352 Deželni zbor kranjski. (Peta seja. — Konec.) V popolu danski seji govoril je še poročevalec S u k 1 j e Najprvo obrnil se je do stranke, ki trdi, de je vera v toliki nevarnosti ter rekel: To dragoceno svetinjo našega naroda branili bodemo z Vami, če bode treba. A zdaj se ne gre za to, nego za očitno nadvlado nad vso posvetno inteligencijo v vseh vprašanjih bodisi verskih ali posvetnih Kani pridemo s pesništvom, kiparstvom, slikarstvom in sploh vedo, Če bomo tako ozkosrčni, kakor ste Vi oziroma škof. Vsi škofje pa niso taki. Na zadnjem katoliškem shodu culi smo strmeč čudni izrek, da se je poshdnji kapelan več učil nego najučenejši lajik. Take izreke se mora le z obžalovanjem jemati na znanje. Bele vrane so, ki iz prepričanja hodijo z Vašo stranko, kar jih je namreč izmej posvetnega razumništva Pridruži se Vam kak špekulativni odvetniški koncipijent, nadejaje se, tako pridobiti si klijentelo, dalje cela vrsta malih „štreberčkov,u ki zdihujejo po mandatih, za katere pa nimajo sposobnosti. Imejte jih, koristili Vam itak ne bodo dosti. Nam, ki imamo nekaj lastnega prepričanja, na taki podlagi ni mogoče skupno delovanje. Mislim, da sem prav razumel besede dr. Tavčarja, naj se združi vse posvetno razuumištvo v veliko narodno stranko, da se v bran postavimo nasilstvu.; ki smo je doživeli poslednje dni. Tem besedam so živo pritrjevali poslanci in občinstvo. Na to preide govornik na druge zadeve. Ostro obsoja vlado, ki večkrat prav po nepotrebnem razburja duhove. Zahteva graditev novega gimnazijskega poslopja in reaktiviranje kranjske gimnazije. Glede zatiranja Nemcev pravi govornik nasproti baronu Sehvveglu, da bi bilo želeti, da bi bili Slovenci vsaj en teden v onem položaji, kot so zatirani Nemci. Politični položaj spremenil se je zadnji čas bistveno in čaka nas težko delo. Treba bo biti nam bolj odločnim v narodnem boji. S tem se je zaključila generalna debata in pričela na to podrobna razprava. Finančnega odseka poročilo pravi: Skupna potrebščina proračunjena je na 837.557 gld , pokritje pa na 844.022 gld., znaša torej presežek 6.465 gld. Svoj nasvet utemeljuje finančni odsek takole : A. Potre bš č in a. I Troški deželnega zbora 14 514 gld II. Administrativni stroški 53.494 gld. III. Troški za deželno posestvo 7 680 gld. IV. Troški za deželno-kulturne namene in vodne zgradbe 51.125 gld. V. Troški za javno varnost 26.261 gld. VI. Troški za zdravstvo 9.657 gld. VIL Dobrodelne naprave 23 3.043 gld. VIII. Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene 217.873 gld., mej temi podpore: 1.) Pedagogiškemu društvu na Krškem kot podporo 100 gld. in za nakup po njem izdanih knjig 100 gld , skupaj 200 gld.; 2) Ciril in Metodovi družbi 1000 gld.; 3) „Eudečemu križu" 100 gld ; 4.) društvu „Zur Pilege kranker Studierender'' na Dunaji 50 gld ; 5) podpornemu društvu juridične fakultete na Dunaji 50 gld. ; 6 ) podpiralni z ilogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci 200 gld.; 7.) podpornemu društvu rudarskih akademikov v Ljubnem 20 gld.; 8 ) za podporo mladim umetnikom 1000 gld. ; 9.) gimnaziji v Novem Mestu 250 gld ; 10.) Luki Jeranu za dijaško kuhinjo 200 gld.; 11.) muzealnemu društvu 400 gld.; 12.) učiteljski vdovi Magdaleni Vrančičevi 50 gld 13.) „ Glasbeni Matici - v Ljubljani 600 gld. IX. Troški za občila 127.150 gld. X Troški za priprego in vojaške namene 11.350 gld. XI. Primanjkljaj deželnega posojilnega zaklada 83.410. XII. Razni troški 5000 gld. B. Pokritje. I. Prihodki iz deželne imovine 55.302 gld. II. Prihodki iz javnih naslovov 58 884 gld. III. Prihodki iz deželnih zavodov in razni prihodki 86.444 gld. Pri poglavji IV potrebščine predlaga posl. Povše, da se dovoli 1000 gld. za nakup mladih težkih kobil težkega konjskega plemena. Posl Mesar priporoča s posebno resolucijo še nadaljoo premovanje konj v Bohinji PosL LavrenčičV priporoča nujno vravnavo voda v vipavski dolini. Po>l. Kavčič zahteva že toli potrebne naprave vodnjakov na Krasu. Posl. dr. Papež pravi, da bo z uravnavo \ipavskih voda?, dosti dela in izreka željo, da bo treba od vlade prej 5 %. podpore izposlovati. Deželni predsednik pravi, da prej ne-more vlada ničesar storiti, dokler ni dotičnega zakona. Poro- v čevalec Suklje priporoča nujno uravnavo vipavskih voda m resoluciji posl. Povšeta in Mesarja, kateri se tudi vsprejmeta. Pri poglavji VII konstatuje poročeval-c, da so pogajanja za nakup zemljišča za zgradbo nove bolnice dognana. Pri poglavji VIII priporoča posl. Hribar, da se kupi za muzej zbirka polžev in mahov župnika Eobiča Posl. dr Papež: podpira ta predlog. Pri poglavji IX priporoča posl. Hribar prošnjo Metličanov glede cestne zv< ze z dolenjsko ž leznico. Istotako priporoča cesto iz Dol Bernika do Vodic. Dalje graja ta poslanec upravo južne železnice, ker ni ravnopravna pri svojem postopanji in ne da pravic slovenskemu jeziku. Konečno* stavi poslanec nastopno resolucijo: Deželni zbor Vojvodine Kranjske priznava, da bi železnična zveza Celje-Kamnik in Kamnik-Kranj bila velike važnosti za narodno-gospodarski razvoj dežele kranjske in izreka, da bode s prevzetjem primernega zneska glavinskih delnic rad podpiral svoj časno zgradbo teh železnic. Besolucija izroči se na predlog posl dr Schafferja deželnemu odboru, da jo uvaži in poroča o njej Posl. Mura i k predlaga k XII poglavju resolucijo, po kateri naj se dovoli naknadni kredit 7000 gld. za podporo po uimah poškodovanim Po?l Žitnik predlaga v ta namen 10.000 gld , kar se tu 11 vsprejme. Drugi predlogi finančnega odseka vsprejmo se vsi brez debate. — Finančni odsek dalje predlaga, da se za leto 1893. podaljšajo sledeči krediti : 1 ) Za uravnavo Mirne 1. obrolc 20.000 gld., 2 ) za cesto Lipa-Podpeč 1000 gld., 3) za. preložitev okrajne ceste pri Selih 3500 gld, 4 ) za preložitev okrajne ceste pri Vrhniki 3000 gld , 5.) za preložitev kočevsko-laške okrajne ceste 3500 gld , 6 ) za napravo savskega mostu pri Smledniku 5000 gld., 7.) za obrambo mostu čez Ljubljanico pri Gor. Kašlji 1000 gld, 8 ) za zgradbo infekcijske bolnice 20.000 gld. — Finančni odsek stavil je potem še-nastopne predloge : I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za leto 1893 v znesku.......837.557 gld. in zaklada v znesku........86.444 .. torej s primanjkljajem . . 751.113 gld. se potrdi. II. Za potrebno pokritje primanjkljaja v znesku 751.113 glL naj se za leto 1893 pobira: 1.) 40% priklada na užitnino od vina, vinskega m sadnega mošta in od mesa v znesku 136.156 gld. 2.) Sledeče naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekoč:n brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld., b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo-18 kr., v skupnem znesku 180.000 gld. 3.) 28% priklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 441.422 gld. III. Deželnemu odboru se naroča pridobiti sklepom pod II 1) in 3) Najvišje potrjenje. — Predlogi se vsprejmo. Konečno predlaga finančni odsek sledeče resolucije k proračunu deželnega zaklada za leto 1893 : 1.) Visoka vlada se pozivlje, naročiti okrajnemu glavarstvu v Eadovljici, naj v smislu obstoječih zakonskih določil skrbi za ustanovljenje vodnih zadrug zaradi ohranitve obram- Novice. 353 foenih in zagradbenih naprav v gorenji Savski dolini (ad .,, Potrebščine", IV., 4). 2) Visoka vlada se pozivlje, da zaukaže okrajnim glavarstvom, naj se pri pregledovanji plemenskih bikov strogo drže predpisov § 7. zakona z dne 11. avgusta 1890, dež* zak. št. 4, ter skrbe za to, da se doticni ugledi kolikor mogoče kumulujejo in komisijski treski znižajo (ad ,.Potrebščine", IV., 9 b). 3) Visoka vlada se naprosi,