskih središčih na Gorenjskem namreč do na novo zapadlega snega tudi na Žatrniku smuka ni bila mogoča. Zdaj je končno tudi tukaj zapadlo okrog 25 centimetrov snega. Smučarske proge bodo teptane. Kot je hraste čakajo na sneg in novem zimskošportnem Hras5e* reaci j skem središču Jo v e nad Tržičem končuje-lHetrotel1 dneh montažo 450 na ?v dolge vlečnice Novi-PrecŽ^Ogljivost vlečnice bo °n; ^'..^ka, saj bo lahko v rnin ''Potegnila na vrh slr-v Po517 smučarjev. Jutri ali nede:.jek bodo spustili vlečnico v poskusno obratovanje, potem pa bodo opravili tehnični prevzem. Če pri poskusnem obratovanju ne bodo ugotovili pomanjkljivosti in če bo zapadlo več snega, bodo lahko Hraste že prihodnji teden sprejele prve smučarje. -jk bilo dogovorjeno že na začetku zimske sezone, pa bodo na Zaitrnik vozili tudi Via-torjevi avtobusi. Mrtva zimska sezona se je s. sicer še vedno skromno snežno odejjo v nižinah končno kot kaže le končala, čeprav je kazalo, da dolgotrajno pomanjkanje snega v nekaterih turističnih središčih na Gorenjskem ne bo kaj dosti vplivalo na poslovni rezultat letošnje zimske turistične sezone, vseeno ne bo tako. Samo na Bledu so na primer v prvi polovici tega meseca imeli v hotelih precej manj gostov, kot so pričakovali lami na začetku sezone. A. 2. plasteh, ki segajo vedno više. To povzroča znatne pritiske. Vlaga razkraja ostanke živil, nastajajo plini in visoke temperature, zaradi česar slej ko prej pride., do vžiga umetnih vlaken in plastičnih predmetov, izvirajočih iz. Predilnice, Termike, Šešir ja itd. Poskušali smo že poseči vmes, vendar je vse zaman. Celo gasilce smo poklicali, toda voda je samo pospešila kemične procese v notranjosti orjaške gomile . . .« Drugačen, bolj raven teren bi znatno zmanjšal možnost porajanja stihijskih procesov,' menijo strokovnjaki. A Sorsko polje, kjer so šte^ ) \e opuščene gramoznice, ki bi še najbolj ustrezale, je spričo zalog odlične talnice zaščitena cona. Edino učinkovito rešitev bi pomenila postavitev posebne toplarne, kakršne gradijo v tujini. »Nemalo težav nam povzroča tudi pomanjkanje kadrov,« so pristavili v Remontu. »Nihče noče prevzeti nadzora nad dovažaiTjem odpadkov. Zapornico ob dohodu k jami bomo zato Odstranili, saj bolj škoduje kot koristi; kadar je bila spuščena, so ljudje stresali navlako kar po okoliškem gozdu.« Kaj potemtakem storiti? S*»mtarci pn'i'i'niv-n UpraVl-Če 'n nrn(.<"l"'-!'). Najbrž bo p1' 01.....' • brav^vati občinska skupščina. I. G. Zahvala Kot vrsto let doslej, nas je tudi ob letošnjem zaključku leta povabil delovni kolektiv na prisrčno srečanje, ki je postalo že kar tradicionalno. Tega srečanja se vsi upo-kojenci ie dolgo prej veseli' trto. Razumljivo, saj smo precejšen del svojega življe, nja prebili v podjetju. Zahvaljujemo se za darila in denar, ki je vsakomur omogočil prijetno praznovanje tudi doma. Delovnemu kolektivu, sin-dikatu in ostalim organizacijam želimo tudi v bodoče le. pih uspehov, tov. Omanu pa vsega, kar potrebuje, da bo še dolgo uspešno vodil pod-jetje. Hvaležni upokojenci IBI Novoletna želja Moj oče Lovrenc Možina je prileten mož. Lani je praznoval 80. rojstni dan. Žiivi v mali vasi Dolenčice v Poljanski dolini. Pozimi, ko tlelo na polju počiiva, pridno rezlja kosirje. Pri tem je pravi mojster. Vse naredi ročno, posebno lepo pa mu gre od rok oblikovanje ročic, ki so iz trdih drevesnih korenin. Slednje pridno nabira in suši prek celega leta. Ctprav je kosi Ini stroj /e skoraj popolnoma izpodrinil človeka, so terenski pogoji marsikje takšni, da brez klasične kose ne gre. Zato ni čudno, če se kosi rji še vedno dobro prodajajo. Ponje prihajajo ljudje iz najrazličnejših tudi zelo oddaljenih krajev Slovenije. Dostikrat jih celo manjka, saj je Možina zadnji izdelovalec kosirjev v vsej Selški in Poljanski dolu ni. Toda naj preidem k stvari. Ko sem očetu pred prazniki pisala in ga pobarala, kaj si želi za novo leto, mi je takole odgovoril: »čeprav ne dobivam pokojnine, imam vsega pa pretek. Zelo pa si želim, da mi naročiš list GLAS. Branje, ki je pri hiši, je zame premalo. GLAS se mi zdi najbolj domač. Naroči mi ga in zelo ti bom hvaležen.« I. Torkar Zdravstveni dom Kranj objavlja dve prosti delovni mesti snažilke Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave je treba poslati na naslov: Zdravstveni dom Kranj Gosposvetska 10. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem II oglasi Prodata OMARO in KAVČ za dnevno sobo. Fojkar Anton, Moša Pijane 8, Kranj 270 Prodam KRAVO za zakol. Dorfarjo 34, Žabnica 282 Prodam nemško SLAMO-REZNICO ultra. Pšata 32, p. Dol pri Ljubljani 2% Prodam KUHINJ. OPREMO, ŠTEDILNIK na plin — elektriko ter na drva, OMARO in POMIVALNO MIZO. Podboršt 14, Komenda 297 Prodam še dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Šenčur, Mlakarjeva 44 298 Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Teža po izbiri. Srednja vas 13, Šenčur 299 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Osterman, Luže 2 300 Prodam TRAKTOR 28 KM s kosilnico, kabino in s plugom v zelo dobrem stanju. Keršič Janez, Klanec 31, Komenda 301 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 120 kg. Mlin, Ciba-šek, Klanec 7 302 Prodam devet mesecev brejo KRAVO, dobro mlekarico, težko 500 kg. Dvorska vas 17, Begunje na Gorenjskem 303 Prodam KRAVO, ki bo tretjič toletila, 2 kub. metra smrekovih DESK in SLAMOREZNI-CO ter osebni avto ŠKODA š 1000 s prikolico. Posavec 17, Podnart 304% Prodam dobro ohrajen kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, telefon 24-362 305 Prodam brejo SVINJO in dva PRAŠIČKA, težka po 30 kilogramov. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 306 . Prodam 300 kosov OPEKE monra 12. Sitar, Rupa 29, Kranj 307 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Tatinec 3, Preddvor 308 2x1000 1000 m2 prodajnega prostora -1000 artiklov nova prodajalna pohištva KRANJ, Primskovo - komunalna cona DNEVNE SOBE, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE, JEDILNICE. SAMSKE SOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO, OTROŠKE SOBE, REGALI, KLUBSKE GARNITURE; KOMADNO POHIŠTVO, ' BLAZINE AJAM, VZMETNICE JOGI, PREPROGE, TALNE OBLOGE, SVETILA, PREDSOBNE GARNITURE, GOSPO-D1NJSKLAPARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV ZA OPREMO STANOVANJ Prodam mlado KRAVO. Naslov v oglasnem oddelku 309 Prodam trofazni MOTOR. Mlaka 16, Kranj 310 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kalan, Kranj, Kurirska pot 33 (Primskovo) 311 Prodam 450 kg težkega KONJA za 3000 din. Dragomelj 23 pri Domžalah 312 Prodam borove DESKE 50, 25 in 20 mm. Ručigajeva 3, Kranj 313 Prodam PRAŠIČA za zakol in SOD za gnojnico. Češnje-vek 24, Cerklje 314 Poceni prodam zvezni URADNI LIST, letnike 1960, 1966, 1968, 1969, 1970 ter republiški letnik 1970. Kare] Bajd, Kranj, Gosposvetska H 315 Prodam brajo KRAVO, šte-fanja gora 28, Cerklje 316 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 317 Prodam eno leto starega BIKA alii zamenjam za KRAVO. Šenčur, VVeingerlova 18 318 Prodam ogrodje za KAVČ. Kožuh, Kranj, Staneta Rozmana 11 319 Prodam SENO in LUCER-NO. Zg. Bela 8, Preddvor 320 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zasip 48, Bled • 347 Prodam 8 let starega KONJA in dva PRAŠIČKA. Figove, Zgoša p. Begunje 348 Prodam novo PLINSKO PEČ super. Dolenčeva 7, Kranj 349 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Žiganja vas 17, Tržič ' 350 Prodam 15-tolski GUM* VOZ ir* PRIKOLICO za osebni avlo. Jerič Jože, Ve-lesovo 41, Cerklje . 351 Prodam malo rabljen šTE* DILNTK gorenje na drva i*J ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje. Gradišar Janez, Sp« Duplje 14 352 Prodam PRAŠIČA za zakol. Praprotna Polica 28, Cerklje 353 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Jezerska cesta *y' Kranj 354 Prodam 150 kg težkejg PRAŠIČA za zakol in KRAVO po izbiri. Leše 7, Brc/J« 355 Prodam SLAMOREZNlCO herka 2 s puhalnikom. V'ele-sovo 40, Cerklje 350 Prodam osem let starega KONJA ali zamenjam za sta; rejšega. Krč Janez, Kokrš** log 10, Kranj 35i Prodam kombinirano OIvlA" RO, dva NASLANJAČA (f°j telja) in MIZO. Preddvor "/ 358 Prodam dva PRAŠIČA f zakol. Zalog 48, Cerklje 359 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 30 kg. Zg. Brnik 27^ Prodam KRAVO s teletoC ali zamenjam za mlado za zakol. Zalog 17, Cerklje 36» Prodam PRAŠIČA za zakol-Lahovče 33, Cerklje Prodam šest tednov star PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 363 Prodam PRAŠIČA za zakoj Grad 25, Cerklje Prodam 150 kg težke*? PRAŠIČA. Srednja vas Šenčur *>' Poceni prodam KRAV0' dobro mlekarico. Bilban, Y?j dice 114 Odprla sem modni salon v Kranju, Tomšičeva 15 Izdelujem po meri: ženske obleke, krila, plašče, kostime in hlače, ženske poročne, večerne obleke in modne novosti. Odprto vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Se priporoča Marija Kavčič Zahvala Ob smrti mojega moža Janeza Kokaljo. iz Britofa 80 se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem, kolektivu Tekstilindusa in pevcem, g. župniku, posebno pa dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in vsem, ki so ga spremili na n; igovi zadnji poti. žalujoča žena Prodam KRAVO, ki bp v 4eltaj dneh četrtič teletila. č"r, Pipanova 40 , 367 Jrodam KRAVO s teletom, fj-lCO simentalko in KO-uzO. Štrahinj 7, Naklo 368 ST*ftCen' Pr°dam skoraj nov * ROJ za pobiranje zank. ^'"ojnehanika, Gregorčičeva 'Kranj 369 « rodam lepo belo poročno kBLEKO št. 42 s čipkastim Paletojem« in pajčolanom. Jereb, Forme 16, Zabnica Prodam 500 kg težko, mlado KRAVO za zakol'ali zamenjam za plemensko. Zg. Bela 29, Preddvor 371 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno PLINSKO PEČ colged. Benedikova 10, Kranj 372 Prodam štiri lepe samice KANARČKOV in pevca. Bernard, Hosta 2, Škofja Loka 373 Prodam PRAŠIČA za zakol. Meja 5, Kranj 374 kupim Kupim rabljeno KREDENCO. Martin Žemljic, Gorenjska 72, Lesce 375 Kupim droben KROMPIR. Oblak, Stara Loka 21, Škofja Loka 321 KUPIM SLAMOREZNICO cjSplc 900. Naslov v oglasnem oddelku 322 Kupim GARAŽNA VRATA (dvodelna) tudi železna ali za- V spomin EVI za žalostno šestnajsto obletnico Z bolečino Dolinškova Kranj — Planina, 23. januarja 1973 Zahvala Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Porenta roj. Kadivec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, ki so nam v težkih urah priskočili na pomoč. Hvala dr. Janezu Bajžlju za zdravniško nego na domu, gospodu župniku z Brega za spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Miha, sin Miha, hčerke Marica, Štefka, Pavla z družinami, sestra, bratje in drugo sorodstvo Breg, Sp. Pirniče, Jama, Rupa Zahvala Ob izgubi našega dragega moža, starega očeta, tasta Matija Sajovica se za sočustvovanje in pomoč v težkih trenutkih vsem prav lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo Marijinim sestram iz Predosclj za vsa prizadevanja med boleznijo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem', ki so ga spremili na zadnji poti, darovali v dobrodelne namene in s cvetjem počastili njegov spomin. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilskim društvom in tov. Lojzetu Sajevicu za govor pri odprtem grobu. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Minka, vnuka Belka in Jahez ter družina Korenjak Prcdoslje, 17. januarja 1973 - ' i Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Martina Potočnika Povelkovega ata od Sv. Duha 46 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustne ali pismene izraze sožalja, mu darovali toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem KUD Ivana Cankarja Sv. Duh, ZB in njegovemu praporščaku, zastopstvu ZPB za severno mejo, sind. podružnici Gozdnega obrata, LTH in Odeji Škofja Loka. Iskrena hvala tudi tov. Janezu Tavčarju za poslovilne besede, g. župniku za spremstvo ter dr. Bračkovi za vso prizadevnost pri zdravljenju. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Ivana, otroci Lojze, France! j, Janko, Francka in Rozalka z družinami ter drugo sorodstvo Sv. Duh, škofja Loka, 11. januarja 1973 menjam za DESKE. Ju,-;j klanenik, Jesenice, Titova 52 Kupim MLATILN1CO na tiesala ali brez (smukavnico), VEJEVNIK na mreže (paj-kelj) in vpre/ne GRABLJE. Diemelj Janez, Dragomelj 50, Domžale 324 Kupim vzidljiv nerjaveč (roslfrei) ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku Kupim dobro oh ran jen čevlja rs k i cilinder STROJ. Megu-šar Luka, Rudno 22, Zelez.ni.ki Kupim 2 kub. metra BOROVIH PLOHOV in 1 kub. meter HRASTOVIH PLOHOV ali DESK. Torkar Anton, avtoličarstvo Lesce, Begunjska cesta, n. h. 327 Prodam MOTOR horex za rezervne dele. Zakrajšek Jože, Adergas 12, CerkLje 328 Poceni prodam ZASTAVO 750. Rovte 2, Podnart 329 Prodam FIAT 750 po ugodni ceni. Informacije v soboto in nedeljo dopoldne. Šorlijeva 5, pritličje 2, Kranj 330 Prodam TAM 5000 kesonar, letnik 1971, s prevozi Tržič — Medvode. Prelcsnik, Reteče 49, Škofja Loka 331 Prodam karambol i ran avlo ŠKODA. Zg. Bitnje 63 332 Prodam OPEL REKORD, letnik 1966, v dobrem stanju. Podboršt 14, Komenda 333 Prodam dobro ohranjen AVTO DKV F-ll, letni 1964. Cesta kokrškega odreda 26, Kranj 334 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Štular, Podnart 3 a (krojač). Ogled v nedeljo, ponedeljek in torek ves dan stanovanja Opremljeno SOBO oddam dvema fantoma. Kranj, Ko-« vačičeva 7 377 V Kranju zamenjam eno-sobno STANOVANJE za tro sobno. Ponudbe poslati pod »lepa nagrada« 335 V Radovljici vzamem na stanovanje z vso oskrbo doki' od 16 do 40 let. Naslov v oglasnem oddelku 336 Mati z otrokom išče SOBO, po možnosti s kuhinjo, v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 337 V Kranju v bližini ZD zamenjam dvosobno STANOVANJE v piitiieju za enako od tretjega nadstropja dalje. Naslov v oglasnem oddelku Prodam dvosobno STANOVANJE (46 k v. metrov) v stolpnici v Škot j i Loki. Po- Veletrgovina Živila Kranj, predvsem pa delavci zaposleni v potrošniškem centru Zgornje Bitnje, izražamo veliko zahvalo UJV Kranj za njeno hitro in učinkovito raziskavo in ugotovitev vzroka požara PC Zgornje Bitnje. nudbe poslati pod »vse! j ivo novembra 1973« 339 Nagrado nudiva tistemu, ki nama odda aili pomaga do neopremljene SOBE in KUHINJE v Kranju, Čireah ali Primsikovem. Ponudbe poslati pod »mladoporočenca < posesti Kupim v začetni gradnji HIŠO v okolici Škofje Loke, Kranja alt ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 378 Prodam kmečko HIŠO z gospodarskim poslopjem v okolici Begunj. Informacije v Begunjah št. 107 na Gorenjskem 379 zaposlitve MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj v službo. Plača do 1200 din. Možnost dela nadur in akorda. Delavnica Tupaliee 58 (pri Mali Štefki) 341 Sprejmem VAJENKO. KOZMETIKA CVETA Kranj. Na Skali 6 342 Iščem starejšo žensko — upokojenko za varstvo dveh otrok na deželi v dopoldanskem času. Stanovanje je zagotovljeno. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 380 obvestila Cenjene obiskovalce BACAT TEČAJA obveščam, da se tečaj ponovno začne 22. januarja 1973 343 ostalo Iščem najbolj ugodnega izvajalca za postavitev kovinskega kioska ob trgovini Globus. Kokalj Jernej, Andreaše. va 7, Ljubljana 344 GOSTILNO blizu Kranja dam v najem z vsem inventarjem. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 345 prireditve MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 95 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredj v nedeljo ob 18. urj MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGER-. Vljudno vabljeni! 96 KUD ZALOG pri Cerkl i ah ima v nedeljo dve PRIREDITVI. KIJI) Jurij Flajšmarj Beričevo pri Ljubljani gornje v nedeljo, 21. januarja, ob 15. uri V Zalogu pri Cerkljah s komedijo v treh dejanjih »PRIČARANI 2ENIN«, nato bo od 17. do 21. ure MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel VIA KARAVAN. Vabljeni! 291 KVINTET RUDIJA JE V« ŠKA prireja v nedeljo, 21. januarja, ob 17. uri v zadružnem domu na Primstovenf PLES 346 Včasih je tO naše življenje, ki spleta najbolj neverjetne u -ode, tako neprizanesljivo in neusmiljeno, da se nam zdi že skofaj^neverjetno. Srh nas spreletava, če si ob neki kruti usodi nekega življenja za nekaj hetndi trenutkov predstavljamo notranje boje, strah m nemočen beg tistega, ki se otepa in beži pred vsem, kar mu je bolečega spletla nit usode. V nas mine prizadetost ali sočustvovanje v pozabi spomina, za nekale. re pa še vedno ostane stvarnost, tista stvarnost, ki ne mine niti z leti. In ena teh stvarnosti so nevidne sence. Zgodilo se je pri nas, v našem kraju . . . Večer tlo se je že, dolge ravne ceste pa kot da ni konca ne kraja. Včasih je voznika avtobusa zaslepil dolg bleščeč snop žarometov tako močno, da je zastokal in zaklel. Od dolge utrujajoče vožnje skorajda ni več zaznaval gibov za volanom in kakor je bilo neznosno neprijetno srečava-nje z malomarnimi vozniki, ki niso zasenčili luči, tako je začetka sedita za njim, mrko buljita v njegov hrbet in že ves dan nista spregovorila besedice niti se za hip nista premaknila s svojih sedežev? Zdaj je bil preveč utrujen, da bi se šel svojo tiho igrico njegovim staršem, na vas. Kamorkoli, samo ven, ven iz mesta. »Ustavi, drugače streljam!« Ne bi verjel, če ne bi v ogledalu zagledal divjega obraza in steklenih oči. Nevidne sence bilo zanj takšno srečavanje tudi zbujanje iz dremavice, ki se ga je vedno bolj po-laščala. Zadnja postaja pred koncem, toda potnika na sedežih za njim se nista gdnila. Le kam, vraga, potujeta ta dva shujšana, neobrita in turobna obraza, ki ju je zagledal vsakokrat, ko se je ozrl v vzvratno zrcalo? te od vsega ugibanja, kaj neki se skriva za obrazi potnikov. Včasih se mu je zdelo prav zabavno, ko je sam pri sebi ugotavljal, kaj delajo, kakšni so potniki, ki jih prevaža na tej dolgi poti. Še ovinek, še pet kilometrov do doma! Zena ga pričakuje, že zaspana, a vsa srečna, da je doma. Otroka bosta že spala, jutri, jutri jih mora odpeljati ven, morda k Zahvala Ob težki in prezgodnji izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Marije Novak Govekarjeve mame s Primskovega sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in Izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zalivala tudi g. župniku ter pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franci z družino, hčerka Milka ter sestre Kranj, 17. januarja 1973 Tiho in skromno, kakor je živela, je zaspala v 68. letu naša ljuba mama, sestra, babica in prababica Alojzija Kalan roj. Porenta Od nje se bomo poslovili v nedeljo, 21. januarja 1973, ob 15. uri iz hiše žalosti v Stari Loki 95. Žalujoči: hčerki Anica in Minka, sinova Peter in Fran-celj z družinami, brata Ciril in Metod z družinama Škofja Loka, Mengeš, Naklo Zahvala Ob nenadni in prezgodnji smrti ljubljenega moža, očeta, sina, brata in strica Petra Žagarja iz Križa pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so z nami ob tako težki izgubi sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter kakorkoli pomagali in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala bližnjim sosedom, družini Zdražbovi, Toneta Sušnika in Trobevškovi za pomoč. Še posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Križ in sosednjim društvom za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu, SZDL Križ, obČ. konferenci SZDL Kamnik in tovarni UTOK. Kolektivu UTOK pa še posebej zahvala za godbo in tako številno spremstvo na zadnji poti svojega dolgoletnega sodelavca. Hvala tudi g. župniku iz Komende za tolažilne besede in obred. Iskrena hvala vsem. žalujoči: žena Anica, sin Emil, hčerka Ema, mama, bral Jaka in sestre Mari, Rezi in Ivanka z družinami »Se spominjaš, pred leti si povozil mojega brata, pesi Ustrelil te bom, ustrelil!« Odrevenel je ob teh odsekanih, mrzlih besedah in pretečem izrazu. Neznanec je go. voril hitro, v tujem jeziku, a on je vsako besedo razumel. Tako, kot je v grozi in paničnem strahu razumeli njihov pomen, tako, kot je grožnje dojemal že pred leti, ko je povozil na smrt pijanega mladeniča. Ni bil kriv, je od- ločilo sodišče, a mentalit^ mladeničevih sorodnikov ' narekovala maščevanje, zdaj zdaj bodo dobili stenje... Ko se je ovedel, tesno okl? pajoč volan, sta neznanca '' ginila v noč. A nikoli za Z"' raj. Cez teden dni sta se r javila pred njegovo hišo, cC. mesec dni sta mu sledila do avtobusne postaje. Ved^ v drugi preobleki, včasih df\ gih obrazov. Sprva je drget* in se bal, zdaj še vedno paničnem strahu že nekoUf-stiska pesti. Ostajajo pa te'*1' ne, nevidne sence, ki se P'K zijo za njim, dan in noč, in dan. V tem peklu zasled0" vanja, smrtnega strahu v le za danes, jutri je mor<* zanj le srečno naključje, ča, da mu je bila usoda menila dan več, pa čeprav nenehnem teku pred nevid** mi sencami... D. Sedej . Zaneslo avtomobil Na Ljubljanski cesti v škofji Loki je v torek, 16. januarj* popoldne v nepreglednem ovinku začelo zanašati voznik9 osebnega avtomobila- Franca Horvata iz Ljubljane, tako *** je trčil v kombibus, vozil ga je Jože Kolednik iz Ljubljai«^ ki je pred trčenjem že ustavil na svoji desni strani ceste-nesreči sta bila lažje ranjena voznik Horvat in njegova sop° niča Frlda Mrak iz Ljubljane, škode na vozilih je za 2000 di«1' Nenadoma čez cesto V Srednji vasi pri Šenčurju je v torek, 16. januarja, pop0]' dne nenadoma z desne strani stopila pred avtobus, ki ga I vozil Andrej Lipar iz Cerkelj, šestletna Marija Mihovec. Av^T bus je deklico zadel z desnim blatnikom in jo zbil po ceS»* Na srečo je bila deklica le lažje ranjena. Poledica Na cesti prvega reda v Podljubelju je v torek, 16. januarj*/ dopoldne na poledeneli cesti začelo zanašati osebni avtoinob* > ki ga je vozil Jože Žnidaršič iz Ročivnice pri Tržiču. Avt°" mobil je zaneslo s ceste v potok. Meseni k. Voznik in sop°' nlka Franc Kalismik in Alojz štular, oba iz Tržiča, so bih v nesreči lažje ranjeni, škode na avtomobilu je za 15.000 di«1' Trčil v avtobus V torek, 16. januarja, dopoldne se je na cesti drugega reda v Podroštu pripetila prometna nezgoda zaradi ozke in spolz* ceste ter neprimerne hitrosti. Voznik avtobusa Jože Long* je vozil proti Železnikom. V Podroštu pa je iz. nasprotof smeri v blagem ovinku pripeljal voznik osebnega avtomobil J Ivan Pribošič iz Ljubljane. Ker srečanje ni bilo mogoče radi ozke ceste, je voznik Pribošič skušal svoj avtomobi ustaviti, pri tem pa ga je zaneslo v levo v avtobus. V nesreč ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 30.000 din. Vožnja po sredini Na cesti drugega reda v Podgorl se je v torek, 16. januarji' dopoldne pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po sredij1 ceste. Voznik osebnega avtomobila Ivan Aljančič iz Kranj0 je vozil proti Gorenji vasi. V Podgori mu je nasproti po s*** din! ceste pripeljal voznik tovornega avtomobila GO 243-4*j Zaradi tega se je moral Osebni avtomobil močno umakniti desno, zavozil je s ceste in se prevrnil. Voznik Aljančič je 1 v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 7000 di'1' Prekratka varnostna razdalja V torek, 16. januarja, ob 12.30 je na cesti prvega red* vozil od Podvina proti Jesenicam voznik osebnega avtomobil* Lotar Valič z Rijeke. V Lescah pri podvozu za Hraše mu J izpod kolesa nasproti vozečega tovornega avtomobila vrP. v vetrobransko steklo snežno brozgo. Voznik Valič je zarad* tega začel zavirati in zavijati v desno. Za njegovim avtom bilom je zaviral tudi voznik osebnega avtomobila Božid*. Petranovič z Reke, vendar se je kljub temu zaletel v zadnl del Valičevega avtomobila. V Petranovičev avtomobil P je priletel še avtomobil Vladimira Svetiča z Reke. Ranje° ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 16.000 din. L. M. SOBOTA - 20. januarja 1973 GLAS * 23. STRAN Trenirajo sredi noči Prvi del prvenstva v I. B zvezni hokejski ligi je za nami. V zahodni skupini presenetljivo vodi kranjski Triglav, čeprav se Kranjčani borijo z velikimi težavami "7 v Kranju ne morejo letos usposobiti naravnega drsališča za treninge in tekme — ima mlada ekipa veliko volje in želja, da bi dosegla čim boljše rezultate v letošnji zimi. Trenirati in tekmovati morajo zato na tujem ledu, predvsem v hali Tivoli. Žal pa so Triglavu odmerili čas za vadbo po 22. uri in morajo tako ob še veliki najemnini vaditi praktično 'sredi noči. Letos niso Uneli sreče tudi s trenerjem. Zdaj imajo že tretjega in Je posle trenerja pred nedavnim prevzel Ljubljančan Miha Župančič, bivši državni,, reprezentant. Njihov tehnični vodja Čedo Stojanovič pravi, da bo ekipa tudi v prihodnje nadaljevala z dobro igro, tako da so prepričani, da bodo tudi drugi del prvenstva osvojili v svojo korist in s tem prvo mesto, kar poročni, da se bodo lahko potegovali za vstop v I. A .zvezno ligo. Tej ligi pa so se že sedaj odrekli, ker za zdaj nimajo pogojev v Kranju, da bi lahko nastopali v najvišjem tekmovanju hokejistov države. J. J. Danes in jutri ha gorenjskih smučiščih Med tednom je zapadlo toliko snega, da se bodo zvrstila vsa pomembna smučarska tekmovanja po koledarju. Tako bo na Spanovem vrhu v soboto ob 10. uri veleslalom za mlajše ponirje in ploske (kategorizacija), ob 13. Uri Pa se bodo pomerili cici-baru' in cicibanke. Ta prireditev bi morala biti v nedelo v Mojstrani, a je prestav« jv«Oa na soboto na španov vrh. Tekači bodo startali danes ob 9. uri v Zlebeh na Istiniče- vem memorialu. Tekma je za kategorizacijo in za vse kategorije. Na Starem vrhu bodo merili svoje moči v slalomu starejši pionirji in pionirke; start tekmovanja je ob 10. uri. Slalom, ki bi moral biti na Soriški planini, bo jutri ob 9.30 na Starem vrhu. Obe tekmi sta za kategorizacijo. V Sebenjah bodo merili moči mlajši in starejši pionirji na 25-metrski skakalnici. Start tekme je v nedeljo* ob 13.30. -dh Srečanje mladih sankačev v Sori Letošnje 3. republiško srečanje pionirjev v sankanju s *PoUnimj sanmi bo v nedelo, H. februarja, v Sori pri Medvodah. Srečanje, ki bo v °kviru Jugoslovanskih pionirskih iger, bo imelo poleg tekmovalnega tudi propagandni namen, saj pi'irediileljl San-kaška zveza. Partizan in Zve- Kamer najboljši . Ob 1000-letnici Škofje Loke le bil v nedeljo, 14. januarja, brz.oturnir, ki se ga je beležilo 45 šahistov. Razdeljeni so bili v tri polfinalnc ^upine. iz vsake so se prvi stirje uvrstili v finalno tekmovanje. Zmagal je Kamer pred "avčarjem in Gazvodo. M. G. Kranjski alpinisti skrbe za mlade V soboto in nedeljo, t. j. 13. in 14. januarja 1973 so se zbrali kranjski alpinisti na Vršiču v Erjavčevi koči, kjer so organizirali tečaj zimske plezalne tehnike. Prišlo je.24 članov, od teh 18 pripravnikov in 6 inštruktorjev — alpinistov. Vodja je bii načelnik odseka Franci S ter. V soboto so predelali vrvno tehniko, tchni'ko hoje in plezanja v snegu in ledu ter varovanje. Terenskemu delu so sledila predavanja o plazovih, o-obleki in prehrani v gorah, obnovitev tehnike s pomočjo knjige francoskega avtorja v nemškem prevodu In Fols und Firn. V nedeljo so pregledali tehniko reševanja. Izvedla so praktični vzpon v grapi M; J o Mojstrovke. Tečajniki so bili srečanja in vaj zelo veseli. Žele si več skupnih akcij« Tečaj spada v okvir plezalne šole, ki jo vsa- Utripi pred novo sezono Čeprav je novozapadli sneg nekoliko pomešal račune kranjskim atletom, pa se na stadionu Stanka Mlakarja med atleti vseeno čuti nova sezona. V soboto, 20. januarja, bodo kranjski atletski delavci in atleti že gostili med sabo slovenske atlete. Organizirali bodo namreč kriterij slovenskih metalcev, ki bo ob 11. uri, in medklubski kros, ki bo ob 16. uri v okolici stadiona. Ker so atleti po skoraj dveh mesecih napornih ziimskih treningov željni tekmovanj, je pričakovati dobro udeležbo. D. Ž. ko lato organizira AO pri Planinskem društvu Kranj. Zopet vabimo nove mladince — navdušene za gore in skale, da se nam pridružijo. Zberemo se vsak četrtek ob 18.30 v društveni pisar ni. M. B. Vegnuti na»zveznih pripravah Na povabilo zveznega kapetana Kresa Račiča in aLletske zveze Jugoslviije - je mladi kranjski tekač Vegnuti Tone v Ulcinju na pripravah za novo atletsko sezono. Glav ni vodja priprav je znani zagrebški trener Leo Lang, sicer tudi trener Vere Nikolič, sodelujejo pa vsi najboljši jugoslovanski tekači na srednje in dolge proge. D. Z. Obeta se zanimiva atletska prireditev Mednarodni miting Kranj [73 v mednarodnem koledarju Letošnji mednarodni atletski.miting, ki ga organizira atletski klub Triglav vsako leto v počastitev občinskega praznika, bo 7. avgusta. Prizadevnim atletskim delavcem je uspelo, da bo letošnji miting tudi v mednarodnem koledarju, kar pomeni zares dobro udeležbo. To dokazuje dejstvo, da je klub že dobil poimensko prijavo treh znanih avstrijskih tekmovalk, in to: Eva Janko (kopje 60,48), Karoline Kafer (400 m 52,8) in znamenita Maria Svkora, večna tekmica naše Vere Niko-lič, ki ima na 800 m rezultat 2:01,5. Če bodo prijave še na- dalje sledile s tako kvalitetnimi imeni, potem se v Kranju leto« obeta zanimiva atletska prireditev. D. ž. Občni zbor ŠD Šenčur za prijateljev mladine Slovenije želijo dati kar največji poudarek razširitvi vse bolj priljubljene športne panoge in zbližanju mladine. V ekipnem in posameznem nastopu se bodo na novi san-kaški progi Brsnik pomerili v enosedih mlajši in starejši ponirjl ter mlajše m starejše pionirke. Za nastop se lahko prijavijo ekipe jn posamezniki društev Partizan, šolskih športnih društev, pionirskih odredov, zveze tabornikov, planinskih, gasilskih in drugih društev ter organizacij. Prireditelj pričakuje številno udeležbo, saj sta podobni 'srečanji v Selcah in na Jesenicah lepo uspeli. Pripravili bodo razstavo sank, saj želijo nag ml a j še sankače seznaniti z razvojem sarrkaškega športa pri nas. .,, F. R. Od 29. januarja do 2. februarja Smučarski tečaj na Krvavcu Smučarski klub Triglav bo letos organiziral smučarski tečaj na Krvavcu med semestralnimi počitnicami, in sicer od 29. januarja do 2. februarja za pionirje v starosti od 7. do 10. leta. Vsi zainteresi. rani za ta tečaj lahko dobijo podrobne Informacije v turističnem društvu v Kranju. Športno društvo Šenčur je imelo pred kratkim redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v pretekli, m letu in naipravili načrte za prihodnje. V okviru društva sedaj delujejo nogometni, namiznoteniški in šahovski klub. V piihodnje pa nameravajo ustanoviti še košarkarski in hokejski klub. Na zborovanju so se dogovorili, da bodo v prihodnje tesneje sodelovali z mladinsko organizacijo, šolskim športnim društvom in telesnovzgojniml organizacijami v sosednjih krajih Šenčurja. Glavna naloga novega izvršnega odbora v prihodnjih dveh letih pa bo nedvomno Ureditev nogometnega igrišča. B. R. Pomoč smučarjem Člani jeseniškega Smučarskega društva so se v letošnjem letu znašli v hudih težavah, saj jim močno primanjkuje, denarja. Prav zaradi tega so se odločili, da med jeseniškimi ljubitelji smučar- skega športa izvedejo akcijo zbiranja denarja. Do zdaj so se odzvali nekateri jeseniški obrtnilki, smučarji pa prič* kujejo pomoč tudi od delovnih organizacij. D. S. Muri prvi Mladi Emil Muri je dosegel lep uspeh na šahovskem prvenstvu zveze slepih Kranj, kjer je med 12 šahisti osvojil prvo mesto in prejel prehodni pokal. Vrstni red: 1. Emil Muri 9,5, 2. Radovan Andielič 9, 3. Boris Žuikcvič 8,5, 4. Milan Novak 8, 5. Ciril Drino-vec 1 itd. Prvi trije so pridobili pravico nastopa na kvalifikacijah za republiško prvenstvo slepih. R. A. O Iv A S__ Društvo prijateljev koroških Slovencev na Jesenicah . — 20. januarja 1973 Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pobudnik ustanovitve društva prijateljev koroških Slovencev, ki naj bi Požar na gospodarskem poslopju V sredo, 17. januarja, okoli tretje ure zjutraj je na gospodarskem poslopju Valentina Črnivca iz Cerkelj izbruhnil požar. Pogorelo je ostrešje gospodarskega poslopja, hleva in drvarnice, razno delovno orodje, vozovi, seno, slama, stelja, drva in drugo. Skoda je velika. ga ustanovili na občnem zboru februarja. Na sestanku pripravljalnega odbora za ustanovitev društva, ki bo 26. januarja, pa se bodo domenili za osnutek* pravil društva in za obliko izkaznice. Na ustanovnem občnem zboru društva bi sodelovali jeseniški kulturni delavci in koroški literati, člani jeseniške Socialistične zveze, kulturne skupnosti, koroški borci, borci za severno mejo, srednješolska mladina. Na ustanovnem občnem zboru bi pripravili tudi lep kulturni program, na katerem bi poleg jeseniških igralcev, recitatorjev in pevcev sodelovali tudi koroški pesniki in pisatelji. D. S. Večje obeležje spominskemu pohodu na Stol Na prvi soji pripravljalnega odbora za organizacijo letošnjega pohoda na Stol, ki bo februarja in nad katerim je tudi letos prevzelo pokroviteljstvo Časopisno grafično podjetje Delo, so med drugim tudi predlagali, da bi letošnji pohod obogatili. Pri tem naj bi pritegnili predvsem mlade in najmlajše, ki se pohoda, ki je zelo naporen in težaven, ne morejo udeležiti. Za mlade naj bi krajevne organizaaije in šola v Žirovnici prav v dnevih pohoda na Stol, kjer so med vojno padli partizana, organizirali sankaška in smučarska tekmovanja pod Valvasorjevim domom. D. S. Sneg in brozga GORENJSKA, PETEK, 19. JANUARJA — V torek, 16. januarja je po vsej Gorenjski končno le začelo snežiti. Vendar pa je v nižinah zapadlo le nekaj centimetrov snega, ki se ga je kmalu lotila odjuga. Danes popoldne pa je dež v nižinah spet prešel v sneg. Do 18. ure je zapadlo okrog 5 centimetrov južnega snega. — Na Upravi javne varnosti v Kranju so nam povedali, da do 18. ure ni bilo nesreč, vendar pa je bil promet otežen zaradi brozge na cestah. Ob 16.30 je na primer Cestno podjetje iz Kranja prav zaradi brozge zaprlo cesto od Kranja do Podkorena za tovornjake s prikolicami in vlačilce. V presledkih je še vedno snežilo po vsej Gorenjski. — Na Zavodu za požarno varnost v Kranju pa so nam povedali, da do 18. ure ni bilo nobenega požara. Le njihov avtovlačilec se je pravkar odpravljal v Poljansko dolino, ker Je v Visokem zdrsnil šest metrov pod cesto neki kombi — Na Cestnem podjetju pa smo izvedeli, da so do takrat trije njihovi, tovornjaki lahko opravili vsa vzdrževalna dela, za ponoči pa da bodo morali število tovornjakov oziroma plugov povečati, ker bo treba splužiti Jezersko In Ljubelj. — Na sliki: K«r se je sneg letošnjo zimo tako zamudil, lahko pričakujemo, da so se prav vsi dobro pripravili na či-ščenje in druge nevšečnosti. Na Bledu so na primer takoj očistili parkirne prostoie. Upajmo, da bo tako tudi, če bo zapadlo več snega! — A. 2. — Foto: F. Perdan Od prvih dni osvoboditve dalje je Franc Kalan, letošnji dobitnik male plakete občinske skupščine Škofja Loka, nepogrešljiv član pedagoškega kolektiva osnovne šole Peter Kavčič. Dast bo čez 14 dni praznoval že 60. rojstni dan, bi mu jfti priložnostni obiskovalec prisodil vsaj deset mani. Nc more skrili, da večino dneva preživi po telovadnicah, po igriščih in tekališčih, da je neprestano v stiku z mladino, ki ji vceplja ljubezen do Športa, do gibanja. Ob 'drobižu' se oplaja in si pomlajuje duha. Čeprav uglajeno, izbrano izražanje izdaja intelektualca (Kalanu so knjige neločljive prijateljice), je vendarle očitno, da bi brez fizične aktivnosti ne zdržal. Poleli, ko ni pouka, zahaja v gore, pozimi na sneg, spomladi in jeseni v naravo. .. Štirikrat je že prćhodil slovensko planinsko transverzalo — vsakič s tropom učencem ob sebi. Sedem generacij je šlo skozi njegove roke, pa še kakšna bo, pravi. »Kar zadeva odnos skupnosti do telesne vzgoje, smo zadnje čase naredili velik korak naprej. Odgovorni so spoznali, da je šport nujen sestavni del dejavnosti sodobnega človeka. Upam, da ne gre zgolj za muho enodnevnico, saj se nam obetajo nova zakonska določila, ki bodo stvarem končno vtisnile pečat sistematič. nosti. No, vse je odvisno od ljudi; če so oni dovolj odtočni, ni nobena ovira previsoka. In, kot kaže zdaj, optimizem ni odveč. Pionirsko športno društvo 'Mladi rod', katerega mentor sem, ima danes kar 6 zunanjih sodelavcev-trenerjev. Pred leti smo o čem podobnem lahko samo sanjali,* je pristavil dinamični učitelj telovadbe. I. G. Kurirski smuk V nedeljo, 21. januarja, bo na Pristavi v Javornišikih Rov-tih že XV. kurirski smuk, ki ga v spomin na padle kurirje v Medjem dolu organizira krajevna organizacija ZB Ja-vornik — Koroška Bela. Kurirskega smuka se bodo ude- ležili člani športnih društev, dijaki in učenci srednjih in osnovnih šol, člani krajevnih organizacij ZB in partizanskih enot. Pričetck smuka bo ob 10. uri na Pristavi. D. S.