484 Ventil 15 /2009/ 6 INTERVJU Ventil: Prosil bi vas, da na kratko opi- šete glavne dejavnosti vašega podje- tja. C. Peuchot: IFTS je ekipa 30 inže- nirjev in tehnikov, specializiranih za tehnike separacije trdnih delcev in tekoïin SLS (solid-liquid separation), kot so filtriranje, usedanje, centrifugi- ranje, flotacija in membranska sepa- racija ter za predobdelavo suspenzij in kontrolo kontaminacije s trdnimi delci. Industriji ponuja verodostojne storitve analiziranja tekoïin in delcev, testiranja filtrov, validacijo in kalibra- cijo instrumentov za merjenje konta- minacije, tehniïne študije, raziskave in razvoj, izobraževanje in svetova- nje. Izdeluje in prodaja tudi opremo za testiranje. IFTS je neprofitna orga- nizacija, ki poleg pogodbenih storitev razvija tehnološke aktivnosti, oprav- lja znanstvene ekspertize, širi znanje, raziskuje in razvija nove testne meto- de in standarde. Ventil: Kakšne so vaše osebne zadol- žitve? Kontaminacija, filtracija in standardizacija na področju fluidne tehnike g. Christophe Peuchot Gospod Cristoph Peuchot je direktor Inštituta za fi ltracijo in tehnike separacije (Institute of Filtration and Te- chniques of Separation) v Agenu, Francija. Njihova glavna dejavnost je testiranje fi ltrov za tekoÏine in kontrola kontaminacije sistemov. VeÏ o tem smo se z njim pogovarjali v intervjuju za revijo Ventil. C. Peuchot: Sem generalni direktor testnega in raziskovalnega središïa, ki se letno poveïuje za približno 10 % ter ima veï kot 300 strank v 25 dr- žavah po vsem svetu. Poleg tega sem sekretar pred kratkim ustanovljenega francoskega združenja za separacijo delcev iz tekoïin, profesionalne or- ganizacije znanstvenikov, proizva- jalcev, dobaviteljev in uporabnikov opreme in izdelkov za separacijo trdnih delcev in tekoïin. Sem tudi podpredsednik agencije za inovacije v regiji Aquitaine in ïlan upravnega in znanstvenega odbora ameriškega združenja za filtriranje (American Fil- tration Society). Ventil: Ali ste vkljuÏeni tudi v standar- dizacijo s podroÏja vaše dejavnosti? C. Peuchot: Osnoval in vodil sem veï skupin za standardizacijo na na- cionalnem (6 AFNOR komitejev) in evropskem (CEN TC 164/WG9&13) nivoju. Na svetovnem nivoju pa sem trenutno projektni vodja za revizijo ali naïrtovanje desetih ISO-standar- dov, ki se nanašajo na kontrolo konta- minacije fluidov in fluidnih sistemov kot tudi na metode testiranja filtrov za fluidno tehniko (ISO TC131/SC6), av- tomobilsko (ISO TC22/SC5&7, TC70/ SC7) in letalsko industrijo (TC20/ SC10). Ventil: Na mednarodni konferenci Fluidna tehnika 2009 v Mariboru ste predstavili zanimiv prispevek o novih standardih s podroÏja kontaminacije fl uidnotehniÏnih sistemov. Kakšno je glavno sporoÏilo? C. Peuchot: Spodbujam naïrtovanje industrijskih standardov kot orodja za poenostavitev in razjasnitev dialoga in tehniïnih izmenjav med partnerji na doloïenem podroïju, sredstev za izboljšano varnost, zanesljivost in la- stnosti izdelkov ter naïina za hitrej- ši ekonomski razvoj in pridobivanje novih poslov. Na vedno bolj odprtem tržišïu potrebujejo potrošniki, tako posamezniki kot industrijski, splošno priznane reference, ki jim omogoïajo primerjavo izdelkov in potrditev, da ti resniïno izpolnjujejo njihove potre- be. Ker sem veï kot 20 let vkljuïen v testiranja filtrov, vem, da v odsotnosti standardnih metod lahko uporabim doloïene testne pogoje, tako da bo doloïen filter na videz dvakrat bolj uïinkovit kot pri drugaïnih pogojih. Poznano je, da so kontaminanti od- govorni za številne okvare ali krajšo življenjsko dobo vseh hidravliïnih in na splošno vseh fluidnih sistemov. Delci se prenašajo z ene na drugo komponento, pri ïemer so nekatere zelo obïutljive na prisotnost delcev v fluidu. Seveda je današnje tržišïe mesto protislovnih interesov: konïni uporabniki želijo ïim bolj zanesljive in ekonomiïne sisteme, medtem ko si proizvajalci komponent želijo, da bi te redno menjali. îe se tržišïe zani- ma za kontaminacijo, nastaja potre- 485 Ventil 15 /2009/ 6 INTERVJU ba po dobri praksi vzorïenja, analiz, izražanju stopnje kontaminacije ali metodah za merjenje lastnosti filtrov. V nasprotnem primeru so standardi nekoristni, saj v nobenem primeru niso obvezujoïi. Revizija obstojeïih standardov je smotrna, kadar se razvijajo bodisi tehnologija testiranih izdelkov ali pa testne metode in oprema. Ustvarja- nje novih standardov pa je obiïajno posledica izražanja novih zahtev tržišïa. Primer je osnutek nove se- rije standardov, ki se nanašajo na ïistost komponent in sistemov. Ve- liki konïni uporabniki so spoznali, da samo dobra filtracija ni dovolj za zagotovitev zanesljivega obra- tovanja in dolge življenjske dobe. Kadar trdi in veliki delci izvirajo iz postopka obdelave, sestave, trans- porta in skladišïenja, potem bodo ti kontaminanti pri montaži kompo- nente, na primer cevi, ki je vgrajena za filtrom (celo najbolj uïinkovitim) in pred proporcionalnim ventilom, poškodovali ventil. Zaradi tega so se zahteve po zaïetni ïistosti pojavile v vedno veï specifikacijah. Pokazala se je potreba po izdelavi standardov za uskladitev besednjaka, merilnih metod in izražanja stopnje ïistosti komponent, tako da lahko vsak izra- zi svoje potrebe na naïin, razumljiv vsem ostalim. Ventil: Ali poteka revizija ali dopol- nitev kakega starejšega standarda na podroÏju kontaminacije sistemov fl ui- dne tehnike? Pogrešate kak standard s tega podroÏja? C. Peuchot: Da, resniïno poteka re- vizija mnogih standardov in ustvarja- nje novih. ISO TC131/SC6 vodi delo treh delovnih skupin, ki pokrivajo “vzorïenje in analizo kontaminaci- je ter poroïanje” (WG1 – delovna skupina 1), “oceno filtrov in separa- torjev” (WG2 – delovna skupina 2) in “ïistost komponent in sistemov” (WG3 – delovna skupina 3). Bilo bi preobsežno in dolgoïasno, ïe bi opisal ali celo samo navedel seznam vseh trenutno nastajajoïih ali revidi- ranih standardov. Omenjene delovne skupine so zelo aktivne in vzporedno izvajajo veï projektov. V nadaljeva- nju opozarjam samo na glavne. Delovna sku- pina 1 dela na osmih projek- tih, pri ïemer je glavni povezan z nadzorom kon- taminacije (ISO 21018), upora- bo (ISO 11500) in kalibracijo (ISO 11171, ISO 11943) štev- cev delcev in vzorïenjem flu- idov (ISO 4021). Števci delcev omogoïajo ana- lize kontamina- cije fluidov, ven- dar tudi testira- nje uïinkovito- sti filtrov. De- lovna skupina 2 ima odprtih šest nalog, veïino- ma na podroïju ocene lastnosti filtrov (uïinkovitost in kapaciteta po ISO 16889, ISO 23369) in njihova mehanska odpornost (ISO 2941, ISO 12829). Delovna skupina 3 snuje ali revidira dokumente, poveza- ne z metodami meritve ïistosti kom- ponent (ISO 18413, ISO 18409) in sistemov (ISO 16431), izražanjem sto- pnje ïistosti komponent (ISO 21017) in teoretiïno povezavo med stopnjo ïistosti delov, komponent, podsesta- vov, sistemov in vgrajenim fluidom (ISO TR 10686). Ventil: V preteklih letih je bilo nekaj sprememb standardov za doloÏanje stopnje Ïistosti olja (novi standard SAE AS 4059, nova metoda kalibra- cije avtomatskih števcev delcev). Kaj lahko priÏakujemo v bližnji prihodno- sti? Še veÏ sprememb? C. Peuchot: Metode za doloïanje stopnje ïistosti fluidov se v resnici niso spremenile, temveï le izboljša- le na osnovi nove opreme in znanja. Gre za mikroskopsko štetje delcev po usedanju na filtrsko membrano. Uporaba programske opreme za analize slike je znatno izboljšala in poenostavila to metodo. Na ta naïin je bil ustrezno revidiran standard ISO 4407. Tudi standard ISO 11500, ki se nanaša na uporabo APC (automatic particle counter – avtomatski šte- vec delcev), je bil revidiran, tako da vkljuïuje nova priporoïila o redïenju in pripravi vzorca. Standardi za po- dajanje stopnje ïistosti fluidov so se razvili zaradi nove metode kalibraci- je APC, definirane v ISO 11171. îe povzamem: pred štiridesetimi leti je bila edina tehnika analize kontami- nacije tekoïine mikroskopsko štetje, ki ga je opravljal laboratorijski teh- nik. Tedaj je bila kot velikost delca upoštevana njegova najdaljša dimen- zija. Ko so se na trgu pojavili APC na osnovi blokade svetlobe, je bila me- toda njihove kalibracije doloïena v ISO 4402. Zajemala je pripravo su- spenzije kremenovega prahu (ACFTD – Air Cleaner Fine Test Dust) v kon- centraciji 1 mg/L, ki je tekla skozi senzor števca delcev, in doloïitev praga, tako da je za vsako velikost kazal število, podano v ISO 4402. Števila je doloïal laboratorijski teh- nik z uporabo mikroskopa, tako da je preštel in razvrstil delce veïje od 10 μm po njihovi najdaljši dimenziji ter opravil ekstrapolacijo navzdol do 1 μm. Ni potrebno omeniti, da so bila ta števila napaïna in da niso bila re- prezentativna za vsako serijo ACFTD prahu, razen za uporabljeno. Kakor- koli že, vsi laboratoriji so pri uporabi APC ravnali po tem vzorcu. V 90-ih Slika 2. Razlika med staro in novo metodo kalibriranja avto- matskih števcev delcev 486 Ventil 15 /2009/ 6 INTERVJU letih je dobavitelj prahu ACFTD pre- nehal z njegovo izdelavo, drug do- bavitelj pa je ponudil drugaïen kre- menov prah, izdelan po drugaïnem proizvodnem procesu ter novo meto- do merjenja velikosti delcev: razlika prevodnosti namesto loma laserskih žarkov. Specifikacija tega prahu je bila zapisana v ISO 12103-1 stopnja A1. Druga sprememba je bila izde- lava nove suspenzije (ne veï prahu) za kalibracijo APC. To je na prošnjo organizacije ISO opravila ameriška nacionalna organizacija NIST (Nati- onal Institute for Standards and Tech- nology). V tem primeru uporabljajo elektronski mikroskop za štetje del- cev in njihovo razvrstitev glede na ekvivalentno projicirano površino (to pomeni, da je površina kroga, ki na- stane s projekcijo krogle doloïenega premera na ravnino, enaka površini sence, ki nastane s projekcijo delca na ravnino pri osvetlitvi s svetlobnim žarkom), kar prikazuje slika 2. NIST poleg tega potrjuje število del- cev posamezne velikosti v enoti volu- mna za vsako serijo suspenzije. Vse te spremembe pojasnjujejo, za- kaj izmerjena porazdelitev delcev po velikosti v isti tekoïini pred in po spremembi naïina kalibriranja ni bila enaka, kar je pomenilo, da so bile odgovarjajoïe stopnje ïistosti po ISO 4406 in NAS 1638 razliïne. Da bi premostili spremembo naïina kalibriranja in dosegli enako stopnjo ïistosti iste tekoïine, so se eksperti ISO po dolgih in globokih diskusijah odloïili za sprejem novih velikostnih razredov v standardih ISO 4406 in NAS 1638. Ameriška letalska indu- strija je to priložnost leta 2000 izkori- stila za opustitev standarda NAS 1638 in zasnovo novega, oznaïenega SAE AS 4059. Ta standard se nanaša tako na velikosti starega standarda NAS (to je 5, 15, 25, 50, 100 in >100) kot na velikosti novega (to je 6, 14, 21, 38, 70 in >70). Ker so te nove velikosti izmerili z uporabo APC, kalibriranih po novi metodi in z novimi certifici- ranimi suspenzijami SRM2806, so se v ISO odloïili za uporabo simbola μm(c) in ohranitev simbola μm, ko so delci doloïeni z mikroskopom. Seveda so te resniïno kompleksne spremembe zmedle celotno svetov- no skupnost, ki se ukvarja s kontrolo kontaminacije. Toda spremembe so bile neizogibne in potrebne. Kolikor poznam delo organizacije ISO in raz- prave ekspertov, naj v naslednjih letih ne bi bilo drugih sprememb. Izjema je morda letalska industrija, kjer bo novi standard ISO 11218 nadome- stil nacionalni ameriški standard AS 4059 in poleg tradicionalne stopnje NAS dopušïal podajanje celotne kode za stopnjo ïistosti. Ventil: Je bila sprememba metode kalibracije avtomatskih števcev del- cev resniÏno potrebna ali je v ozadju le interes proizvajalcev instrumentov za poveÏanje prodaje? Kljub zadnjim standardom za doloÏanje stopnje Ïistosti se še vedno najpogosteje na- vaja prejšnji NAS 1638. Kaj je po va- šem mnenju razlog za to? C. Peuchot: Morda kak proizvajalec vidi svojo priložnost v novih standar- dih. Toda sam sem, kot neodvisen stro- kovnjak, specializiran za štetje in anali- zo velikosti delcev za potrebe številnih strank, pri delu z velikimi konïnimi uporabniki in vsakodnevnimi multipa- sovnimi testi uïinkovitosti filtrov vedno moïno kritiziral metodo ISO 4402. Ne morem se proglašati za strokovnjaka in je brez sramu podpirati. Menim, da danes delamo kot profesionalci. Razlog za sklicevanje na NAS 1638 je verjetno v tem, da novi standardi niso dovolj pojasnjeni, njihova uporaba pa zadosti pospeševana. Premalo ïlankov in pre- davanj je bilo objavljenih in predsta- vljenih v strokovnih revijah in na kon- ferencah. Drugi razlog bi bil lahko, da specialisti za fluidno tehniko in kontro- lo kontaminacije želijo poznati poraz- delitev kontaminantov po velikosti, se pravi vedeti, koliko delcev je prisotnih v posameznem obmoïju velikosti. To pa je prav tisto, kar je v primeru standarda NAS 1638 potrebno izmeriti, pa tudi ïe kot rezultat podamo samo najslabšo iz- merjeno stopnjo ïistosti. Standard ISO 4406 zahteva le štetje delcev veïjih od 5 in 15 μm (ali 4, 6, 14 μm(c)), kar nam ne pove vsega o kontaminaciji. V re- snici imata pri standardu ISO 4406 na primer 300 μm in 16 μm delec enako pomembnost: oba sta veïja od 15 μm, toda njun uïinek je seveda razliïen. Ta želja konïnih uporabnikov, da bi po- znali popolno porazdelitev glede na ISO 11218 (enakovreden NAS 1638), pojasnjuje, zakaj ima ISO TC20/SC10 poleg stopnje ïistosti standardizirane tudi kode ïistosti. Ventil: V zadnjih letih poleg preno- snih avtomatskih števcev delcev vse pogosteje sreÏujemo on-line avtomat- ske števce delcev. Bo šel razvoj v to smer? Kako je z zanesljivostjo on-line števcev delcev v primerjavi s preno- snimi ali laboratorijskimi instrumenti? C. Peuchot: Razmere so postale za- pletene in nejasne. Natanïno štetje delcev lahko izvedemo le v labora- torijskem okolju, to je veïinoma brez elektriïnih šumov in vibracij, bodisi posredno s stekleniïnim analizator- jem ali z neposredno meritvijo. Z uporabo enakega principa detekcije delcev, to je z blokado svetlobe, je mogoïe zgraditi enostavnejše in- strumente. Toda njihova enostavnost onemogoïa natanïno štetje delcev v doloïenem volumnu. Lahko zaznajo spremembe v koncentraciji in veliko- sti delcev in javijo spremembo sto- pnje ïistosti. Morali bi jih imenovati monitorji kontaminacije kot oznanja naslov standarda ISO 21018. Neka- teri strokovnjaki se pritožujejo nad tržno situacijo, kjer prodajalci begajo konïne uporabnike s prodajanjem in- strumentov kot števcev delcev, ïeprav Slika 3. Inštitut za fi ltracijo in tehnike separacije, Agen, Francija 487 Ventil 15 /2009/ 6 INTERVJU so le monitorji kontaminacije. Da naredimo razloïek, prve lahko kali- briramo po ISO 11171, medtem ko drugih ne moremo. Všeï mi je tudi razlaga, da so števci delcev le instru- menti, uporabni za primerjavo števila delcev pred multipasovnim filtrskim testnim pultom in za njim. Ostali so monitorji kontaminacije, ïeprav po- dajajo število delcev. Toda vsi instrumenti so korektni in odgovarjajo potrebam trga. Zahte- va je, da na trgu ne sme biti zmede. Prodajanje »števcev delcev« za okoli 1000 €, medtem ko instrumenti upo- rabni na multipasovnih testnih pultih niso dostopni za manj kot 15.000 €, ni sprejemljivo. Ventil: Poznano je, da je poleg stop- nje Ïistosti hidravliÏne tekoÏine za nemoteno obratovanje opreme po- membna tudi stopnja Ïistosti vsake komponente. Kateri del obiÏajno prispeva veÏ k skupni kontaminaciji – hidravliÏna tekoÏina ali hidravliÏne komponente? C. Peuchot: Splošnega odgovora na to vprašanje ni. Vsekakor je relativna stopnja ïistosti tekoïine in kompo- nent dejansko odvisna od dobavitelja. Obstajata obe možnosti: kvaliteten postopek izdelave in montaže privede do ïistega praznega sistema, katerega potem v slabih pogojih napolnimo z umazano tekoïino, ki onesnaži celo- ten sistem ali ravno obratno. Vseka- kor velja, da je laže filtrirati tekoïino na nizko stopnjo kontaminacije in jo shraniti v dobrih pogojih kot izdelati ïiste komponente, še zlasti, kadar so te velike in/ali zapletene. Ventil: Na trgu je množiÏna ponudba razliÏne fi ltrske opreme. Kako lahko povpreÏen uporabnik izbere ustrezen fi lter za svoje potrebe? Kaj mora vede- ti, da bo lahko izbral primeren fi lter? C. Peuchot: Poznati mora potrebno stopnjo ïistosti tekoïine v sistemu. Ta doloïa potrebno finost in uïinkovitost filtra, merjeno v standardnih pogojih, ki zagotavljajo minimalno primerlji- vost dobaviteljev. Nadalje mora po- znati razpoložljiv tlak in pretok. Od tega so odvisni velikost filtra, dolžina filtrirnega cikla in interval menjave filtrskih elementov, kar je povezano s kapaciteto filtra, to je koliïino kon- taminantov, ki jih filter lahko zadrži, preden doseže razliko tlaka ∆p, nad katero njegova uïinkovitost ni veï za- gotovljena. Te tri parametre merimo v multipasovnem testu po standardu ISO 16889. Proizvajalci bi morali navajati te podatke na standardni naïin, da bi bila možna primerjava. Kadar se pre- tok sistema pogosto menja, kar vedno negativno vpliva na uïinkovitost, mora uporabnik zahtevati rezultate testov uïinkovitosti in kapacitete, opravljene v skladu s standardom ISO 23369. Optimalni filter je tisti, ki zagotavlja potrebno stopnjo ïistosti ves ïas nje- gove življenjske dobe, najnižji ∆p in najvišjo kapaciteto. Lahko omenim, da v nasprotju s trditvami nekaterih dobaviteljev, ni tehniïnega tveganja niti za filter niti za sistem, kadar upo- rabimo prevelik filter. Nižji pretok lahko le izboljša uïinkovitost. Ventil: Gospod Peuchot, najlepša hvala za izÏrpne odgovore, ki bodo nam in našim bralcem pomagali pri nadaljnjem delu na podroÏju kontrole in obvladovanja kontaminacije. Mag. Milan KambiÏ Olma, d. d., Ljubljana Znanstvene in strokovne prireditve 7th Internationales Fluidtechnisches Kolloquium – 7th IFK – Sedmi mednarodni kolokvij o fluidni tehniki 22.–24. 03. 2010 Aachen, ZRN Organizator: Institut für fluidtechnische Antriebe und Steuerungen Tematika: – stacionarna hidravlika – avtomatizacija in regulacija na vozilih – tribologija – delovni fluidi – simulacija – pnevmatika Informacije: – kontaktna oseba: dipl. inž. S. Fritz – Institut für Fluidtechnische Antriebe und Steuerun- gen, Steinbachstraße 53, D 52074 Aachen, BRD; – tel.: + 49(0) 241-8027522, e-pošta: general@ifk2010. de, internet: www.ifk2010.de nadaljevanje na str. 555