Poštarina plaćena u gotov«—
Godina IX. Broj 23.
U Zagrebu, 11. juna 1937.
Pojedini broj Din. 1.50
r
Gredniitv'. ..	-i -, r	ft Vw
2 A OBE u. M
t’clefon	„u
ivednistvo i uprava *a Slovenija > slovenski đel Julijske Krajine
LJUBLJANA. Erjavčeva 4a. »
V
ŠALJITE DU2NU PRETPLATU! NE DOZVOLITE DA PROPADA OVAJ NAŠ JEDINI LIST!
GLÀSIIO SAVEZA JUCOSIOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
USODA NARODOV SE NE PISE V ENEM DNEVU
Uvodni članek iz „Slovenskega Lista” v Buenos Airesu
»Slovenski list«, ki izhaja v Buenos-J Bojazen, da se bo Jugoslavija s pogodbo Airesu, prinaša 15 maja ta le uvodnik. z ItaIijo kmalu našla v fašistienem taboru, katerega priobčujemo kot ilustracijo I. .	t ..	,
pravilnega gledanja naših izseljencev brez podlage. Morda se tudi v Jugosla-na naše vprašanje in obenem podpisu- viji dobijo posamezniki, ki bi to želeli,
jemo vse kar je g. Jan Kacin v tem članku rekel.
Odkar sta Jugoslavija in Italija podpisali sporazum, se nekaterim zdi, da je vprašanje Slovencev v Julijski Krajini potisnjeno v ozadje in celo da sploh ne obstoja več. Tak občutek imajo nekateri, ko prebirajo starokrajske liste.
V resnici pa ni tako. Jugoslovanski narod slej ko prej čuti z usodo svojih zasužnjenih bratov onstran meje in nestrpno pričakuje za sedaj žarek svobode, ki jo je Italija obljubila ob sporazumu slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu v svojih mejah, za poznejši čas, ko bo pravica prišla do veljave, pa še mnogo več.
Kot izvemo iz pisem, ki jih prejemajo naši izseljenci od svojih iz domovine, naši doma ne vedo nič točnega, kakšna usoda jim je namenjena za v bodoče. Temu se pač ni čuditi, kajti nobenega javnega tiska nimajo, ki bi jim zadevo raztolmačil.
Po pogodbi je Italija obljubila rabo slovenskega jezika v šoli in v cerkvi. Vemo iz poročil, da so res dali nekaj več svobode v cerkvi in tudi ni ljudstvo za vsa!"1 malenkost šikanirano. če fantje na vasi zapojejo ali se ljudje menijo v svojem jeziku, medtem ko o kaki slovenski učni uri v šoli še ni nič slišati.
A četudi bi Italija obljubo v celoti izpolnila, bi bilo to za kulturni narod, kot smo Slovenci, samo drobtinica. Zato je naravno, da pri tem ne mislimo ostati.
Vendar tega vprašanja ni mogoče rešiti takoj in samega zase, kajti danes je ves svet povezan tako, da bi bile vsake spremembe na enem koncu občutene tudi na drugem. Vprašanje narodnih manjšin se bo rešilo naknadno z drugimi perečimi mednarodnimi problemi, a gotovo toliko časa ne, dokler se ne likvidira fašizem, ker od nobenega nasilnega režima ne moremo pričakovati pravice in z njo boljših časov.
vendar glavno In odločilno besedo ima narod, ki fašizma noče.
Ko so se mudili v Beogradu italijanski zastopniki, ni bilo med narodom nobenega navdušenja. Kmalu potem pa je prišel na obisk v Jugoslavijo predsednik Češkoslovaške republike, in narod mu je prirejal navdušene ovacije. Krvno čuvstvo je močnejše kot vse drugo.
Kadar mislimo na žalostno usodo našega naroda, moramo imeti pred očmi razvoj svetovnih dogodkov. Naj svet še tako tava v raznih zablodah, eno je gotovo, da mednarodna pravičnost po vsem svetu napreduje. Fašizem bo moral prej ali slej kapitulirati. In takrat bo zasijalo solnce tudi primorskim Slovencem.
Ali naj mirno in križem rok čakamo tistega veselega dne? Nikdar ne, ker biti pasivno od strani, ko se gre za našo lastno bodočnost, pomeni toliko, kot pomagati našim zatiralcem. Naša dolžnost je, da smo trdni v protifašističnih vrstah resnične demokracije. Tega pa nam ni treba delati s kričanjem in s psovanjem eden drugega, temveč s smotrenim delom, ki mora stremeti za tem, da se kot skupnost, kot v svet odleteli del našega naroda okrepimo in povzpemo kulturno in gospodarsko.
Prazna je bojazen, da je usoda primorskih Slovencev za vedno zapečatena in da se nam Primorcem v {ujini ne izplača boriti se za slovensko stvar, če smo doma obsojeni na smrt, ker Jugoslavija ni obrnila svojih topov proti Italiji, marveč segla v roko, katero ji je Italija ponujala.
Usoda narodov se ne piše v enem dnevu in v eni pogodbi. Usoda narodov je v njih samih; v njihovih srcih, v njihovih dušah, v njihovem zaupanju v bodočnost. To zaupanje moramo utrditi v srcih nas vseh.Jife si hočemo lepšo bodočnost zaslužiti in jo doseči.
Jan Kacin
NJEMAČKI LIST IZ NOVOGA SADA
O NAŠEM NARODU U ITALI JI IZA POTPISA JUG.-TAL-
SPORAZUMA
»Deutsche Presse«, Novi Sad, broj od 6 juna u uvodnome članku pod naslovom »Slovenske manjine u Italiji« piše o jugoslavenskom sporazumu sa talijanskom vladom u pogledu škola, kulturnih udruženja, novina, upotrebe materinskoga jezika i bogoslužen ja naših manjina. Po talijanskoj statistici ima 351.714 a po jugoslovenskoj 600.000 Ju-goslovena na prostoru od 9.100 kv. km., veli ovaj list. Krajem rata u jugoslovanskim krajevima Italije bilo je preko 550 javnih i privatnih slovenačkih i hrvatskih osnovnih škola, 8 srednjih sa 900 slovenskih i hrvatskih nastavni-
ka oko 300 kulturnih društava, učlanjenih u tri saveza. Osim toga jedan savez gimnastičkih društava, jedan savez sportskih i jedan omladinskih društava. Zbir svega iznosio je 500 i međju njima mnoga su imali vlastite domove. Pored toga postojale su dobro organi-zovane poljoprivredne zadruge, sa 70.000 članova. Jedno zadovoljavajuće rješenje ovog ovako razgranatog stanovništva poslužilo bi u slučaju pravilno rješenoga manjinskog pitanja kao polazna tačka za zdravo rješenje i u okviru cijele Srednje Evrope, — zaključuje »Deutsche Presse«.
Zabavište društva „Italia Redenta” u Golcu
Golac, juna 1937. Prošle nedjelje održao je naš učitelj sastanak na kojeg smo bili pozvani svi roditelji školske djece. Sastanak je održao u školskoj Zgradi. Prisustvovao je i podeštat iz Materije i podeštat iz Podgrada. Sasta-hak je bio sazvan zato da bi roditelji Pristali da im djeca budu upisana u dječji vrtić, kojeg da će ukratko otvo-hlti društvo »Italia Redenta«.' (To je, eto, posljedica lutrije i dara papinog. Op. ur.). Napomenuo je ovaj učitelj da bioramo biti veseli i zadovoljni, jer da <ie nam djeca biti sita, a takodjer da će dobiti i odijelo. Rekao je da će biti Primljena djeca od tri godine dalje Znamo koji je cilj ovog vrtića, ali se nadamo da ćemo imati mi glavnu riječ kod naše djece.
NAŠI SE IZSELJUJEJO V ARGENTINO.
Trst, junija 1937. (Agis). — V tržaški luki so se vkrcali na parnik »Oceania« dne 29 aprila t. 1. sledeči naši rojaki:
Fatur Frančiška in Tomšič Terezija iz Bača na Pivki, Šatej Pepca iz Kamenj. Va-letič Katica, Zadkovič Anica in Zadkovic Lojzka iz Velikih Mun pri Podgradu v Istri Malečkar Daniela in Malečkar Ivanka iz Ostrožnega brda — občina Košana. Kreše-vič France iz Račič pri Podgradu. Godnič Albin in Godnič Stanislav iz Kostanjevice na Krasu. Našim rojakom želimo kar največ sreče na njihovi poti za iskanjem dela in kruha!
KARAMBOL V IDRIJI
Majhen karambol se je pripetil 25 maja ob 7 uri zvečer v Idriji na novem mostu pri pokopališču, kjer je neki motorist zavozil v tovorni voz trgovca Kobala. Motorista je vrgel sunek nekaj metrov daleč in je obležal precej težko ranjen, med tem ko ie motorno kolo popolnoma pokvarjeno.
Obnašanje italijanskih lokalnih oblasti ob turističnih izletih v Jugoslavijo
Gorica, junija. 1937. — (Agis). — Zlasti za čase ljubljanskega velesejma je bilo iz Julijske Krajine organiziranih veliko dvo in tridnevnih izletov z avtobusi in vlaki v Jugoslavijo. Izletom se je prijavilo brezštevila naših ljudi, mnogim pa je bila njihova želja onemogočena. Fašistične lokalne oblasti so ijiarsikomu odbile tozadevno prošnjo, mnogi so za to zvedeli šele tik pred izletom. Tako je tolminski komisar. ki je • znan po svojem nasprotstvu napram našim ljudem, marsikakšnemu Tolmincu odklonil dovoljenje. Med drugimi tudi nekemu iz Sv. Lucije, ki je organiziral izlet Tolmincev v Jugoslavijo. Več tednov je delal in pripravljal vse, kar je bilo potrebno, dva dni pred odhodom izletnikov pa je dobil obvestilo, da njegove prijave tolminski komisar ni vzel na znanje.
Takih slučajev pa je bilo več tudi drugod. Na naše ljudi so te odklonitve zelo slabo vplivale in marsikje so povzročile razburjenje.
KAŽNJEN SELJAK ZATO ŠTO JE UNAJMIO POLJSKE RADNIKE BEZ ZNANJA SINDIKATA.
Zemun, juna 1937. — Mi smo u više navrata javljali o šikaniranju našeg seljaka Samsa Ivana, pa ni nakon sporazuma mu ne daju mira. Na svakom koraku ga slijede. Tako je koncem mjeseca maja unajmio nekoliko radnika ženskih i muških koji su mu okapali i čistili na polju.
Još prije nego je rad na polju završen, došli su karabinjeri po njega, pozvali ga na općinu, i tamo je oglobljen sa sto lira globe, radi toga što nije radnike tražio preko fašističnog sindikata.
BRAN-I-B0R IN ZAVZEMANJE ZA POBOLJŠANJE TEŽKEGA POLOŽAJA SLOVENSKIH MANJŠIN
Ljubljana, 6. junija 1937.
Za naše narodno-abrambno deio zelo važno zborovanje je bil današnji občni zbor društva Bran-i-bor, ki je bilo ob 10 dopoldne v dvorani Kmetijske družbe Zborovanje je otvoril in vodil g. minister v p. dr. Novak, udeležilo pa se ga je poleg članov zelo mnogo zastopnikov narodno-obrambnih društev. Poročila o delovanju društva so podali predsednik dr. Novak, tajnik dr. Dekleva, pa je zlasti poročal o težavah, s katerimi se je društvo v svojem narodnoobrambnem delu moralo boriti. Blagajniško poročilo navaja da znaša društveno premoženje sedaj okoli 45.000 Din. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je društvo skrbelo za kulturne stike s Slovenci za mejami, tako z onimi, ki žive na etničnem slovenskem ozemlju, kakor z izseljenci. Pri volitvah je bilo izvoljeno najmanjše šte-vilo elanov odbornikov, kolikor jih dopuščajo pravila. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Novak, za podpredsednika pa dr. Krivic.
Po volitvah so sledili razni referati. V imenu Slovenske straže je govoril g. prof. E. Bojc, o položaju Slovencev v Julijski krajini je poročal prof. dr. Čermelj, dr. Fellacher pa o položaju koroških Slovencev. Izražena je bila želja, naj bi se jugoslovanska vlada ob ugodnih prilikah zopet krepko zavzela za zboljšanje težkega položaja slovenskih manjšin.
ZA DOBRE OD NOŠ A JE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Ljubljansko »Jutro« poroča, da italijanski publicist Mario Nordio, ki je znan našim čitateljem po svojih člankih v tržaških listih, še vedno potuje po Jugoslaviji. Novinarjem v Banjaluki je izjavil, da bo v svoji že napovedani publikaciji o Jugoslaviji podal pravo in resnično sliko o jugoslovanskih lepotah in zanimivostih. Govoril je tudi o nadaljnih stikih obeh držav, ki naj bi odnošaje še bolj zbližali.
Vse lepo in prav, vendar ni opaziti ni-kakih konkretnih in vidnih znakov za zboljšanie v odnošaju fašizma do našega naroda v Julijski Krajini. Fašizem bi moral pokazati voljo po zbližanju ne samo v besedah in v člankih, ampak tudi v praksi. Vse pospeševanje kulturnih in gospodarskih stikov med obema državama gotovo ne bo nič izdalo, če ne bo fašizem v ničemer popustil napram Slovencem in Hrvatom v Julijski Krajini. — (Agis).
SLUŽBENI IZVJEŠTAJ O POGINULIM TALIJANIMA U ŠPANIJI
Agencija Stefani objavila je 2 o. mj. listu od 87 talijanskih »dobrovoljaca«, Koji su poginuli prigodom zauzimanja Malage, a dan kasnije objavila je daljnih 27 imena.
VEDNO ŠTEVILNEJŠE IN 0BČUTNEJŠE OBSODBE ZARADI TIHOTAPSTVA
Trst, junija 1937. — (Agis). — Aretacije in obsodbe zaradi tihotapstva so v Julijski Krajini vedno številnejše in občut-nejše. V zadnjem času so na meji ob prekoračenju te aretirali tudi več jugoslovanskih državljanov ter jih osumili, da so hoteli vtihotapiti v Italijo razno blago.
Tako so obmejni fašistični organi aretirali Jakoba Revena iz Rovt nad Logatcem, in sicer ob meji med Rovtami in Žir-mi in ga osumili, da je hotel vtihotapiti v Italijo večjo količino sena.
Ravno tako je obmejna straža aretirala Jožefo Plečnik iz Hotederšice in jo ovadila. da je imela namen vtihotapiti iz Jugoslavije v Italijo večjo količino saharina.
Zaradi tihotapstva pa so bili obsojeni Albert Štibelj iz Zalesc, Marija Tinta in Franc Štrukelj iz Kanala. Vsak izmed njih je dobil po 1 leto strogega zapora.
Iz Erzela na Vipavskem so bili obdolženi Volj Frančišek, Turk Franjo, Bajc Ivanka, Ferjančič Ivanka in Ferjančič Jože da so na debelo tihotapili konje in govejo živino iz Jugoslavije. Predlagana je bila za vsakega kazen z enoletnim zaporom in od 10.000 do 12.000 lir denarne -globe. Ker pa jim niso mogli dokazati dejanj, iih ie sodišče oprostilo.
INCIDENT U MEOUUNSKOJ CRKVI
M e d u 1 i n. juna 1937. — Kod nas je neka učiteljica Argentina. Jedne nedjelje je dovela u crkvu školsku djecu protiv običaja baš kada je župnik Jakov Cecino-vić molio hrvatski sa vjernicima. Čini se da je to učinila po nalogu svojih pretpostavljenih, naročito školskog nadzornika Cutonea. Tog dana je naredila djeci da na župnikovu hrvatsku molitvu odgovaraju talijanski. Ljudi su se počeli buniti. Učiteljica je prestala tek tada s tom svojom »demonstracijom« kada joj je župnik u sredini molitve s oltara rekao da u crkvi zapovijeda on. a ne ona.
Druga medulinska učiteljica Vesna Bu-gianese (nekada Budjanović) rodom iz Šibenika je neki dan napala djecu pred školom zato što su međusobno govorila hrvatski.
NAPADAJ NA OVČARIĆ ANTONA U MUNAMA.
Mune, juna 1937. — U noći izmedju Duhova i ponedjeljka bio je napadnut đo sada još na neobjašnjen način naš mladić Ovčarić Anton. On se vraćao kući iz plesa oko 11 sati navečer, i na putu izmedju sela Malih i Velikih Mirna u borovoj šumi sačekala su ga dvojica. Dobio je nekoliko teških udaraca kolcem po glavi i tijelu. Na sreću mu ozlijede nisu opasne po život.
VELIKO* NEVRIJEME U ĆIĆARIJI
OD OROMA STRADALA DVA SELJAKA IZ VODICA
Vodice, juna 1937. Prošlog tjedna zadesila je velika nesreća našeg seljaka Rupena Juru. Njemu je grom na paši ubio osamnaest glava ovaca. Siromah trpi ogromnu štetu, jer on je sa ovim ovcama uzdržavao svoju mnogobrojnu familiju, koja se sastoji od petero djece. Istoga dana uJario je grom i u kuću Ribarić Antona, ali nije napravio velike štete, jedino što je malo zida okrnjio ispod krova. Ovo je već po drugi put što je na istom mjestu u ovu kuću udario grom.
DVE NOVI MAŠI V IDRIJI.
Idrija, junija 1937. — (Agis). — Kot je naš list že napovedal, sta pela pred kratkim dva Idrijčana novo mašo, in sicer 28 maja je pel Franc Bizjak, ki je dovršil študije v Gorici. Istega dne popoldne je novomašnik poročil v cerkvi sv. Barbare svojega brata, ki je nalašč zato odloži! poroko za šest mesecev.
Dva dni nato, in sicer 30 maja pa je pel novo mašo drugi Idrijčan. Josip K u š m a n Za obe priliki je vladalo v Idriji slavnostno razpoloženje.
Obema novomašnikoma želimo kar naj-več uspeha v njunem poklicu, da bi bila odločna borca za pravice slovenskega jezika v cerkvi in izven nje.



STIGLO U NAPULJ
3 juna je u napuljsku luku prispio iz španjolske talijanski bolnički parobrod sa 500 ranjenih talijanskih »dobro-voljaca« s madridskog ratišta. Ranjenici su bili smjesta iskrcani 1 porazmje-steni u razne vojničke bolnice. Talijan-ska stampa srdačno pozdravlja dolazak »hrabrih boraca u domovinu 1 Ističe kako su prolili svoju krv u obrani fašističke civilizacije u španjolskoj«.
NAŠA EMIGRACIJA
Neki novi organizatorni principi
U nedjelju, na izvarednoj skupštini zagrebačke »Istre*, došla su do izražaja dva nova principa. Prigodom izmjene pravila članstvo je s odobravanjem pristalo da se pravila izmijene u ove dvije tačke:
1)	Ko je više od tri mjeseca u Jugoslaviji, a nije član društva »Istra* ili nekog drugog emigrantskog društva učlanjenog u Savezu, nema prava na nikakovu moralnu ni materijalnu potporu od društva.
2)	Odbor se bira po proporcionalnom sistemu, ako ima više lista.
Na prvi pogled, čitajući ta dva suha paragrafa, učini se čovjeku da je ta izmjena pravila od vrlo male važnosti. Da je to puka formalnost. Ah nastojmo malo analizirati principe na osnovu kojih su te izmjene izvršene, pa da vidimo od kakove je to važnosti.
Prva izmjena, koja bi se ukratko mogla formulirati: — koliko dužnosti toliko prava — pozdravljena je od svih članova. Zašto? Mnogi stari članovi, naročito radnici, isticali su ovo:
— Ja sam član društva već 10—15 godi na. Plaćam uredno članarinu. Kada, na ne sreću trebam materijalne pomoći od društva ne mogu da je dobijem. Zašto? Zato što se ta pomoć, u većini slučajeva daje onima koji nisu članovi, a koji da su tobože najpotrebniji. Onima koji znadu vještije da pitaju.
Tako kažu članovi. A funkcioneri i sa dašnji i bivši, kažu, po prilici, slijedeće
— Ima velik broj slučajeva da ljudi koji desetak godina bagateliziraju društvo, od-' jedampul traže od društva pomoći bilo moralne bilo materijalne naravi. I ti su, obično, najgrlatiji. Treba ljude priučiti da osjete i dužnost prema društvu, a ne samo da ljudi misle kako imaju jedino prava.
Do sada, barem u nekim društvima, nije prakticiran taj princip. Zagrebačko društvo, medjutim, stoji na stanovištu da svi emigranti moraju da se organiziraju. Jer jedino tako može organizacija biti moralno i materijalno jaka. Jedino tako može da vrši svoje zadatke.
To nije samo radi prikupljanja čim više materijalnih sredstava, iako je to predlaga-čima bilo najviše na umu. Kada bi ee is punile želje s kojima su te izmjene izvršene, tada bi društvo u Zagrebu brojilo najmanje 1000 članova. Računajmo: 1000 članova po 5 dinara članarine iznosi mjesečno 5.000 dinara. Ako od te članarine odbijemo 1 dinar za besposlene, 1 dinar za bolesne i l dinar za pomoć siromašnim članovima u slučaju smrti nekoga u obitelji, dobivamo u svakom od tih fondova po 12.000 godišnje.
A to je već lijepa svotica, s kojom se dade nešto i pomoći. A i član, koji plaća članarinu, znade unapred da može računati na tu pomoć.
To je, možda, previše teoretski, ali ipak se na toj osnovi dade nešto postići.
Neko će tome teoretski moći i prigovoriti ali, ipak, princip da bez dužnosti nema ni prava i obratno, ne može da se s nikojeg stanovišta uspješno pobija.
I zato je zagrebačko društvo s tom izmjenom pokazalo, ako ništa drugo, a ono barem put kojim treba ići u našoj reorganizaciji.
Drugi princip o proporcionalnom biranju uprave možda i nije uobičajen u društvima, ali kod nas je taj osnovni demokratski princip i te kako potreban. Oaetano Salvemini je jednom zgodom bio napisao da 50 posto + 1 nije prava demokracija. A tako i u našim društvima, barem onim većima, u kojima ima raznih struja, osjećalo se odavna da biranje uprava po starome koči rad. Jer ona grupa koja bi dobila samo jedan glas priko polovine, ta bi dobivala cijelu upravu. Takozvana opozicija bi praktički odlazila van. I izvana je neimfarmirana manjina kritizirala. Razdor je postajao tako sva veći i veći izmedju pojedinih grupa. Sada se opozicija prenosi u društvo — za zajednički stol. Sve grupe dolaze u upravu. 7 tako će se u medjusobnom saobraćaju i radu sa istim stolom lupiti oštrice i uspjeh rada će bili veći, jer će sve grupe upravljati društvom i snositi odgovornost.
Ta dva principa, prihvaćena od ćlansiva u Zagrebu, nametnula su se sama po sebi. članstvo vidi u njima uslove za napredak u radu. Ako se to u praksi pokaže ispravnim to će biti putokaz za rad i u ostalim krajevima
Radi toga treba tu reorganizaciju u Zagrebu pozdraviti. — (p.)
OB DVAJSETLETNICI MAJNIŠKE DEKLARACIJE
\ISPRA VIJANJE OSOVINE
Pred dobrim tednom je preteklo 20 let, odkar so izvoljeni zastopniki Slovencev in Hrvatov v dunajskem parla mentu slovesno proglasili trdno voljo po združitvi vseh Jugoslovanov:	Slo.
vencev, Hrvatov in Srbov, v lastni državni tvorbi. Res je, da je ta deklara cija nosila še dodatek »pod habsburško dinastijo«. Gotovo so to narekovale prilike, ki niso še dopuščale, da bi bila izjava še bolj jasna v svojem besedilu. Verjetno je, da je ta ali oni smatral ta dodatek za bistveno sestavino deklara cije ali da je videl v taki združitvi pod habsburškim žezlom le prehodnjo stop njo na poti do popolne osvoboditve vseh Jugoslovanov. Tudi je bil baš ta dodatek potreben, da se vsa slovenska masa, ki, vzgojena v šoli tedaj prevladujoče politične struje, ni bila pripravljena za veliki preobrat, pridobi za deklaracijo. šele tedaj se je začelo pre-kvasanje širokih plasti našega naroda z idejo, ki je prej tlela le v srcih Izbrane manjšine in je vzplamtela do hero-jične požrtvovalnosti pri onih, ki so prelili kot dobrovoljci svojo kri na bojnih poljanah ali ki so skončali svoje življenje v avstrijskih kazematah in ječah.
Prva obletnica majniške deklaraci/e se je slavila ob prisotnosti njenega glavnega glasnika drja Korošca v času, ko je še divjala vojna vihra, v Trstu, v središču onega dela našega naroda, ki je bil gotovo najbolj zrel za osvoboditev in ki si jo je tudi najbolj iskreno želel V tem predelu naše zemlje se ni ta težnja porodila šele z majniško deklaracijo. V boju z dvojnim sovražnikom, z Italijani in Nemci, ki so celo še med svetovno vojno združeni proti njegovim jezikovnim, kulturnim in gospodarskim aspiracijam, se je naš narod na Primorskem v teku let izklesal v trdnega pribornlka za naše najvišje cilje.
Volja, izražena v majniški deklaraciji, je postala dejanje. Slovenci, Hrvatje In Srbi so se združili v lastni državi, v veliki in močni Jugoslaviji pod lastnim vladarjem iz hiše Karadjordjevičev. Tako se je majniška deklaracija uresničila po svoji vsebini; žal pa se ni povsem izpolnila glede svojega obsega. Kajti prav oni del našega naroda, ki je bil morda najbolj zrel za osvoboditev
in ki je najbolj iskreno po njej hrepenel, je ostal še vedno zunaj skupnega državnega okvira. Otresel se je tisočletnega jarma, toda padel je v še hujše robstvo. Težka je njegova usoda, neprimerno težja, nego je bila prej usoda njegovih sedaj svobodnih rojakov. Zaradi tega so ti naši bratje v suženjstvu ob dvajsetletnici majniške deklaracije ako že ne dejanske pomoči pričakovali vsaj toplo bodrilno in tolažilno besedo.
Toda te besede ni bilo. Bratje v svobodi so pozabili na svoje nekdanje trpljenje, pozabili pa so tudi na svoje tr. peče brate v tujini. Prepoceni so prišli do svobode, radi tega je ne znajo pravilno ceniti. Večji del jugoslovanskega naroda je prešel z molkom važni datum v naši zgodovini. Tisti pa, ki so se ga spomnili in priredili velike manifestacije, so ga Izkoristili v ozkosrčne strankarske namene. S trpkim občutkom
so sledili naši bratje na Primorskem,.,..	„	,,	. ...	.	. , -	.	,
temu ravnanju in niso mogli verjeti, da ^ J’^/	0i°f (?bTa) ?ir\l-
se danes no dvajsetih letih tako bre-1 Pr?a!a.°	noći oduševljeni prijatelj
Njemački maršal von Blomberg otišao je u Rim da s Mussolinijem ispravi osovinu, koja je bila počela da se iskrivljuje radi vrućine.
I ovaj ima dobro pamćenje
Dnevni listovi donose:
Nadbiskup iz Addis Abebe glava, kapelske crkve «	/-d.—, rsrl.t
naš narod na svoj prapor in ki so vžga- [ le kakor sveti ogenj srca vseh naših ] rojakov.
Padla je sicer beseda, da se ni še vse I uresničilo, kar je zahtevala majniška deklaracija. Toda za to besedo se ni morda skrivala misel na brate onstran
vrši u njegovoj d o m. o v ini. Da i djelom dokaže svoje oduševljenje pošao je u Rim na poklonstvo. U Rimu razgledava kulturne spomenike.
Zaista odlično pamćenje ima ovaj abuna.
Zapisi italijanskega častnika
■ , ^Panski Usti priobčujejo odlomke iz meja, ni to bila vsaj prikrita tolažilna j dnevnika nekega italijanskega častnika ki in bodrilna beseda, ki so jo tako željno I/e padel na .fronti pri Guadalajari. V tem pričakovali, obratno prav ta beseda je I dnevniku se med drugim pritožuje nad ne-nasim bratom razgrnila vso bridko res- zadovoljstvom, ki vlada za fronto v naeio-nico. Grenek je občutek, s katerim so\nalističnem taboru sledili naši primorski rojaki proslavam majniške deklaracije. Ne morejo razu-
meti velike spremembe, ki je nastala v bornih dvajsetih letih pri njihovih bratih v svobodi. V njih tam preko je še vedno živ isti ogenj, kakor ob podpisovanju majniške deklaracije pred dvaj-setimi leti, njihova vera in njihovo prepričanje pa je od dne do dne večje ter je že vera in prepričanje mučenikov. Težek greh bi bil, da bi jih mi, ki živimo v svobodi, varali v njihovi veri in upanju. Zaradi tega dajte jim vsaj po
Dnevnik je vodil častnih od 1. januarja, ko se je vkrcal za Španijo, do 10. marca, ko je padel, častnik pravi, da bi se ne bil javil za Španijo, če bi bit vedel, da vse tu poveljuje, a nihče ničesar ne razume. 12. januarja so dospeli Italijani v Cadiz in so jih vrgli najprvo na fronto proti Malagi, pozneje proti Guadalajari. Pisec ugotavlja, da vlada vsepovsod »mračna zmešnjava*. Sloga je med nacionalisti skrajno šibka in kaže povsod velike razpoke
»Kar sem videl, me je prepričalo, da se bodo razne skupine, monarhisti, kartisti in se
proslavi tisto tplpžilno besedo, ki sp jo falangisti, ki se že sedaj hudo prepirajo tako verno pričakovali in ki so jo tako j med seboj, po vojni same med seboj pobi-krvavo potrebni!	D D ■	------ ■	-	1 '
P. P.
GORIŠKI NADŠKOF MARGOTTI V IDRIJI Nadškof pridiga v slovenščini
Idrija, 30 mala 1937.	— (Agis). —
Za nedeljo 23 maja je bila v Idriji napovedana sv. birma. 2e ob 7 uri zjutraj je prispel v mesto goriški nadškof Margotti s svojim spremstvom. Bil je deležen slavnostnega sprejema, ki sq se ga udeležile civilne in vojaške oblasti.
Pozdravni govor je impl idrijski dekan monsignor Arko. katerega priimek se danes piše po italijanskem pravopisju Arcol Nato je deklamirala mala deklica in podarila nadškofu šopek cvetja. Po oficijelnem sprejemu so odšli vsi v cerkev, kjer je
TALIJANI USPOSTAVLJAJU ZRAČNE
VEZE S JUGOSLAVIJOM PREKO DALMACIJE
Izmedju Italije i Jugoslavije vode se pregovori za uspostavljanje zračnih veza. Prema informacijama koje su sti gle u Split, Talijani namjeravaju uspostaviti dvije zračne veze, i to prvu Rim-Beograd preko Splita, ali bez zaustavljanja u Splitu, a druga linija bi bila Milano—Trst avionom, a od Trsta dalje amfibijom do Zadra, Splita, Dubrovnika, Krfa i Atene. Kako se saznaje, pregovori bi imali da se završe do 10 o. mj., kako bi Talijani 15 o. mj. mogli da uspostave ove linije.
Sin zemlje i zelenila ne zna za poeziju kamena — ne osjeća njegove religije. I manje ljubi zemlju od sina hridine.
Iz »Pogleda« Ante Dukića
Ljubljana, 5. junija 1937. (Agis). Naš rojak nam ie dal na razpolago pismo, ki ga je preje! od svojega brata iz Španije in ga priobčujemo v celoti:
»Danes sem prejel Tvoje pismo odposlano na velikonoč. Lahko si misliš, kako sem ga bil vesel, posebno še. ker tudi od doma že mesec dni nimam nobenega glasu. — Vprašuješ me. čemu sem šel na to pot. 2e iz otroških let je tlelo morda v meni nekako hrepenenje po tej lepi deželi, kjer sonce zahaja. Ni mi bilo mar pustiti udobno življenje v A.... kjer sem imel veliko znancev, ki so me imeii radi in jim je bilo hudo, ko sem odhajal.
2e v prvih dneh vojaškega življenja sem našel prijatelja, ki je šel potem z mano isto pot. On je izpovedal isto idejo kot Tl, bil je emigrant naše Primorske in kot student v naši prestolici je oznanjal evangelij malih in se je moral vrniti v Primorje Šla sva skupaj na to pot in skupen je bil najin cilj.
Španija nama je podarila dneve, ki ne bodo nikdar pozabljeni. Krasota pomladi na njenem jugu nas je sprejela prve dni februarja. A potem pot na sever in nato na planote, ki ščitijo Madrid, planote napojene s krvjo bolj od Sv. Gabrijela in Doberdoba; toda ne smrt, ki je dihala v ozračju, mnogo drugih reči je težilo bolj od smrti. In to je v maju utrjalo najin sklep, toda ura izpolnitve ni prišla. Bil sem ranjen od krogle v levo roko in sem sedaj v bolnici. Pozneje me pošljejo na zdravljenje v Italijo.
2ivljenje prenavlja značaje. Nisem čutil nikakega kesanja ne sentimentalnosti: nikoli nisem klel ure v kateri sem se odločil za to pot. Prav ml ie, čemu sem tu, kjer ni moje mesto sem si mislil, ko sem bil ranjen in nisem klel svoje usode. Zdravniki mi sicer zatrjujejo, da bom še lahko delal z roko, toda jaz nimam iluzij. Zdrobljena kost in raztrgane mišice od moderne krogle se ne dajo več popraviti. Radi tega ne mislim sicer obupovati toda težko mi je. ker bom vedno vezan na Italijo.
jale*, pravi na nekem mestu. Potem ugotavlja, da prepuščajo vse delo Italijanom. »Zdi se, da se mi za vojno bolj zanimamo nego Španci sami. Ali bi se nam ne spodobilo bolj nego njim, da bi živeli tja v en dan ob dobri jedi, pijači In brez skrbi? Toda mi moramo čuvati čast italijanskega fašizma in Mussolinija*. ,	.	.
4 marca j« zapisal: »O .$Plugih 'na tej fronti (guadalajarsl(i) ve držim nič. imajo tu eno samo misel: da bi žrli, ' pili,' rekvirirali hotele in se vojni smejali. Vse je komedija*.
In 8. marca je zabeležil:	»Madrid je
mogoče vzeti samo z velikim udgrcem, a tu gre vse narobe. Kdo nosi krivdo? Samo ta prekleta nesložnost*.
»Slavna stranica povijesti...«
»Popolo d’Italia* je donio 4 o. mj. članak o talijanskoj vojsci, članak je unapred najavljen i svak zna ko ga je pisao. U članku ustaje se protiv insinuacije na koju da se još uvijek često nailazi u nekim stranim novinama, a prema kojoj u Njemačkoj imaju osrednje mišljenje o ilalljanskoj voj-set.
Odgovarajući na. te insinuacije, list ci-
FoSiijam ii iskrene pozdrave in bratski I maikOi* vojskovodja ‘izm^fhj^osTaloa'riilć'i poljub iz tujine in Tl kličem nasvidenje, Lofc. Maršala HiridinbuZai nJ.UlZ Tu ko bodo cvetele planinke na naših gorah!« Ldorfa o talijaJkoL vojniku i o odlučt To je dobesedno prepisano pismo, ki ga | iuioj u^zi Italije u Svjetskom ratu. piše naš preprost fant, doma z naše Tol-
bila darovana sv. maša, pridigo ie Imel nadškof sam, in sicer v slovenskem in italijanskem jeziku. Po končani maši so odšli vsi povabljenci v župnišče, kjer jim je monsignor Arko priredil zajtrk.
Od 10 ure do 11.15 je trajala blrtna, h kateri se ie javilo 35 birmancev, dečkov tn deklic, nakar je nadškof sprejemal na županstvu.
Upamo, da je nadškof odnesel iz Idrije dober vtis In se prepričal, da zaslužimo boljše in lepše postopanje, kakor smo ga bili doslej deležni z njegove strani.
PISMO NAŠEGA ROJAKA
— italijanskega „prostovoljca” — iz Španije
Pošiljam Ti iskrene pozdrave in bratski
minske. Služil je redni vojaški rok in se je prijavil kot prostovoljc za Francovo armado v Španijo z namenom, da bo ubežal na nasprotno stran in se boril za madridsko vlado proti španskemu, nemškemu a zlasti italijanskemu fašizmu. Svoje namere ni dosegel, ker je bil kmalu po prihodu na fronto ranjen v levo roko, katero bo najbrže za vedno izgubil.
GOSPODARSKO SODELOVANJE JUGOSLOVANSKEGA IN ITALIJANSKEGA KAPITALA.
V poučenih krugih čujejo, da so v teku priprave za skorajšnji sestanek italijan-sko-jugoslovanske komisije za organizacijo in pospešitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Doslej ni bilo proučevano nobeno važnejše gospodarsko vprašanje, ker se pričakuje, da bo med Italijo in Jugoslavijo vsa gospodarska vprašanja najhitreje in najpravilnije rešila stalna komisija. Predvsem se bodo določile formalnosti za okrepitev železniškega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Razen dveh letalskih prog, po katerih se bo razvijal promet med Rimom, Milanom, Zagrebom in Belgradom, se bo proučilo tudi vprašanje ureditve železniških zvez. Bržkone se bo v najkrajšem času povečalo število vlakov na obstoječih progah.
List kaže, da se za ocjenu jedne vojske nikad ne mogu uzeti kao mjerilo tragični dani prolaznih kriza kakve su doživjele sve vojske u toku svjetskog rata.
»Talijanska vojska, kaže izmedju ostalog list, svojski se tukla sa austro-ugarskim trupama, čija je vrijednost kao ljudski materijal bila opće priznata.
Nedavno je talijanska vojska skršila abesinske armije sa čijom bi hrabrošću vojska jedne druge velike sile izašla na kraj možda tek poslije 20 godina ratovanja.
Jednog dana će se dići zavjesa i nai onim što se odigrava u Španiji. Tada će se vidjeti da su fašistički dobrovoHci tamo ispisali novu slavnu stranicu W-storije*.
... krivnjom Engleske
Novi engleski ministar rata održao ja svoj prvi govor u kojem je rekao i ovo:
~ D° abesinskog rata ne bi nikada bilo došlo da su postojali razlozi, da se drugi boje Engleske. Ali Engleska nije bila naoružana ...
Zato je predvidjeno 450 mtljarda za hitno naoružanje, pa će se možda preko nekih »slavnih stranica povijesti* naskoro preliti masno crnilo.
TALIJANSKA AGITACIJA U PALESTINI
Prema vijestima agencije Reuter i* Jeruzalima došlo je 4 o. mj. prilikom procesije do protuenglesklh demonstra-
Po še ne potrjenih vesteh namerava I ciTa^Kroz Tra^em°bnSl^d skupina italijanskih industrijalcev predlo-’laraoskim talUnnJki^wofn?070^6 žiti jugoslovenski vladi načrt eiektrifika- stevama ' na koiiSa L die enega dela proge Zagreb-Reka. Ole-I^ri
imperijalizma«. Dijeljeni su takodjer letači u kojima se arapski studenti pozivaju da idu na talijansko sveučilište, gdje mogu da se školuju uz vrlo skromne cijene, pošto talijanska vlada saosl sve troškove izdržavanja.
de okrepitve ladijskih zvez še ni ničesar konkretnega v načrtu, vendar pa se smatra, da bo tudi v tem oziru Italija v najkrajšem času stavila predloge, ki bodo imeli namen, da se okrepi zveza med italijansko in našo obalo.
MALE VESTI
— Čendak Matu, dječaka od 13 godina Ir Jelovice, ugrizla je na paši otrovna zmija. Čendak je od otrovanja umro.
— Dne 29 1 30 V o. g. održana je konferencija plivačkih klubova na Rijeci, na kojoj su uzeli učešće delegati klubova Jadrana—Split, Ilirije—Ljubljana, Vikto-nje — Sušak i Società Triestine di Nuoto Trst. Dogovarali su se o jugoslavensko-talijanskim plivačkim utakmicama.
— Nepoznata podmornica navodno talijanska, kako tvrde u Valenciji, potopila je zadnjih dana 3 španjolska putničko-trgo-vačka broda.
— Španski vladi je po poročilu »Nou-velies littćraires« uspelo resiti največje umetnine španskih in drugih slikarjev pred fašističnimi »branitelji kulture in civilizacije«. V pariškem Louvreu bodo čakale slike Velasqueza, Goye 4 dr., dokler ne bo zmanjkalo »braniteljem kulture in civilizacije* bomb in sličnih »civilizacijskih sredstev.«
— Poginuo je general Molla, zapovjednik sjeverne pobunjeničke armije, koja se bori protiv Baska. On je poginuo u avionskoj nesreći. General Franco izvršio je izmjenu zapovjedništva, te je za zapovjednika sjeverne armije imenovan general Davile. Smrt generala Molle izazvala je težak dojam u Francovoj Španjolskoj, Italiji 1 Njemačkoj, jer je Molla smatran jednim od najspremnijih španjolskih generala.
__ Talijanska štampa je ogorčena zbog
pisanja francuske i britanske štampe da je politička osovina Rim—Berlin već napukla, te da je maršal Blomberg informirao Mussolinija, da Treći Reich ne će ništa poduzeti bez predhodnog sporazuma sa Engleskom.
— »Popolo d’ Italia« donosi opširan Članak, u kojem se pobija pisanje stranih listova o osrednjoj kvaliteti talijanske vojske.
— V tržaških ladjedelnicah so malone že dogradili novo veliko vojno ladjo »Vittorio Veneto«. Še ta mesec jo nameravajo sploviti v morje. V fašističnih krogih se Širijo govorice, da bo prišel v Trst tudi Mussolini.
— Hitler je odlikovao kao prvog stranog državnika Mussolinija velikim krstom »Njemačkog Orla« novoosnovanog njemačkog ordena za zasluge. Povelja o odlikovanju izradjena je veoma umjetnički na Pergament papiru i ima datum 31 maja.
Italija gradi dva nova ratna broda, svaki od 53.000 tona. Sada Italija raspolaže se 100 podmornica, a do godine će ih imati ukupno 140.
— Maršal von Blomberg prisustvuje Vojnim manevrima u Italiji, kako bi se uvjerio o kvaliteti vojnika 1 vojničkog materijala, što ga posjeduje talijanska vojska.
— Evropa postala slovanska. Po naj-novejših podatkih zaznamujemo germanski in romanski narodi z izjemo Holandije in Italije hudo nazadovanje rojstev. Temu nasproti pa rastejo slovanski narodi. V 1. 1810. je bilo število Germanov v Evropi
31.6	%, Romanov 33.7%, in Slovanov
34.7	%. Toda v 1. 1910. pa je bilo v Evropi 34 % Germanov, 24.3 % Romanov in 41.7 % Slovanov. V I. 1930. so našteli 30% Germanov, 24.4 % Romanov in 45.6 % Slovanov. Če se bo ta razvoj nadaljeval, potem bo v 1. i960, v Evropi 26.9 % Germanov, 22,3 % Romanov in 50.8 % Slovanov. —
— Velike demonstracije priredile su lievičarske stranke pred njemačkim poslanstvom U Londonu protiv njemačke intervencije u Španiji. Policija je morala upotrijebiti i najnergičnije mjere da rastjera demonstrante.
OPAZKE K IZLETU V POSTOJNO
»Pohod« priobčuje neke opazke k izletu v Postojno 23 maja. Med drugim Pravi;
Carne venduta pravijo o sebi naši ljudje na Primorskem, hvala Bogu, da tako čutijo, kakor je pravilno! Izjavljali ^ tako, ko smo jih spraševali, kako se kaj počutijo izven Jugoslavije. Imajo Pa upanje, da bo sedaj, vsaj nekaj časa, thalo boljše.
Mi smo Slovenci in ostanemo Sloven-ci, tako je vzklikala skupina otrok v dostojni, ko smo jih vprašali, če znajo se slovenski. Pripovedovali so tudi, da ®e jim je povedalo v šoli, da se bodo kmalu začeli tudi v šoli zopet učiti slovenščino. Veseli smo, da mladina tako cuti, dokaz obenem, kakšno vzgojo Imajo doma Ni torej še vse izgubljeno.
Dvojezične cenike in jedilne liste italijanski in slovenski) so imeli gostil-ičarji in trgovci; ko smo 23 t. m. prisil njihove lokale. Prej to ni bilo dovo-eno. Tudi napredek!
Med vojaštvom, ki ga je Izredno mno-o v Postojni, so tudi slovenski fantje, iasti med alpine! smo slišali, ko so stan krog vrtiljakov in se razgovarjali z ao-tačimi dekleti, slovensko govorico...
Spremljevalci v jami sami so razia
*11 znamenitosti v slovenskem jeziku.
•kje so kot taki nastavljeni sami domači slovenski fantje.	.
Naša godba »Sloga« jc igrala na trgu ’ Postojni tudi slovenske komade, kar « vzradostilo naše rojake v Postojni, la so se nekaterim orosile očL
Ljubljanska opera gostuje ovoga tjedna u Trstu i Rijeci
JURINA I FRANINA
— Prema sporazumu koji je direktor opere g. Polič zaključio u Trstu i na Rijeci gostovat će potpuni i pojačani ansambl ljubljanske opere 9 i 10 jupa u Trstu a 11 i 12 juna na Rijeci. U oba grada dat će se dvije opere i to Smetanina »Prodana Nevjesta« i Gotovčeva »Ero s onog svijeta«. U »Prodanoj nevjesti« nastupit će u ulozi Recala član zagrebačke opere g. Josip Križaj a pored njega imat će glavne uloge gdje Gjungjenac, Bernot-Golobova i Koge-jeva te gg. Gostič, Banovec i Kolacio- U »Eri s onog svijeta« nastupit će gdje Ko-gejeva i Ribičeva te gg. Franci, Betteto, Janko. Gorski. Podjela partija je ista u Trstu i na Rijeci samo što će na Rijeci mjesto g. Križaja u »Prodanoj nevjesti« u ulozi Recala nastupiti član beogradske opere g. Miiorad Jovatiović. Ansambl s kojim će direktor ljubljanske opere g. Mirko Polič nastupiti sastoji od oko 180 članova pjevača, orkestra, baleta i ostalili. Orkestar će se sastojati od 70 članova, balet od 20 balerina sa tri prve balerine, dok
će kor sastojati od 50 članova. Ansambl će ponijeti sobom i sve kostime i dekoracije. Predstave će se dati u Trstu u Politeama Roseti a na Rijeci u Teatro Fenice.
Karte za gostovanje u Trstu su potpuno rasprodane, unapred za oba dana.
Zanimljivo je napomenuti da je Mirko Polič, direktor ljubljanske opere, rodom iz Trsta, kao i još neki članovi opere. A još zanimljivije je. da je Mirko Polič kao mlad kapelnik dirigirao u Trstu baš »Prodanu nevjestu« u Narodnom domu. Josip Križaj je takodier tada pjevao istu ovu ulogu koju će pjevati opet poslije 25 godina u istom gradu.
Izvještavajući o predstojećem gostovanju ljubljanske opere na Rijeci »Vedetta d’Italia« kaže, da gostovanje pobudjuje najveće interesovanje medju riječkim gra-djanstvom te nadovezuje, da će ove jeseni na najvećim kazalištima u Jugoslaviji biti davane opere »Aida«, »Boheme«, »Traviata«, »Barbiere di Siviglia« i druge.
TRIUMF LJUBLJANSKE OPERE U TRSTU
PUBLIKA JE STAJALA PO HODNICIMA, U ATRIJU I OKO KAZALIŠTA, JER SU SVA MJESTA BILA RAZGRABLJENA
Urednik »Novosti« g. H. Macanović telefonira svome listu 10 o. mj.
Trst, 10 juna. Triumf ljubljanske opere na sinoćnjem gostovanju u prepunom kazalištu Politeama Rossetti, bio e potpun. Gledalište bilo je ne samo rasprodano do posljednjeg mjesta već u pretprodaji, nego je na samoj pretstavi _oš primilo stotine onih koji su zauzeli sve prolaze, ulaze, hodnik i atrij, da barem nešto čuju od toliko očekivanog gostovanja.
Nervozno očekivanje i radosno ganuće probilo je eksplozijom najveće iskrene snage, kada su se svjetla ugasila da najave početak pretstave. Hiljade rukuje mahnito pljeskalo da izrazi svoju radost što su u kazalištu, što će slušati slavensku glazbu od jugoslovenskih umjetnika. Kada se pojavio dirigent Mirko Polić, novi val neopisivog oduševljenja zahvatio je slušatelje, a poslije otsvirane tali-, anske kraljevske koračnice i fašističke himne, urnebesno je dočekana jugoslo-venska himna u kojoj je svaki dio ponovno neobično toplo i oduševljeno pozdravljen pljeskanjem. Poslije završenog izvedenja uvertire, koja je takodjer nagrad jena velikim oduševljenjem, otvorila se scena s toplim, svježim slavenskim selom, a usred prazne pozornice ugledale su radoznale oči malu curicu od 3 godine, obučenu u krasnu češku nošnju. Ona se milo i radosno klanjala publici.
Tko da opiše razdraganost 1 ganuće! Domala Je veliki zbor oduševljenih članova ljubljanske opere svježim gromkim i prodornim svojim pjevanjem i reprezentativnom opremom 1 pojavom osvo-io sve one, koji su već davno htjeli biti osvojeni do posljednje dubine svoje duše.
Umjetnički i općenito je sinoćnja pretstava »Prodane nevjeste« u tršćanskom najljepšem kazalištu nezaboravan dogodjaj, koji će ostati u sjećanju svih prisutnih.
Sve od početka do kraja, od prvog takta glazbe do posljednjeg gromkog finala, pojedinačno i skupno sve je bio veliki uspjeh, kakav tršćansko kazalište nije vidjelo ni po oduševljenju i zanimanju publike, ni po savršenoj skupno;
ta predanost, to neopisivo umjetničko oduševljenje, ta solidarnost, ta svestrana služba umjetnosti u svim pojedinostima, koja dokazuje bogatstvo tradicije škole i kolektivne saradnje, imponirala je stručnjacima i publici, pa i onima, koji su sa najvećim kriticizmom došli da vide te goste. Svi ističu da je sarad-nja solista, zbora, orkestra, režije, scenarija i čitavog tehničhog osoblja savršeno manifestovaio veliku kulturu.
Svršetak opere bio je pravi triumf ovacija i oduševljenja. Poslije svakog čina, poslije svake arije, poslije svakog nastupa zbora i solista, prolamalo se kazalište od oduševljenja i nekoliko stvari morali su solisti i opetovati, a naročito se svidjao savršeno izvedeni sekstet roditelja, Kecala i Marženke u III činu, koji je od početka do kraja opetovan.
Kad je završena pretstava, ovacije i oduševljenje trajale su kroz 5 minuta i nisu prestale dok nije spušten željezni zastor, a ni onda se publika nije htjela udaljiti, nego je nastavila da plješče na ulici i oko kazališta. Na svršetku pretstave svi izvadjači sa dirigentom zahvalili su sa pozornice oduševljeni i ganuti sa suzama u očima na iskrenom oduševljenju gledališta.’Bili su u moru cvijeća, a osobito se isticao u tim brojnim buketima, vijencima i košarama cvijeća prekrasan dar češkoslovačke Obce u Trstu,, koja je sa krasnom svilenom ju-goslovenskom i češkoslovačkom zastavom zahvalila Jugoslovenima, što su izveli Smetaninu igru. Isto tako bio je ogroman buket crvenih ruža od nepoznatog darovatelja.
Današnje tršćanske novine preko dva i tri stupca pišu na veliko najpohvalnije o gostovanju ljubljanske opere.
Ovoj pretstavi prisustvovali su izmedju ostalih kao pretstavnik vlasti prefekt Nj. Excelencija Regua, kao pretstavnik fašističke stranke federalni sekretar Grazioli, upravnik grada, a i jugoslavenski konzul g. Životić, kao i sva društvena i kulturna elita grada Trsta. Mnogi nisu mogli da dobiju ulaznice za ovu pretstavu, stajali su u masi za čitavo vrijeme izvedbe okolo kazališta čekajući ovdje izvadjače da ih
sti, homogenosti ljubljanske opore. Baš pozdrave na odlasku. — H. Macanović.
BIVŠIM
ARSENALSKIM RADNICIMA
Primamo:
U vezi poziva od 21 V 1937 objavljenog u »Istri« da se jave bivši arsenalskl radnici koji su imali 10 godina službe u arsenalu do sloma bivše a.-u. monarhije, a nisu penzionisanl, kao i oni bivši arsenalskl radnici, koji su danas zaposleni kod državnih željeznica, a nisu im godine priznate ili nisu primljeni u radnički penzioni fond javljamo:
Opskrbni propis za radnički personal bivše a.-u. mornarice od godine 1909 propisivao je, da svak raanik, kad postane nesposoban za rad ili mu prestaje služba, dobiva pravo na penziju nakon 10 godina službe. Zakon o konvencijama izmedju nasljednjih država a.-u. monarhije od 1923 godine, obnarodo-van u Službenim novinama od 1930 godine propisuje da arsenalskl radnici prijave svoja potraživanja do 5 XI 1931. Medjutim mnogi to nisu učinili. Jedni iz razloga što nisu znali, a nekoji koji su bili u službama drugih državnih resora, smatrali su da će im se one godine priznati u daljnjoj službi. Mnogim današnjim željezničkim radnicima, koji su računali da će im novim radničkim Pravilnikom one godine biti priznate nije to učinjeno, pače mnogi nisu primljeni ni u radnički penzioni fond zbog prekoračenja godina starosti.
U Zagrebu sa potporom društva »Istra« i pristankom Saveza, a potporom jednog našeg prijatelja namjerava se poduzeti akcija da bivši arsenal-ski radnici, kao i današnji željeznički
radnici dodju do svojih prava. Da se što uspješnije može raditi, to su nam trebali podaci kako, bismo znali, koliki je broj arsenalskih radnika koji su imali 10 godina službe nakon sloma bivše monarhije, jer i oni radnici koji su ostali u arsenalu u Puli poslije sloma, dobili su prava koja su stekli svojom prijašnjom službom.
IZLOŽBA JUGOSLOVENSKE UMJETNOSTI U RIMU
Desetog ovog mjeseca u novoj Galeriji Rima na trgu Cotona otvara se izložba moderne jugoslovenske likovne umjetnosti. Ova galerija nedavno je otvorena sa izložbom talijanske Moderne, koju je otvorio ministar prosvjete g. Botai.
Dopisnik »Vremena« iz Rima javlja svoma. listu da je vijest o ovoj Izložbi jugoslovenskih umjetnika primljena u Rimu vrlo simpatično. Ona da se tamo posmatra kao ponovno uspostavljenje užih kulturnih veza sa Jugoslavijom. Svečano otvaranje ove izložbe izvršit će 10 o. mj. ministar vanjskih postova grof Ciano.
HRVATSKI UMJETNICI NE SUDJELUJU NA JUGOSLOVENSKOJ IZLOŽBI U RIMU
— Na jednom skupnom sastanku odlučili su hrvatski slikari i kipari, da iz po-sebnjh idejnih lazloga ne će sudjelovati na jugoslovenskoi umjetničkoj izložbi koja se prlredjuje u Rimu 10 juna. Slikari iz Beograda j Ljubljane nastupit će pa je već izvršena podjela prema rasporedu ministarstva prosvjete
Jurina; Ima ča novega, Frane, pokle se nismo vidili?
Franina: A puno novega ima, puno, ali ti ne smin sve povidati.
Jurina: Znan, znan, mužariola ...
Franina: Na to smo se fala Bogu odavna naučili, pa nan puno ni ne škodi.
Jurina:	Si čuja za onu novu s onon
maeštrovicon u Medulinu?
Franina: San, san. Ali je je lipo plovan Cecinović opravlja iz crikve kad mu jesdlcon počela talijanski odgovarat' na njegove hrvatske molitve. Reka njoj je: Kva komando mi — pa se pobrala.
Jurina: čujen da je to naredija oni novi inšpetor ča ima ono sramotno prezime. A da mu je oni Dećiko šapljiva neka uputi maeštrovice da po crlkvan odgovaraju talijanski na hrvatske molitve.
Franina: Grko tić, ma nisu valja te maeštrovice starije od onega ćana ča je bija u Biogradu i ča je potpisa oni »pato di amičicija«.
Jurina: Benj, pustimo ča maeštrovice, da se ne bi naše stare ©fendile da o mladin govorimo, pa mi kaži, je ča novega v velikoj pulitiki?
Franina: Palenta, moj Jure, čila palenta. U Rim ti je doša oni najstariji dje-neral Nimačke, von Plomper.
Jurina: Sigurno se je os počela kriviti na ovoj vrućini, pa je doša da je ispravi.
Franina: Tako ništo. Pokazali su mu vojsku, marinu, infanteriju, reopla-ne i kavaleriju i sve ča su mog^. Pa je ti nimački djeneral reka da se osvidočija kako su u Talij i dobre puške u dobrin rukan.
Jurina: Sigurno su gU zato i pozvali.
Franina: Nego ča. Pokle one batočke u Španiji se bilo počelo govoriti da ni sve zlato ča sije, pa su vidiš pozvali toga Plompera da vidi kako n'jijovo zlato još sije.
Jurina: Da, da na manovran — znamo mi ča su manovre. A zna i Plomper.
Franina: A nikl dan ti je domanovra u Biograd na reoplanu drugi ministar nimački.
Jurina: Ča jopet po amičiciju.
Franina: Tako ništo. A znaš ti da ti sad svi tl ministri od novega prijateljstva lete samo u reoplanin iz enega štata u drugi.
Jurina: Kažu da su sad ti reoplanl sigurniji nego da greš na vozu s volin.
Franina: Puštlmo ča — ča je sigurno je sigurno. Ne virujem ti ja u te reo-plane kaj ni u te nove amičicije.
Jurina: Sve ti je to sigurno, moj Fra. ne, kaj oni reoplani ča se s njima» voze oni španjolski djenerall.
Franina: Bum...
ZADUŠNICE ZA LOJZA BRATUŽA U BUENOS AIRESU
I
U »Slovenskom listu« (Buenos-Aires) čitamo da je 23 mala održana misa i zadušnice z aLojza Bratuža u Buenos-Airesu u crkvi slovenske službe božje.
Tom prilikom je napisao u »Slovenskom listu« pok. Bratužu topao nekrolou Hladnik Janez.
NAŠ ROJAK UMRL V ARGENTINIJI
V	Los Pinos v Argentiniji je 1 maja t. i. umrl naš rojak Jože Slavec, star 26 let. doma iz Knežaka »a Pivki. Zbolel je za pljučnico, ki ji je v bolnišnici tudi podlegel. V Argentiniji zapušča brata Antona, v domačem kraju pa ostale sorodnike.. Naj mu bo lahka daljna tuja zemlja, prizadetim naše sožalje! — (Agis).
SMRT NAŠEGA DUŠNEGA PASTIRJA
V	Splitu je po kiatki mučni bolezni umrl dne 21. t. m. Josip Košir, župnik v pokoju. Pokojnik je svoj čas župniko-val v Lazaretu pri Kopru v Istri. Po prevratu je bil zasledovan in preganjan dokler ni zbežal čez mejo. Nekaj časa je služboval v RadomLah pri Kamniku, a politične spletkarije so ga prisilile da Je prevzel mesto oskrbnika romarske kapelice Madona na Hladeh nad Kaštelom Sučurcem pri Splitu. Težavni službi ni bil kos, zato Je kmalu prosil za upokojitev In se preselil v Split, kjer ga je zatekla smrt v 70. letu starosti. Blagemu dušnemu pastirju, ki Je poznal in razumel vse tegobe našega naroda naj bo lahka zemlja ob Jadranu.
t CECILIJA BATISTIČ
V	Gornji Vrtojbi pri Gorici je umrla 16. aprila t. 1. trgovka in posestnica Cecilija Batistič v starosti 65 let. Pokojnica zapušča v Južni Ameriki enega sina, doma pa dva sina in dve hčeri. Naj ji bo lahka domača zemlja, preostalim naše sožalje. — Agis.
NASA KULTURNA KRONIKA
ITALIJANSKI PREVOD BEVKOVE KNJIGE
V	milanskem založništvu »Le lingue estere« (»Tuji jeziki«) je izšel Italijan, skl prevod Bevkove knjige »Kresna noč« pod naslovom »I fuochi di S. GiO' vanni«. Prevod je preskrbel in mu napisal predgovor Umberto Urbani. Knjigo je natisnila na lepem papirju in v okusni obliki Zadružna tiskarna v Trstu.
V	predgovoru, ki podaja pregled in kritiko Bevkovih del, prevajalec tako-le karakterizuje Franceta Bevka:
»Bevk je eden najbolj vrednh zastopnikov mlade slovenske literature, on je najbolj tipični, resnični in strastni pesnik življenja, običajev in tradicij slovenskega ljudstva, ki ga tvorijo po velikem delu verni, praznoverni in ubogi kmetje, kateri so vezani na zemljo in na žensko. Te dve strasti jih moreta zavesti do vseh prestopkov. On je tudi najbolj pozvan, da afirmira zunaj Slovenije literarno delovanje male domovine, kot naslednik Ivana Cankarja, edinega slovenskega pisatelja, ki je bil vreden, da se je dvignil do mednarodnega priznanja, in ki je imei na prve Bevkove spise očiten vpliv«.
»Vsebina Bevkovih knjig lahko priča onemu, ki pozna vire njegovih inspiracij, da je morda res pretiraval z barvami, da pa je izklesal žive duše in značaje. S kakšno umetnostjo so te grde strasti izklesane, kako natančno so analizirana čustva v njihovem nanizan ju do katastrofe, kako sodelujeta zemlja in nebo k neizbežnosti usode!... Pisatelj je doživel življenje teh svojih junakov, pozna jih kakor samega sebe in jih analizira s presentljivo resničnostjo«.
Urbani je izbral baš »Kresno noč«, da z njo predstavi Bevka italijanski javnosti, ker ga najbolj ceni kot »pesnika njegovih hribov, kot natančnega opazovalca svojega najbolj revnega in preprostega ljudstva z vsemi njegovimi vražami, strastmi, z njegovimi boji med moralnostjo in telesnostjo, med spo. štovanjem lastnine in nepremagljivim poželenjem po posestvu. To ljudstvo pa je vendarle dobro, velikodušno in verno: Bog in zlodej se borita v srcih preprostih duš«.
»Zato smatramo, da nobeno drugo delo ne bi bilo primernejše, da ž njim predstavljamo Italijanom plodovitega Cerkljanca. Ako bo ta zvezek vzbudil zanimanje, kakršno je vzbudil v nas, bo Bevkovo ime, ki je še neznano, kaj kmalu postalo splošno znano in priznano v Italiji, vsaj tako znano kakor med njegovimi rojaki«,	j
Tudi mi želimo prvemu italijanskemu prevodu Bevkovih del kar najboljši uspeh!	L. C.
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA
IZMJENA PRAVILA DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU
U nedjelju 6 o. mj. održana je izvanredna skupština društva »Istra«, na kojoj su prihvaćene slijedeće izmjene pravila: član 4.
Iza 6 tačke člana 4 nadodaje se 7 tačka koja glasi:
Društvo podupire moralno I materijalno sve emigrante bez obzira na članstvo u društvu, ali jedino ako Je takav emigrant manje od tri mjeseca na teritoriju Kraljevine Jugoslavije. Ako Ji preko tri mieieca i ••ugoslaviji, a nije član društva »Istra« u Zagrebu 111 punopravni član koleg drugog emigrantskog društva u Jugoslaviji koje Je učlanjeno u Savez ’ugoslovensklh emigrantskih udruženja, ne može mu se dati nikakva moralna ni materijalna pot' pora
Iznimno od toga propisa može se postupiti Jedino tada ako na to pristane više od polovicu sv.h članova upravnog i nadzornog odbora, i to na zajedničko, sjednici sazvanoj u tu tvrhu. Toj sjednici pretsjeda tada pretsjednik nadzornog odbora.
član 16.
član 16 mijenja se jedino u prvoj tački 1 glasi:
Upravni odbor upravlja društvom. Glavna skupština bira odbor po cl. 25 a) 1 to na godinu dana, t. J. do Slijedeće glavne skupštine, ćl. 25 a)
Izmedju člana 25 1 čl. 26 umeće se novi član koji glasi:
čl 25 a)
Izbor odbora na glavnoj skupštini vrši se ovako:
Ako Je predložena samo jedna kan-dldaciona lista, smatra se da Je izabrana, pa ne treba ni glasovati.
Ako su predložene dvije 111 više lista
I	bira se po proporci li. Pravovaljani glasovi razdijele se sa brojem......................
to čini količnik za liste. Prema kollč-
FRANCE BEVK V JUGOSLAVIJI »Beogradski Slovenec« prinaša:
Znani slovenski pisatelj France Bevk, ki živi stalno v Gorici, namerava po končani turneji po Balkanu izdati potopisno knjigo v obliki pripovednih novel. Po povratku iz Sofije mu priredi beograjski Pen-klub prijateljski večer. Slovenci rtlu želimo najlepše uspehe!
VELIK USPJEH MAiTETIĆ-BALOTINIH »ROŽENICA«
U SUŠAKU
U subotu je priredio »Lisinski« koncert u Sušaku Na programu su bile i »Roženi-ce» Matetiča-Ronj^ovega. Tom koncertu je prisustvovao i sam auktor »Roženica«, g. Ivan Matetić-Ronjgov. U uspjehu »Roženi ca« čitamo u sušačkim »Primorskim novi nama« i ovo:
— Za ovaj koncert vladalo je živo in-teresovanje kod svih’ljubitelja muzike, u prvom redu zbog Maletičevih »Roženica« koje su se nalazile kao druga točka na programu.
Nakon uspjele prve točke programa »Domaćinu« napeta je sva pažnja slušatelja na »Roženice« i od prvih zvukova do završetka ovog zaista velebnog djela g. Ivana Matetića-Ronjgova čitava dvorana slušala je bez daha majstorsku izvedbu ovog diela, pa da, kad su umukli posljednji tonovi, udari u neopisivi aplauz i pie' vačima i autoru koji se je takodjer nalazio u dvorani. Aplauz je dugo trajao i sva dvorana ostala je pod dubokim dojmom ovog velebnog djela i za čitavog odmora a i kod izvedbe ostalih točaka programa, koje je članstvo »Lisinskog« izvelo tako, da je to bils uistinu muzička senzacija -" Sušak.
NOVI BROJ
CAR-EMINOVOG »MORNARA«
Izašao je iz štampe 6 broj za juni Car-Eminovog »Mornara« sa slijedećim sadržajem:
Mornar: »Ja mislim da se ne ćete prevariti u meni« - Sedam pitanja. - Dundo Simo: Gajetunski razgovori. — Dr. U. S.: O pomorskom pravu. — C.: Tridesetgodišnji-ca jednog plebiscita. — Naši se iseljenici javljaju. — Što se to dogadja u Irskoj? Lujo Dorčić: Tajna jednog otoka. — Odgovori na sedam pitanja. — Pripovijest o mladiću, koji je htio da bude kapetan.
KNJIGA O PRVOJ NAŠOJ EMIGRACIJI
Krajem ovog mjeseca Izačl če iz štampe knjiga pod naslovom »C. I KR. RATNI LOGORI«, koju Je napisao naš Istranin Joso De-
U »ROŽENICAMA« JE MATEČIĆ PROGOVORIO VELIKIM GLASOM BOLA
Sušačke »Primorske novine« od 5 o. mj. donose Balotine »Roženice«, pa nastavljaju
Ovaj tekst, čiji je autor snažni istarski pjesnik, Mate Balota, i čiji su citirani stihovi duboki i lijepi kao san, a teški i kruti kao stvarnost, čini centar velebne kompozicije Ivana Matetića-Ronjgovega, nazvane »Roženice« (Sopele). Kao kompozitor Mafe-tić se dosad dosta rijetko javljao, napisavši nekoliko valjanih muških i mješovitih zborova, te nekoliko solo pjesama uz pratnju klavira, na stihove drugog čakavskog pjesnika, Draga Gervaisa. (Nedavno izišlih iz štampe.) Na Sušaku poznata je njegova vo kalna kompozicija »Pojmo mi, mala, na sa-manj«, izvedena po pjevačkom udruženju »Jeke sa Jadrana«, puna ljupkosti, humora, bez sentimentalnih primjesa, kojima obiluju naši kompozitori. Duboki i trajni dojam ostavila je i njegova kompozicija »Ćaće moj« (naricaljka za ocem),-u izvanredno; izvedbi djece trbovljanskih rudara. Ta naricaljka, sazdana na najjednostavnijem) gotovo najprostijem muzičkom motivu, uzdiže se svojom muzičkom strukturom do grandioznosti jedne tragične katedrale. Ovdje je Matetić progovorio velikim glasom bola 1 osjećaja, dok je u svojoj posljednjoj kompo ziciji, u »Roženicama« nadglasao ovu bol i ovu osjećajnost uzvišenom 1 prijetećom snagom zemlje »crlene zemlje 1 krasa«, koja je praiskonska i vječna.
»Roženice* nisu molitva, nije to piai za otrgnutom zemljom, nije to jauk Nazorovih galiota, nije to bukolična tišina Domjaniče-vih kajkavskih pastela. Sazdana na motivima »popuhnul je tihi vetar«, tanca, te stare istarske pjesme »Rodila loza grozda dva«, ta kompozicija nije samo muzičko-folkloristič-ki izraz jednog našeg kraja, kako su to, djelomice, Mokranjčeve rukoveti 1 Žgančeve medjumurske tonsko-lirske slike. Narodni motivi služe Matetiću samo kao skica, po kojoj gradi on svoju tvorevinu. »Roženice« je stvarao gotovo dvije godine, a nosio ih je u sebi već davno, kako je to lijepo spomenuo Viktor Car-Emin. n svome feljtonu
n
________________________________________     »Pjesnikova	suza«. Kompozitor	se Matetić
frančeski, "rodom	Iz Ližnjana. V ovoj	knjizi I p0fiiužj0 u »Roženicama« i	takozvanom
Je pisac obradio temu, koja će Interesirati na- 1	, -„„„y fo f o ns bea
ročlto nas Istrane a pogotovo one, koji sn 111 , »istarskom ljestvicom« (e I, g, as, hes, ces) sami .bili za vrijeme svjetskog rata po logo- ' dakle vrlo kratkom i skučenom, koju je, za-rlma ili su u njima imali kojeg svog pozna- J pravo on sain j »otkrio«, makar su mnogi
skrsttsj	*•«
ovoj temi — koliko bolnoj toliko 1 krvavoj — j ka) tragah za njom. >Kozeniee< je jjokalna i ft to je u njoj obradjena prva emigracija na- ] kompozicija velikog opsega i razgranjene*
itS "kr^r^t onih^traglčnfh 'godhm,11« j koncepcije (traje oko pola -ta) Iako pi-kojlma je počelo ono veliko zlo, koje još 1 da- j sana, uglavnome, četveroglasno (sopran, alt, nas bije naš narod. Pisac Je 1 sam. još kao tenor, bas) uz sola (bariton, sopran, tenor),
člfinaka^'plsao^o Pnj.KmIila^,’..stnnek0,,k0 te glasove rasparle, P^vostručuje tali knjizi je obradjen u glavnim Južni dio ko, da na mnogim mjestima postaje osmero-Istre oko Pule odakle Je 1 pisac rodom, pa se g]asna, djelujući arhitektonskom bujnošću
redom nižu slike logora kod Leibnltza, po aimfnn;iP »«htii»vniiići takova, ne svako madžarskim selima, kod GmUnda, zatim po ^ im tom je, zahtijevajući, iako a,
selima Austrije 1 češke, kuda je sve , bio ra- dnevnu, uobičajenu izvedbu, štrkan naš narod za vrijeme .svjetskog rata.
Način života, stradanja i patnje našeg naroda po tim logorima, oskudica, bijeda, glad 1 umiranje u masama od nečistoče, zaraznih bolesti i gladi — sve Je to Iznešeno u ovoj knjizi vjerno 1 be~ pretjerivanja.
Propagandni otsjek našeg Saveza posebnom Okružnicom preporučio Je knjigu pa |u I ml
vir
sa naše strane preporučamo društvima i pojedincima. Knjiga će Imati blizu 200 stranica. Cijena knjizi u prodaji bit će Din 30.— a u predbilježbi Din 25.—. Knjigu se predhllježuje kod pisca: JOSO DEFRANČESKI — OSIJEK — «EIZNEROVA 55
FERDO DELAK V BEOGRADSKI OPERETI
Ferdo Delak ie prevzel v svojo režijo v beograjski opereti nekaj odličnih operet. Beograjska opereta bo z njim mnogo pridobila, predvsem radi njegove dinamičnosti in duhovne gibčnosti-
niku liste dobivaju broj odbornika. Ostaci od količnika Idu na korist najjače liste i to kod izbora članova upravnog odbora, dok kod nadzornog odbora ostaci izvan količnika Idu na korist slabije liste, a'l koja je n svakom slučaju polučila količnik.
Izabrani se smatraju oni kandidati ko-!1 .,su redom izneseni na kandldacio-S?j listi. Ako je netko Izabrtn na dvije .	,,Rta' uptlra odmah na glavnoj
skupštini koji mandat zadržava. Svi funkcionari odbora konstituiraju se na odborskoj sjednici.
Predložiti na izbor glavnoj skupštini mogu se samo one liste koje sn predane upravnom odboru najkasnije tri dana pred skupštinu. Predlagačl Usta moraju dokazati da su kandidati vlastoručno potpisali pristanak da žele na listi an radjlvati.
Iza roka odredJenog za predaju kandi daclonth listo uplaćena članarina nema Silni ** I>ravo K,asa na Klavnoj sknp-
Osim toga je prihvaćen i pravilnik o materijalnoj pomoći članovima, koji pred-vidja osnivanje tri fonda: bolesničkog, posmrtnog i fonda za nezaposlene. Jedan dio članarine će ići u te fondove i pravilnikom 1® odredjeno, kada i koliko pojnoći može član dobiti iz tog fonda. .Istra« — Zagreb.
Občni zbor »Soče« u Dolnji Lendavi
„(„P'., Lf.n d aJ a’ 8 Junija 1937. — Podruž-!i1C5r)2roatva 1,,6oča* Dolnja Lendava, Je Ime-J/b dn®33, 5?aJa *• L svoJ s- redni letni občni ?tb nK*Pide iežba. 56“£i Predsednik Peternel otvo-111 obširno poroča o delu v zad-HÌenK(letu‘ ,Na k°ncu poročila Je Izrazil željo d?uštinSen	emigranti bolj zanimali za
blami t«Pri?tStV V Je izdal° 3600 Dln- Članom v Ulagu kot zimsko pomoč, blago se le dobilo
fS m Vm£tkl cCeHnl- Vsak ela^°e dobil dskoro «oni? J?2 8 -*,PodP°r Podeljenih 690 Din. Po-7ana £lanom znašajo 1147 Din.; v bla-
eptovlne 2320 Din. 'Dolgov društvo nima. Društvo je priredilo razne komemora-
sisrFsSs-sfi'. \ rš:
cerkvi so je vršila "žalna sl^žba^Tjožja^nr^ia-tepo Pel poseben cerkveni zbor sestavni dmštvenP*------- -Jl-d— Je 80VOr11
»Istra« na
SB „.K""" B““i
. Društvo Je poslalo 3 delegate na sestanete delegatov emigr društev na ozemlju bivše ml-rlborske oblasti v Mariboru. Emigrantskemu kongresu v Zagrebu sta prisostvovala Sredic nlk In blagajnik. Vse poti je predseefnik de lai na svoje stroške. Društvena Dlsarnad^ imela veliko dela z dajanjem raznovrstnim in®
1iIn°8i,n emlJgrantom So bfn i bstiv:
IJenl izkazi za zaposlitev in bolnico Poročila 80 k'1«1 soglusno sprejeta. Od predsednika nadz. odbora Pupplsa predlagana razrešllnica je bila soglasno sprejela Polivala In prlzna-
DR. MIJO MIRKOVIČ — ČLAN SLA VENSKOG INSTITUTA U PRAGU
Dr. Mijo Mirkovič, sveučilišni profesor u Subotici, izabran je na posljed-nJoJ . glavnoj skupštini Slavenskog instituta (Slovansky Ustav) u Pragu 3 o. mj. izvanrednim članom.
Zagrebački »Obzor«, registrirajući tu
VÌnf	Presse*- Piše i ovo:
Dr. Mijo Mirkovič, poznat je hrvatskoj kulturnoj javnosti i po svojim izvrsnim čakavskim pjesmama, pod pseudonimom Mate Balota.
ŠTEFANIJA FRATNIKOVA NASTOPA V SALZBURGU
Mlada slovenska pevka in naša rojakinja Štefanija Fratnijfova bo nastopila na letošnjem salzburškem festivalu v »Čarobni piščali« pod vodstvom slovečega dirigenta Toscaninija. Želimo ji obilo uspeha —
NEVENKA PERKO PLEŠE U PARIZU
Zagrebački balet nastupit če 7 jula u velikom pariškom kazalištu Champs des Elysees u okviru umjetničkih priredaba svjetske izložbe i izvest će Baranovićeve balete »Licitarsko srce« i »Imbrek s nosom«. Glavnu žensku partiju u »Imbreku« plesat će u Parizu gdjica Nevenka Perko. Ona je već svojim lanjskim nastupom na berlinskoj plesnoj olimpijadi zapažena od internacionalne kritike i najbolje ocijenjena, pa vjerujemo da će njen nastup u Parizu u odličnom Baranovićevom baletu takodjer potpuno uspjeti.
nje je bila priznana obema tajnikoma Grau-nerju in Prinčiču.
Volitve: bil je Izvoljen sledeči odbor: Peternel Ludovik js kljub slabemu zdravju na željo vseh članov ostal še nadalje predsednik, kot poslevodečl podpredsednik pa Je izvoljen P u p p i s Alojzij, tajnik Prinčič Stanislav, odborniki: Prane- 'n Anton, He-rak Martin in Benza Ivan Iz Pince; Budin Gabrijel, Troha Pran-. In Peric Prane Iz Be-nice; Pahor Franc. Pahor Angel, Perfolja Karel iz Petešovci; Grzej Prane In Kancut Anton iz Kamovcl; Radikon Izidor in Valenčič Alojz iz Dolge vasi; Pavšič Josip Iz Lendave. V nadzorni odbor izvoljeni: Čehovin Rudolf, Grauner Anton in Grauner Ivan.
Na občnem zboru sta bila Izvoljena kot častna člana tuk. društva dr. Ivan Marija čok, predsednik saveza emigrantov In predsednik Peternel Ludovik.
Razpravljalo se je tudi o novih olajšavah, ki jih nudi novi finančni zakon za dosego državljanstva.
Predsednik: Ludovik Peternel; — tajnik: Prinčič Stanislav.
IZLET EMIGRANTOV V KAMNIŠKO BISTRICO
Kamnik, 4 junija 1937 — V nedeljo 30 maja t. 1. so priredili emigranti č.lanl društva »TABOR«, »Kluba jugosl. akademikov Iz Trsta, Gorice In Istre« ter »Primorskega akademskega starešinstva» Iz Ljubljane In društva »Sloge« Iz Kranja krasno uspel celodnevni pe-šizlet v Kamniško B'strlco. Odzvali so se v prav lepem številu vabilu društva »TABOR« iz Kamnika, ki je hotelo na ta način proslaviti petletnico svojega obstoja. Seveda je pri pripravah za ta Izlet mnogo pomagal »ORGA-NIŽATORNO PROPAGANDNI ODSEK S. J. E. M.« Iz Ljubljane.
Kmalu po 7 uri z latra j jo je mahnila proti Kam. Bistrici skozi mesto Kamnik lepa skupina kolesarjev in kolesark iz Ljubljane, a sledili so jim mnogi pešci. Emigranti Iz Kranja, pod vodstvom agilnega tov. predsednika, »o se kakor lanskega teta tudi letos pripeljali v Kam. Bistrico kar v svojem avtobusu.
Takoj po prihodu skunin na Izletno točko, se Je razvila prisrčna zabava z žogami, harmonikami In petjem. Posebno nas je zabaval tudi naš mali petletni narmonikaš Martinuzzl iz Kranja!
Zbirališče je bilo lepo okrašeno z našimi državnimi trobojnicami. Mešani pevski zbor »Tabor« iz Ljubljane je občutno zapel nekaj pesmi, akademik Bordon pa je z zanosom recitiral iz naših pesnikov. Predsednik »Tabora« Iz Kamnika je v toplem govoru pozdravil v Imenu društva vse navzoče — jim pojasnil pomen petletnega dela Istega — ter jih prosil naj bi »Taboru« ohranili svojo naklonjenost. Prečital Je tudi čestitke »Orjema« Iz Kočevja k petletnici del'-. K besedi so se lavili znani naši emigrantski govorniki iz Ljubljane, ki so pozdravili navzoče in čestitali društvu »Tabor« v Kamniku k r tegovi petletnici. Za lepe govore, polne poučnih informacij In koristnib nasvetov, so bili vsi govorniki od navzočib nagrajeni z Iskrenim odobravanjem.
Predsednik se je vsem navzočim zahvalil za vso dobro voljo, ki so |o prinesli s seboj v Kamniško Bistrico, in lili prosil, na| sporočilo pozdrave kamniškega »T.ibora« tudi’ onim našim emigrantom, koji se lega Izleta niso mogli udeležiti. Po skupno mogočno odpeti himul »HEJ SLOVANI« so vsied Izvanredno lepega pomladanskega vremena emigranti ostali v LTLe.Strm. k?t‘fKT Gorenjske v neprisiljeni, naftni	8 ,”r® b'1 poldne, nakar So Sé
napotili proti Kamniku. — Hnahajali „mo se
Sr?LnTot,nc d«n-ravo8tl in utrjeni v prepri-čanju, da more samo delo, trdno, vstratno in požrtvovalno delo roditi uspeh, ki ga hoče doseči naša emigracija:
Po prihodu v Kamnik smo se še ustavili znani R osti Ini nafte rojakinje. In agilne čla-nlce ge. Zofke Blrkove, ki nas je imenitno postregla, dokler nas ni razdružil odhaja loč* večerni turistički vlak. — a Z.
Zajednički izlet emigranata iz Beograda na Zmajevac
.	8 juna 1937, — Na inicijativu
“druženja Istra-Trst-Gorica u Beogradif nri-redjuje se u nedjelju 13 juna o e u zaied-niči sa bratskim društvima iz Zemuna ^^Novog Sada Izlet na Zmajevac.	1 N
=f=2fiet T-dj prlredjuje vozom Iz Beograda do stanice Vrdnlk, odakle se polazi pfefke r» Zmajevac. Polazak fa stanice Beograd u 5 46 VrrinltaUrfjUt?0 V Vrdnlk se Stiže U 8 06 (cd tećenjaL majevca oko 1 Eat laganog pje-
u 21046atkntim PredvidJen sa stanice VrdniJf 23.48 satlk	vozom stiže u Beograd U
stouaDin Zaap0laz^k ^ Povratak iz Beograd» sebe fnniH33--’■ Kartu će svaki izletnik z» a“piti na polaznoj stanici. Izletnici 12
nfć?UriovPv;kl:,Ke"' će 80 na zem“nskoJ sta-jevcud0lC će Kovosadjaui dočekati na Zrna-
kar^kfi^» “r,12104 a!1113*1;? totlmnog društvenog
zS^i r^a^eŽVc8!
ki ponese sobom sve potreb no za Kvnin nn^kr-
predvid)* se upucL
ki ponese spbom sve potreb no za svohropskr-5?; 5® slučaj da bi do tog dana (13 VI ^ nastupilo nepovoljno vrijeme za izlet izletnici moči će se u subotu 12 o. ml obratiti dru-
telefon br^MR^ 111 *,elef°nskl na Savez -oriluču O 'polasku ~ doznaju definitivno
____	_____ lb
U Zagrebu se osniva pjevačko društvo
Na nedjeljnoj izvanrednoj skupštini dru-štva »Istra« u Zagrebu zaključilo je Član-
e b° ja*1 kv'^rJa đosadaniu pjevačku sekciju društva i da poradi na osnivanju samostalnog pjevačkog društva.
Izabran je pripremni odbor koji će izraditi pravila i čim prije sazvati konstituirajući! skupštinu novoga društva.
Na samoj skupštini pao je predlog i odmah prihvaćen da se novom društvu dade ime »Roženice« i da se auktora kompozicije »Rozemca«, g. Ivana Matetića-Ronjgova, zamoli da bude zaborovodjom novoga društva.
Na potirbu osnivanja našeg pjevačko? društva u Zagrebu osvrnut ćemo se naskoc ro posebnim člankom.
60-LETNICA NAŠEGA ROJAKA NA JESENICAH
N* Jesenicah, kjer je uslužben P? Kld kod delovodja je dne 26. maja t-praznoval naš rojak Anton KokeL doma iz Idrije svoj šezdeseti rojstni dan-Prvotno je služboval kot orožnik v raZ' nih krajih Slovenije m ko je pred ^ leti stopil v pokoj je ostal na Jeseni" cah, kjer je znan kot delaven in jen mož. Našemu rojaku iskrene čestitamo in mu želimo da bi zdrav in ve" sel učakal skrajno življenjsko mejo!
^in’^-* Orlasi ^"aVnàj^; ejemkrn -^msSl^tzSarač? Konz^rtfriStre”	Sten. orS]’vJSdgovam 1 v’an™'"0’ “ AmerUtn * dotai*
T!»ak: stečajnina Jugoslovenske Stampe <L d, Zagreb. Mai^ko^a 28a. - Za tTsk^u odgovara k^on Polanorič zS. iu^138lAR1> z™““>ilrova48/1«