POROČILO
o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1988 (povzetek)
Delo izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik kot izvršilnega organa SO Ljubljana Vič-Rudnik je tudi v letu 1988 temeljilo na obveznostih, pravicah in dolžnostih, opredeljenih v statutu občine, na sklepih in zadolžitvah skupščine ter v izvajanju pro-gramskih usmeritev in sklepov izvršnega sveta iz tekočega in predhodnih obdobij, s čemer je bila zagotovljena kontinuiteta dela izvršnega sveta, kakor tudi kontinuiteta ukrepov in usme-ritev.
Izvršni svet je zagotavljal izvajanje politike in izvrševanje pred-pisov ter drugih splošnih aktov skupščine, spremljanje stanja v občini, zagotavljanje zakonitosti ter dajanje pobud in nastopal z ukrepi in aktivnostmi, ki so pomembne za zagotavljanje sploš-nih interesov družbe ter pravic občanov, kakor tudi usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
Osnovno področje je bilo spremljanje Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1988 in sprejemanje ustreznih ukre-pov za njeno izvajanje, poleg tega pa je izvršni svet tekoče spremljal in obravnaval problematiko z vseh področij dela in življenja v občini ter usmerjal delo in aktivnosti občinskih uprav-nih organov.
Poročilo o delu izvršnega sveta za leto 1988 obravnava pogla-vitna področja dela, na katera je izvršni svet usmeril svojo pozor-nost, detaljnejši podatki in ocene o učinkih na posameznih področjih pa so razvidni tudi iz povzetka poročil o delu posamez-nih upravnih organov in strokovnih služb.
Seje izvršnega sveta so osnovna oblika organiziranega delova-nja izvršnega sveta, kjer je izvršni svet sprejemal sklepe, ugotovi-tve in usmeritve za posamezna področja, predlagal gradiva za obravnavo in sprejem na zborih SO ter obravnaval tekočo proble-matiko in stanje na področjih v SO.
Seje so odraz predhodnega dela in priprav članov izvršnega sveta ter upravnih organov in strokovnih služb in predstavljajo tako le del aktivnosti izvršnega sveta, večji del pa je izvajanje ukrepov na podlagi stališč IS, posredovanje mnenj, koordiniranje posameznih subjektov, sodelovanje z DPO, SIS OZD in KS na območju občine ter organi SML in usmerjanje dela občinskih organov s strani posameznih članov, predsednika in podpredsed-nika izvršnega sveta.
Seje izvršnega sveta so bile praviloma v prostorih SO, razen treh, ki so bile v DO Plutal (in TTL), predvsem z obravnavo poslovanja teh OZO in na Rakitni (problematika gozdnih promet-nic). IS je program svojega dela v pretežni meri izpeljal, v obrav-navo pa skupščini občine ni posredoval nasiednjih gradiv:
1.
Osnutek odloka o sprejemu LN za območje urejanja VP 1/1 Postaja Rakovnik in matični industrijski tir do industrijske cone VP 1/2 Rudnik
2.
Predlog odloka o sprejemu ZN za območje urejanja VS 1/6 London
3.
Predlog odloka o sprejemu ZN za območje urejanja VP 2/3 Koprska
4.
Osnutek in predlog odloka o sprejemu LN za zadrževalnik Božna
5.
Osnutek odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VS 3/2 Vič
6.
Predlog odloka o sprejemu ureditvenega načrta za območje urejanja VR 2/7 Slovenijaavto
7.
Predlog odloka ureditvenega načrta za območje urejanja VR 3/ 4 in VR 7/1 TRC Bokalce
8.
Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VI 2/5 Inštitut Jožef Štefan
9.
Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VP 2/1 Tobačna tovarna
10.
Predlog odloka o sprejemu ureditvenega načrta za območje urejanja VR 1/2 in VR 2/1 Ob Ljubljaniči
11.
Osnutek lokacijskega načrta za Dolenjsko cesto
12.
Osnutek odloka o sprejemu lokacijskega načrta za Tržaško cesto
Naloge od 1-12 niso bile izvršene, ker pripravljalec gradiva ni pravočasno posredoval osnutkov prostorsko izvedbenih aktov.
13.
Osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju k. o. Brezovica
Pripravljalec ni pripravil strokovnih podlag.
14.
Osnutek odloka o razglasitvi krajinskega parka Iški Vintgar za naravno znamenitost
Pripravljalec ni pripravil strokovnih podlag.
15.
Informacija o problematiki delovanja družbenih dejavnosti v občini
Predvidena je za obravnavo v prvem tromesečju 1989.
16.
Osnutek odloka o proračunu za leto 1989
Osnutek bo obravnavan v skupščini 8. 2. 1989.
Izven programa je izvršni svet posredoval skupščini naslednja gradiva:
1.
Osnutek in predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
2.
Predlog odloka o spremembah odloka o namembnosti poslov-nih prostorov in poslovnih stavb,
3.
Osnutek odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi grditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča v občini Ljubljana Vič-Rudnik na območju urejanja VS 2/12 Sibi-rija
4.
Sklep o odpravi osnovne šole I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, podružnične šole Žažar, Žažar 23 in prenehanju uporabe objekta podružnične šole Žažar za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
5.
Predlog za sprejem sklepov za ureditev razmer v DO Zmaga,
6.
Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik,
7.
Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe,
8.
Prostorska problematika osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik,
9.
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin,
10.
Odlok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve.
Na področju družbenega planiranja in gospodarstva je izvršni svet mesečno in kvartalno spremljal izvajanje resolucije oziorma srednjeročnega družbenega plana. Ugotavljamo, da družbeni proizvod v občini realno narašča, saj je v letu 1987 družbeni proizvod v mestu Ljubljana padel za 2,1%, v občini Ljubljana Vič-Rudnik pa se je povečal za 0,4%, medtem ko je v 9. mesecih leta 1988 družbeni proizvod v mestu Ljubljana padel za 0,5%, hkrati pa se je v občini Ljubl|ana Vič-Rudnik povečal za 4,7% (ocena). V tem letu je izvršni svet predlagal prenehanje ukrepov družbe-nega varstva v DO Igo in DO HOJA TOZD Stavbno mizarstvo, hkrati je skupščini predlagal ureditvene ukrepe za 00 Zmaga. Posebno pozomost je izvršni svet namenil ravno obravnavi in sprejetju ukrepov za premagovanje težav v 00 Zmaga ter Avto-montaža TOZD Utensilia.
Posebej je izvršni svet obravnaval tudi stanje v DO iUV TOZD Galanterija, DO ISKRA TOZD Merilna elektronika, DO Tobačna ¦ tovarna Ljubljana, DO Plutal, DO Emona IPKO. Obravnaval je tudi vzroke in posledice zmanšanega izvoza v DO KIG in DO ISKRA SEM in DO HP Kolinska TOZD Vinocet.
V začetku leta je bila izdelana ocena stanja v delovnih organi-zacijah kovinsko predelovalne industije s tega področja.
Izvršni svet se je veliko angažiral pri realizaciji načrtovanih naložb. Ob poznani problematiki glede gradnje Proizvodnodistri-bucijskega centra kemije v VP 1/2, kjer je IS ugotavljal tudi odgovornost upravnih organov za storjene napake v prejšnjih letih pri vodenju lokacijskih postopkov, je IS vztrajal na dograje-vanju komunalne opreme te cene, kar je v veliki meri doseženo. Zaradi zaostrenih odnosov v krajevnih skupnostih na tem območju je IS kljub ugotovitvi, da predvidene galvane ekološko niso sporne, pričel postopek za spremembo zazidalnega načrta in izločitev galvanskih delavnic s tega območja.
Odprta je bila nova tovarna ISKRE SEM v VP 6/1, med ostalimi gospodarskimi naložbami pa so pomembnejše dokončanje prvega objekta Centra drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti in pričetek gradnje drugega objekta, dograditev Pekarne, izgradnja prodajno-skladiščnega centra Lesnine. Na področju raziskovalne dejavnosti sta pomembni zlasti naložbi Kemijskega inštituta Boris Kidrič in Metalurškega inštituta.
V zaključni fazi je tudi izgradnja parkirišča za tovornjake. Pri zagotavljanju osnovne preskrbe je izvršni svet sodeloval pri ure-janju zapletov z načrtovanimi gradnjami trgovin na Igi/, v Velikih Laščah, na Brezovici in v Kozarjah. Odprtih je bilo več zasebnih trgovin ter trgovina na Škofljici in preskrbovalni center v Tr-novem.
V preteklem letu je bilo ustanovljenih več novih enot drobnega gospodarstva (DO Mikra, DO Center za prenos znanja in tehnolo-gij, DO Kontakt, DO Birosoft, DO PNZ) ob strokovni in finančni pomoči izvršnega sveta.
Izvršni svet je preko sovje komisije oddal novoustanovljenim enotam drobnega gospodarstva poslovne prostore ali pa jim pomagal pri pridobitvi poslovnih prostorov. Ustanovljenih je bilo tudi več obrtnih zadrug (ARKA, Alak, MOBO). Zaradi večje pomoči pobudnikom ustanovitve novih enot drobnega gospodar-stva in večje učinkovitosti pri tem delu je IS tvorno sodeloval pri ustnovitvi Podjetniško inovacijskega centra Ijubljanske regije (PIC).
Na področju urejanja prostora in varstva okolja je izvršni svet obravnaval in predlagal skupščini več prostorsko izvedbenih aktov: VS 2/1 Rakova jelša, VI 2/4 Mirje, VP 2/3 Koprska Tovil, VM 2/4 in VM 6/1 Motel in lokacijski načrt za vodovod Turjak. Ob tem izvršni svet ugotavlja, da se subjekti planiranja, to so predvsem organizacije združenega dela, ne vključujejo pravočasno v postopke planiranja in se kot interesenti za gradnjo v določe-nem prostoru pojavijo šele takrat, ko je to že prepozno in je prostor že predviden za gradnjo drugih.
S področja razrešitve problematike stanovanj SLP sklada je izvršni svet sprejel nov pravilnik o pogojih in merilih za dodeljeva-nje družbenih stanovanj SLP sklada, ker je sedaj ta pristojnost z združitvijo stanovanjskih skupnosti v Ljubljani prenešena na Mestno stanovanjsko skupnost.
Na področju odpravljanja črnih gradenj je bilo v tem letu
storjenega veliko več kot v preteklih letih, ker je IS vztrajal, da odgovorni (zlasti Mestna uprava inšpekcijskih služb) izpolnjujejo svoje naloge glede črnih gradenj. Tako so bile porušene 4 barake na Mokrški, Teslovi in Cesti v Mestni log. Odstranjeni so bili počitniški objekti na območju urejanja Vrh nad želimljami ter nekaj začetih gradenj na Rakovi jelši.
Trdna je odločitev izvršnega sveta, da se ne dopusti nedovolje-nih posegov v prostor. Zato si bomo še bolj prizadevali za čim-prejšnjo izdelavo in sprejem urbanistične dokumentacije na zazidljivih območjih, na nezazidljivih območjih pa bo IS terjal odstranitve nedovoljenih gradenj. IS je zato že v letu 1988 opravil več razgovorov z vsemi, ki sodelujejo pri odstranitvi nedovoljenih gradenj in tako pripomogel k boljši organiziranosti in večji učin-kovitosti v zadnjih mesecih leta 1988.
Izdelan je bil tudi elaborat, ki nadomešča lokacijsko dokumen-tacijo za kontejnerske trgovine, katere bi lahko postavili na defici-tarnih območjih občine.
Na področju premoženjsko pravnih zadev se število starih 2adev manjša, ker ta služba ažurno rešuje tako peteklo kot tekočo problematiko, ob sodelovanju z javnirfi pravobranilstvom in ostalimi institucijami. Postopek za pridobitev zemljišča za gradnjo CTK je prekinjen zaradi pritožb na odločbo o začasni razglasitvi Kunstlerjeve kovačije, tako, da zemljišče za to pomembno investicijo še ni pridobljeno.
Na področju komunalne opremljenosti je bil v preteklem letu zgrajen primarni vod od črpališča Brezova noga do Doma v Dragi pri Igu, povezovalni vodovod Brezova Noga - Pijava Gorica, primarni vod ob Tržaški cesti od Dolgega mostu do Gorjanca in primarni vod po Poti v Rakovo jelšo. V tem letu je dobil uporabno dovoljenje vodovod na Rakitni, zgrajen je bil vodovod na Črnem vrhu, Šentjoštu in Gornjem Igu. V pripravi pa je tehnična doku-mentacija za vodovod v KS Horjul, Podpeč-Preserje in KS Rudnik. Na področju kanalizacije je v zaključni fazi izgradnja kanalizacije na območju Kozarij, v Rožni dolini ter čistilna naprava za območje Vnanjih in Notranjih Goric. Dokončan je primarni plino-vod po Cesti XVIII. dlvizije do Viatorja, ki omogoča oskrbo ind. cone s plinom. Na področju cestne infrastrukture je bila v prete-klem letu odprta južna obvoznica.
Na področju telefonije je bila usposobljena telefonska centrala na Škofljici, hkrati tečejo aktivnosti za izgradnjo telefonskega omrežja na relaciji Brezovica - Vnanje in Notranje Gorice, Pod-peč in Rakitna.
Zaostrovale so se težave v družbenih dejavnostih. Razkorak med potrebami in dovoljeno porabo je terjal veliko aktivnosti pri sprotnem reševanju problemov in prlpravi dolgoročnejših varče-valnih ukrepov in racionalizaciji poslovanja. Ob tem so bili potrebni veliki napori za vsaj kolikor toliko uspešno uresničitev programa naložb.
V tem letu je bila dana v uporabo, kot predzadnji objekt \z programa samoprispevka III, zdravstvena postaja Škofljica. Nez-grajen objekt iz tega programa je VVO Viško polje. Začeli so z izgradnjo Zdravstvene postaje na Igu (dokončano do tretje gradbene faze z zapcjro). Pogoji za normalno delovanje knjižni-čarstva so bili izpolnjeni z dograditvijo novega objekta matične knjižice Prežihov Voranc. Začela se je gradnja novega objekta Mladinskega objekta Malči Belič. Dograjena m sanirana je bila kuhinja z jedilnico v mladinskem letovišču Pacug. V pripravi pa sta dve gradnji iz republiškega programa, to je Centralna tehni-ška knjižnica in Biološko središče pod Rožnikom.
Na področju osnovnega šolstva, predvsem izvenmestnih kra-jevnih skupnosti, je več problemov pri vzdrževanju in saniranju obstoječih šol oziroma izgradnji podružničnih šol. Tako je pri-pravljena vsa dokumentacija za izgradnjo nadzidka pri OŠ Pri-mož Trubar v Velikih Laščah ter v pripravi dokumentacija za podružnični šoli Turjak in Rob.
Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine je bil sprejet odlok o razglasitvi Paviljona v Mestnem logu na Cesti dveh cesarjev za zgodovinski spomenik, odlok o razglasitvi Jezera pri Podpeči za naravni spomenik ter odlok o razglasitvi gradu Turjak za zgodovinski spomenik in naravno znamenitost. V pripravi pa je dokumentacija za razglasitev Barja za naravni in arheološki spomenik. Začela se je sanacija Paviljona na Cesti dveh cesarjev ter potrebna dela na gradu Turjak.
Uspešno je bil končan začasen ukrep družbenega varstva
8
v zavodu živalski vrt, kjer so dokončali tudi več pomembnih naložb.
Na področju kmetijstva je izvršni svet sprejel odredbo o prven-tivnih cepljenjih in diagnostlčnih in drugih preiskavah v letu 1988, odredbo o organizaciji in poslovanju veterinarsko-higienske službe v občini, odredbo o izločanju dela stroškov veterinarsko-higienske službe in spremembo odredbe o pristojbinah za veteri-narsko-sanitarne preglede in dovoljenja. Obravnavali smo tudi možnosti za gradnjo gozdnih prometnic na ekološko problema-tičnih področjih, ter si ogledali del območja Zale. Ob tem so nas opozorili na probleme, ki nastanejo zaradi premajhnega števila gozdnih prometnic pri spravilu lesa s teh področij ob uporabi kmetijske mehanizacije. Izvršni svet je obravnaval tudi poročilo o vzdrževanju odvodnih jarkov na Ijubljanskem Barju, kjer je bilo ugotovljeno, da je bilo doseženo relativno dobro izvajanje čišče-nja glavnih jarkov, vendar se tudi tu pojavljajo finančni problemi zaradi pomanjkanja sredstev. Zagotovljeno je, da bo del flnanč-nih sredstev za vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov v bodoče zagotovljeno v SIS-u za pospeševanje hrane in pre-skrbo mesta Ljubljane. Zaradi suše v lanskem letu je izvršni svet obravnaval tudi informacijo o posledicah suše ter poročilo o oce-nitvi suše in sanacijski program za odpravo posledic. S tem seje IS vključil v preprečevanje posledic suše.
Izvršni svet je obravnaval tudl poročilo o arondiranih kmetijskih zemljiščih v občini ter sprejel zadolžitve za vse nosilce.
Na področju davčne politike je bil potrjen zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1987. S tega področja je izvršni svet v preteklem letu predlagal skupščini v obravnavo in sprejem več sprememb in dopolnitev odlokov o davki občanov, o davkih na promet nepremičnin In o davkih od plačil za storitve. Spremenjen je bil tudi odlok o občinskih upravnih taksah. Konec leta je bila za dva meseca skupščini tudi predlagana ukinitev posebnega občin-skega davka iz osebnih dohodkov.
Pri zagotavljanju sredstev proračuna so se konec leta pdjavile prve likvidnostne težave zaradl neenakomernega dotoka sred-stev, vendar je bilo pri pospešeni izterjavi zagotovljeno dogovor-jeno financiranje uporabnikov proračuna. Delegatom smo posre-dovali odlok o izvršitvi proračuna za leto 1987, rebalans prora-čuna za leto 1988, predlog odloka o začasnem financiranju prora-čunskih potreb za leto 1989, medtem ko je bil odlok o proračunu za leto 1989 zaradi dogovorov na mestu pripravljen kasneje in bo obravnavan na prvl seji v letu 1989.
Ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter civilni samozai-čiti je bilo tudi y tem letu posvečeno veliko pozornosti in je bilo opravljeno veliko dela ob angažiranju vseh predstavnikov izvrš-nega sveta, kot tudi upravnih organov. Ažuriranl so bili obrambni in varnostl načrti ter urejeni na podlagi nove zakonodaje. Izdelan je bil tudi nov sklep o izdelavi in vsebini obrambnih načrtov.
Na področju samoupravne organiziranosti upravnih organov je bilo v letu 1988 več delnih sprememb sistemizacije glede na tekočo probiematiko. Na novo izdelana bo sistemizacija v tem letu. V tem letu je bilo sprejetih več dopolnitev in sprememb samoupravnih splošnih aktov kot posledica uskladitev z novelira-nim zakonom o združenem delu. V preteklem letu ne ugotavljamo velike fluktuaclje delavcev v upravi. Osebni dohodki so naraščali skladno z intervencijsko zakonodajo. Nadaljevali smo s postopno prenovo upravne stavbe (recepcija, prestavitev telefonske cen-trale). Z zagotovitvijo recepcijske službe, da bodo stranke dobile boljše informacije o potrebnih postopkih za uveljavljanje svojih pravic in interesov.
Na področju razvoja informacijskega sistema smo v letu 1988 z osebnimi računalniki opremili vse upravne organe ter z vzposta-vitvijo mreže PC-jev zagotovil osnovne tehnične pogoje za izvedbo projektov, ki smo jih definirali septembra 1987. Definira-nih deset projektov izvajamo tako, da je v posamezni projektni skupini odgovorni uporabnik projekta vodja ali drug strokovni delavec upravnega organa, skrbnik projekta pa praviloma raču-nalniško usposobljen sodelavec oddelka AOP. Pri projektih, ki jih je smotrno razvljati le v okviru mesta oziroma republike, ker predpostavljajo skupne baze podatkov, vključujemo v projektne skupine tudi strokovnjake iz nivoja mesta oziroma republike, hkrati pa izmenjujemo izkušnje z drugimi občinami, predvsem z občino Moste.
S 1.1.1989 je stekel projekt EVIDENCA SPISOV in to tako, da je bila vzpostavljena povezava med sedmimi osebnimi računalniki, kar omogoča, da 80% zadev, ki jih dobe v reševanje upravni organi občine, evidentiramo, spremljamo in zaključujemo po principu, da je vsak podatek vnešen le enkrat ter da so ažunrani podatki takoj na razpolago vsem uporabnikom, kjerkoli v mreži. Projekt, ki se zaključi z mikrofilmanjem arhivskega gradiva, bistveno zmanjšuje porabo časa, papirja in prostora.
Drugi pomembnejši projekt je IDENTIFIKACIJA PARCELE, ki vključuje dejavnost komiteja za urejanje prostora in varstvo oko-Ija ter komiteja za kmetijstvo. Gre tako za predpisane evidence o prostoru na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih in zakona o urejanju prostora, kjer vzpostavljanje lastnih bank podatkov ni racionalno in se bomo posluževali zunanjih (npr. pri Geodetski upravi) kot tudi za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter potrdil o namembnosti zemljišča, o priglasitvah del in podobno, kar smo vpeljali sami. Standardiziranih je preko 60 obrazcev, ki so tipični za delo komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in preko 30 obrazcev komiteja za kmetijstvo. Projekt dopolnju-jemo še v tem smislu, da bi zunanjim institucijam, katerim moramo pošiljati podatke o prostoru, le-te posredovali s sumar-nimi izpisi in ne s kopijami obrazcev.
. Tretji projekt, ki bo omogočil bistveno poenostavitev seda-njega načina poslovanja z občani, smo imenovali REGISTER OBRTNIKOV in ga razvijamo skupaj z občino Moste. Projekt je organizacijsko in računalniško zahteven, ker je potrebno vzpo-stavlti povezavo med osebnimi računalniki v komiteju za gospo-darstvo ter v upravi za družbene prihodke in bazo podatkov o davčnih zavezancih v centralnem računalniku. Ko bo projekt končap (rok je 30. 6.1989) bo uresničeno načelo, naj občan v eni pisarni uredi vse, zanj logično povezane zadeve, čeprav jih po zakonskih predpisih urejata dva upravna organa.
Projekta DAVČNO KNJIGOVODSTVO in FINANČNO POSLOVA-NJE smo dokončali. Na osebne računalnike smo prenesli vsa opravila, ki smo jih še opravljali na klasičen način ter priredili za uporabo na osebnih računalnikih tiste programe, ki so obreme-njevali (zastareli) centralni računalnik. S tem smo omogočili zaključek projekta IZTERJAVA DAVKOV IN PRISPEVKOV, ki predpostavlja vzpostavitev računalniške povezave med osebnlmi računalniki uprave za družbene prihodke ter centralnim računal-nikom, kar bo odpravilo sedanje podvajanje dela zaradi dvakrat-nega zajemanja nekaterih podatkov.
Domišljeni so projekti: DELEGATSKA GRADIVA, NADOME-STILA BORCEM ter kadrovska evidenca, izvajanje le-teh je odvisno od odzivnosti zunanjih sodelavcev oziroma institucij, ki so se obvezale ponuditi poenotene programske rešitve.
Na področju kadrovske problematike se je število mnenj izvrš-nega sveta k predlogom za imenovanje IPO zmanjšalo zaradi sprememb zakona o združenem delu. Obravnavali pa smo celo-vito informacijo o izvajanju kadrovske politike v občini, pri čemer smo si zastavili doseči ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlovanje, izboljšanje produktivnosti in kvalitete dela. Opozo-rili smo na problem pričakovanih pojavov tehnoloških in drugih presežkov zaposlenih ter na potrebnost priprave načrtov za pre-razporeditve v tistih organizacijah, v katerih se to lahko pričakuje.
Na področju delovanja delavcev, zaposlenih v KS (tajnikov KS) je bila v preteklem letu sprožena ponovna akcija za zagotovitev materialne in socialne varnosti tajnikov, tako, da jim je bila predlagana vključitev v delovno skupnost upravnih organov. Kljub prizadevanjem in strokovno utemeljeni pripravi predloga za tako organizacijo, se delavci niso odločili v zadostnem številu, da se povežejo v delovni skupnosti upravnih organov. Za potrebe opravljanja računovodskega servisa smo pripravili v našem oddelku za računovodstvo vse potrebno, da bi lahko vsaj ta del racionaiizirali ter omogočili krajevnim skupnostim opravljanje računovodsko-finančnih opravil.
Na področju organiziranosti občinskih upravnih organov in strokovnih služb v tem letu ni bilo sprememb. Stanje nerešenih zadev je v tem letu bistveno boljše kot v preteklem, saj je število nerešenih zadev le 15% od pripada. V letu 1985 je bilo teh zadev še 26%. Ob tem se je število prispelih zadev povečalo iz 16.410 na 18.880. Podatki o reševanju zadev so razvidni iz poročila o delu upravnih organov in strokovnih služb.
ZAKLJUČEK
Izvršni svet in upravni organi so pri uresničevanju svojih nalog in pri izvajanju obvez oziroma družbenega plana pri svojem delu večkrat naleteli na težave, ki so bistveno zmanjšale učinkovitost dela.
V  zaostrenih gospodarskih razmerah je bilo bolj kot doslej občutiti pomanjkanje sredstev zlasti za uresničitev naložb v druž-benih dejavnostih in SIS materialne proizvodnje. Prenos pristoj-nosti na teh področjih ni bil dosledno izpeljan, vse pogostejše so bile zahteve tudi v skupščini občine po neposrednem angažiranju občine in njenih organov pri razreševanju najbolj perečih proble-mov s teh področij. Zaradi prenosa odločanja o denarnih sred-stvih v SIS na občinski oziroma mestni ravni je bilo operativno vključevanje izvršnega sveta često neučinkovito in kljub velikemu angažiranju manj ali celo neuspešno.
Ljubljana je v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti s petimi občinami razvila razvejan sistem skupnih in posamičnih strokovnih služb, OZD posebnega družbenega pomena, itd., s spremembami statutov občin in mesta spreminjala medsebojne odnose občin in mesta, prenašala pristojnosti, ne pa vedno tudi odgovornost; ta je prepogosto prenešena zgolj formalno.
Tako izvršni svet ne more biti odgovoren za celovito stanje v občini, kar ima često neugodne posledice, ki se kažejo v prepo-časnem reševanju nalog, izogibanju problemom, prelaganju odgovornosti, v nezadovoljstvu krajanov. Ob takem načinu dela, kjer razen v zelo omejenem obsegu glede občinskega proračuna, IS in upravni organi praktično nimajo vpliva na porabo sredstev za področje družbenih dejavnosti, komunalne infrastrukture, pospeševanja drobnega gospodarstva, razvoj stanovahjskega gospodarstva, itd., je zavrta tudi iniciativnost in inovativnost v delu IS.
Ohranja se tudi razkorak med verbalnimi opredelitvami za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, vzpodbujanje inovativno-sti, razbremenitev gospodarstva, itd., in dejanskim stanjem. Pred-pisi terjajo več in ne manj administriranja, obremenitve občanov in delavcev v združenem delu se povečujejo, povečuje pa se tudi negativen odnos do občine, ki postaja pogosto najbližji partner občanu in delavcu za stresanje slabe volje zaradi padajoče živ-Ijenjske ravni in vseh pritiskov, ki jih današnje stanje v družbi prinaša.
V pogojih, ko smo tudi z novo prostorsko zakonodajo z nekate-rimi nelogičnimi in zlasti formalnimi rešitvami vnesli več nereda kot reda pri posegih v prostor in jih v mnogočem izredno neživ-Ijensko tudi dolgoročno urbanistično načrtovali, so IS in upravni organi često povsem onemogočeni, ko želijo prisluhniti tudi človeško in strokovno povsem utemeljenimi zahtevami občanov.
Izvršni svet sodi, da je bil v zadnjih letih v občini storjen pomemben razvojni korak; realne so tudi možnosti za nadaljnje zmanjševanje razvojnega zaostanka za drugimi Ijubljanskimi občinami. Predpogoj za doseganje tega temeljnega cilja pa je ohranitev tesnega sodelovanja IS in upravnih organov s skupš-čino in OPO; še bolj odprto in usklajeno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, krepitev povezave z OZO in še bolj odločno zavze-manje za uresničitev planov pri virih financiranja.
Temeljno vodilo pri delu IS je medsebojno zaupanje, ki temelji na strokovnem delu in maksimalni osebni in kolektivni odgovor-nosti vseh prizadetih pri reševanju problemov. Zavzemamo se za krepitev pristojnosti na posameznih področjih v povezavi z odgo-vornostjo, pa tudi za primerno nagrajevanje opravljenega dela.
Naloge po posameznih področjih dela so jasno začrtane v reso-luciji o poteku izvajanja družbenega plana občine v letu 1989. Ne giede na številne težave v družbi, v IS in upravnih organih sodimo, da je zastavljene cilje možno doseči in naloge uresničiti; pri tem je v letu 1989 potrebno in možno še dograditi medsebojne odnose v Ljubljani v smislu obiikovanja sodobne in učinkovite uprave.