Si 35.
V Gorici, v četrtek dne 28. marca 1907.
\
Tečaj XXXVII.
litij* trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek* S0l)0t0 oh' 4. uri popoldne tet stane   po poŠt J-ipmana ali v Gorici na. dom poSiljana: '             vse leto      ........in K
¦/.•••¦........]()r •
Posamične Številke stanejo .10 vin.   ^
SOČA" ima naslettirju'feredne'pi1l'og#r^Ob.?n»!»!f ¦mi !*"11 „Cažipot po Goriškem in Gradišfianskem" in Kažipot po IJuMjani in kranjskih mestih", dalje dva-[vj v lihi „Vozni red železnic, parnikov in poštais we»" t«?1' n«se6no prttog0 »Slovenski Tebnik". -  \arociiino  sprejema mpravništvo v Gosposki  ulici J^v. T 1- na^1'' v »Goriški   Tiskarji*^v fiabršjek U Barocila brez doposlane narofnine se ne ozira« Oglasi in poslanice se racunijo po Potit-vrstaH dskano  t -krat  16 v, 2-krat 14 v, .3-krat   12 v vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prosto] .. Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrstah obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovori
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici
Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospoi i ulioi St. 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogoi^ govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulioi št. 7 v I. nadstr. na levo \ tiskarni.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iti stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz y Šolski ul., Jelleisitz v Nunski nI., Tar. Lebnn na tekališJSfl,.. os* Verdi, Peter Kvebelj v Kapucinski ulici, J. .Bajt v-po-' kopališcni ulici, L Matiussi v ulici Formica, l.^rlovafl&kf • v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakamč-LSvrenSiS -na trgu della Caserma.                             i-..-. .-^^.
— Telofon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in z&V
lloi) uolilni red
nklM zbor in dr. Gregorčič.
Kaj takega Še ne! Vemo že zdavnaj, da je semeniški profesor in dohtar 8V, pisma Anton Gregorčič sposoben za marsikaj, za kar bi drugega človeka ne bilo dobiti, ali da more priti tako pod pot, da sklene z Lahi komplot proti svojemu lastnemu narodu, tega bi vendar še ne bili pričakovali. Storil je to - zato pa je preklet njegov spomin med goriškimi Slovenci.
Da je dosedanji deželnozborski volilni red velika krivica za Slovence, o I- tem je prepričan pač vsakdo v deželi. Vsi *mo hrepeneli po drugih časih, ki nam prinesejo pravičen volilni red, da bomo zastopani v deželnem zboru in ,, odbora tako, kot pritiče dvotretjinski veČini. Nijednega zavednega goriškega Slovenca ni, ki bi Želel, naj ostanemo v deželni hiši še nadalje pod tujčevo peto, marveč vsi hočemo pravično razdelitev zastopstva. Vse je pričakovalo, da kadar pride do tega, da se bo spreminjal deželnozborski volilni red, prične od slovenske strani resna, energična akcija, stremeča za tem, da se napravi enkrat pošteno konec dosedanjim krivicam, da ne bo večina v deželi imela manjšine v zastopstvu v de-že'- im zboru in odboru. Pa kaj se je zgodilo? Vitez Gregorčič se je v mino-lem zasedanju deželnega zbora lepo pomenil z Lahi glede novega volilnega reda za deželni zbor, kar natihoma so napravili vse lepo med seboj ter določili X. sejo kar drugi dan za IX., in v seji je bil na dnevnem redu načrt norega deželnozborskega volilnega reda. Kar prva točka je bila ta, in strašno ^ je mudilo. Pričakovalo se je, da se izroči načrt odseku v pretres, toda ne;
kar »razpravljati« se je začelo, in sprejet je bil nov deželnozborski volilni red z vsemi glasovi proti glasovoma Štreklja in dr. Treota. Videlo se je, da so se slovenski klerikalci pomenili z Lahi ter imeli že naprej, pred to sejo, določeno, da doženejo sprejetje novega deželnozborskega volilnega reda. Vsak odpor je bil brezvspešen.
Glavne točke volilnega reda za deželni zbor smo priobčili takoj. Iz njih je razvidno, kako bi bili goriški Slovenci osleparjeni, ako bi postal ta načrt zakon. Ostalo bi prvič pri starem razmerju, da bi imela večina v deželi manjšino v zastopstvu v deželni hiši, drugič pa bi bila zadana Slovencem nova krivica glede glavnega mesta v deželi. Gorica je glavno mesto slovenskega dela dežele, in Gradišče je »ia capitale« za Furlanijo. Tako umemo to mi, tako umejo to Furlani. Da hočejo laški »kaporioni« v Gorici priklopiti naše glavno mesto Purlaniji, to tudi umejemo, ali umeti ne moremo, kako se more dobiti človeka, katerega je rodila slovenska mati, ki pritrdi Lahom v takem njihovem stremljenju, ki proda iz golega egoizma najvažnejšo točko v našem narodnostnem boju ljutemu brezobzirnemu nasprotniku. Dobil se je tak človek. Ta je dr. Anton Gregorčič. Kar pojmiti ne morejo ljudje po deželi, kako je mogoče, da odstopi »ljubljenec naroda« Gorico Lahom kar tebi nič meni nič ter da se uda nadaljevanju starega razmerja v deželni hiši. Dr. Gregorčič hi govoril niti besedice, da bi se pri novem volilnem redu odpravile stare krivice, pod katerimi tako britko trpimo, marveč je ves srečen, da ostane staro krivično razmerje: Lahi v večini, Slovenci v manjšini — ter da ostane deželni glavar Lah, Dr. Gregorčič je ves zadovoljen s takimi odnošaji, ker taki odnošaji držijo na površju njegovo sveto posodo — toda kje je še kak goriški Slovenec, ki poreče, da je prav tako?!
Na shodu pri Bebku v nedeljo je govoril tudi dr. Gregorčič, in sicer o novem volilnem redu. Drznil se je trditi, da na slabšem po novi volilni postavi ne bomo. Kaj še slabše bi nam rad privoščil don Antonio ? Saj je tako slabo, da slabše ne more biti, že sedanje razmerje! V resnici pa smo na slabšem, ker bo 15 Lahov proti 14 Slovencem.
Nekaj pa je ušlo svetlemu možu na shodu pri Bebku! Pripovedoval je, kako se je pogajal z Lahi pri novem volilnem redu glede" volilnega cenzusa za veleposestnike, glede goriške okolice itd. O vsem tem so se torej pomenili klerikalci in Lahi sami med seboj na skrivnem, ne da bi napredni poslanci kaj vedeli, skuhali so volilni red prikrito, in v zbornici so ga kar sprejeli. Gregorčič je le za pesek v oči predlagal neko spremembo v zbornici; poznalo se je, kako je bilo vse domenjeno. Vse drugo, kar je čvekal Gregorčič pri Bebku, je laž in farbarija.
Dejstvo je, da je on kriv, da je sprejet tak krivičen volilni red. Če bi se bil hotel upreti krivici, če bi ne bil zadovoljen s krivičnim volilnim redom, bi bil razkril  spletke od strani 1 Lahov   slovenskim naprednim poslancem, in Slovenci bi  bili zapustili dvo-j rano, ako bi bili hoteli Lahi kar spre-I jeti volilni red —• potem bi bila krivica 1 onemogočena. Tako pa je vse prikrival in omogočil nov hud udarec goriškim Slovencem.
Pr zakaj je to storil? Zastonj ne. On je v zvezi z vlado in Lahi. Kaj «o mu obljubili, kaj mu dajo ?!
Cerkljanski župan Kosmač
v jaoni luči.
Anton Kosmač,  župan v Cerknem, je mož, ki iz posebnih vzrokov veliko drži  na i županski stolec velike županije Cerkno in kakor klerikalec tudi ni  izbirčen v sredstvih,
obdržati se u<i tem zlatem stolcu. K Pridigo tega, ko je imel zaradi svojega Lu^anovanja oster boj s svojimi podžupani in starešini, v lastni njegovi stranki mu je predla huda, ker ga je vse začelo zapuščati. Takrat se je spravil nad podžupana Vincenca Bojica, ker gaje bil ta na javnem shodu obdelal. Župan F3smač je pozval podžupana pred sodnh'o. Boj se je vodil med obema ojstro, od obeh strani se je nabiralo gradivo zs, obdolžitve in za obrambo, in ko je začetkom meseca februarja županu Kosmaču sreča bila toliko mila, da je bil njegov nasprotnik podžupan Hojic od prve sodnije obsojen radi večine izrečenih obdolži* tev na 80 K globe in povrnitev troSkov, je bil ubogi župan Kosmač tako izmučen in obdelan od svoje zmage ka* kor oskuben petelin in niti ni mogel zapeti svoje zmage po klerikalnih listih v cerkljanski svet. Še le dolgo časa pozneje se je po drugih listih Čitala kratka in ponižna opazka, iz katere je bilo spoznati, kako krotkega in ponižnega se je čutil premagani zmagovalec. Ali glejte, ljudje božji l Prišel je čas volitve v okrajni cestni odbor cerkljanski in s to volitvijo se je obnovila Županu Kosmaču vroča želja, vzdržati se tudi na tem zlatem prestolu, kjer se lahko opravi toliko komisij v Tolmin, Gorico in Trst ter napravi toliko dragih načrtov in proračunov, naj se že ti od oblastnij odobrijo ali ne! In ko je videl župan Kosmač, da mu v sedanjem starešinstvu za to mesto ne cvete pšenica, kaj je napravil? Zgovoril se je na BŽnidarčkatt, ki ga je bil v prejšnjih mesecih tako pošteno obdelal, češ, da s takimi možmi, ki ga tako napadajo, ne bode sedel skupaj v starešinstvu, in odložil je z drugimi svojim.4 nristaši, ki so se zopet skesano povrnili v njegovo naročje, starešinstveno mesto v občinskem odbora. Vsak, ki zna šteti do pet, je moral takoj sprevideti namen našega prebrisano sebičnega župana, kajti ves ta manever šel je na to, da se razpišejo nove občinske volitve, da postane z novimi volitvami župan Kosmač z o-pet prejšnji paša v cerkljanski občini in da se s pomočjo njemu prijaznih podžupanov dvigne na prestol   okrajnega   cestnega  od-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
^ »Treh mušketirjev", =
Francoski spisal: asaa==   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Daljo.)
Pojdimo, pojdimo, pravi vodja, sedaj se ni nič Mogoče varati; tako more govoriti samo Garkonec, ln zato tale ni oni, ki ga mi iščemo. Za nocoj smo Rešili svoj cilj, umaknimo se. Videla se bova še, gospod d' Artagnan, je nadaljeval vodja z povzdig-njanim glasom.
j- Da, toda ne pod tako ugodnimi pogoji za vas, pa*i Gaskonec ironično; morda boste takrat sami, m morda se zgodi to po dnevu.
— Prav, prav, odvrne glas; na pot, gospoda!
In četa je izginila godrnjaje in groze v temi v sn»eri proti Parizu.
D'Artagnan in Planchet sta ostala še trenotek.
kot bi
se hotela braniti;  toda ker se je šum vedno
Planchet je ravnokar storil jednako. ko je padla | nepričakovana teža na zadnji del konja, ki je sedel na tla.
—  E, gospod, je zaklical Planchet, za mojim hrbtom nekdo sedi!
D'Artagnan se je obrnil ter videl v resnici dve človeški postavi na Planchetovem konju.
—  Kaj naju sam zlodej preganja! je zaupil ter potegnil meč, da bi napadel novega gosta.
—  Ne, dragi moj d'Artagnan, pravi ta; to ni zlodej: to sem jaz, Aramis. V tek, Planchet, in na koncu vasi na levo !
In Planchet z Aramisom za hrbtom je pognal konja v tek; za njim se je spustil v dir d'Artagnan, ki je začel misliti, da sanja fantastične sanje brez vsake zveze.
X.
i oddaljeval, sta spravila svoja meča v nožnici.
boli -v
t»0vT ^e(*aj vidiš, norček, pravi mirno d'Artagnan 'a**«u, da ni veljalo nama.
r I°.da komu drugGInu Pa ? vpraša Planchet. Pri moji veri! jaz ne vem   in me tudi malo
Hov t ?a me pa to» kako Pridem v samostan jezu hoče v na konJa' pojdimo potrkat! Naj velja,kai '/rafa! pojedo nas ne!
« Artagnan je skočil v sedlo.
Opat Hei^av.
Na koncu vasi je krenil Planchet na levo, kot mu je bil velel Aramis, ter se ustavil pod oknom, ki je bilo razsvetljeno. Aramis je skočil na tla ter tlesknil dvakrat z rokama. Takoj se je okno odprlo, in nekdo je spustil iz vrvi spleteno lestvo dol.
—  Dragi moj, pravi Aramis, če hočete splezati gor, vas bprej.nem z največjim veseljem.
—  A, tako! vsklikne d'Artagnan ;* tako se torej pride k vam?
—  Ko odbije deveta ura zvečer, že mora biti tako, odvrne Aramis: hišni red je v našem samostanu zelo strog, vrag ga vzemi.
—  Oprostite, dragi prijatelj, pravi d'Artagnan, zdi se mi, da ste rekli »vrag ga vzemi.«
- Bes? odvrne Aramis smeje; mogoče! Ne morete si misliti, kakih slabih navad se navzame človek v teh preklicanih samostanih in razposajeno se vedejo vse te cerkvene miši, s katerimi sem primoran živeti; toda nočete li splezati?
—  Pojdite naprej, jaz pridem za vami.
—  Kot je dejal pokojni kardinal pokojnemu kralju: »Da vam pokažem pot, sir.«
In Aramis se je lahko vspei na vrv ter prišel v par trenutkih do okna.
D'Artagnan je plezal ža njim, toda počasnejše; videlo se je, da mu ta vrsta poti ni tako domača kot njegovemu prijatelju.
—   Oprostite, pravi Aramis, zapazivši njegovo, nerodnost; ko bi bil vedel naprej za vaš obisk, bi bil dal prinesti vrtnarjevo lestvo; toda zame samega zadostuje ta.
—  Gospod, se oglasi Planchet, vide* da bo d'Artagnan skoro na vrhu lestve, za gospoda Aramisa je to lahko, tudi za vas Še gre: za silo bi šlo morda tudi zame, toda najina konja ne moreta splezati po lestvi.
—   Peijite ju pod ono-le lopo, prijatelj, pravi Aramis ter pokaže Planchetu neko zidino, ki se je dvigala na planjavi, tam najdete slame in ovsa zanja.
—  Pa zame? pravi Planchet.
—  Vi se vrnite pod to okno, tlesknite trikrat z rokama, in spustimo vam dol živeža. Potolažite se, tu ne umrjete gladu, vraga! Pojdite!
i,                               (Dalje pride.)
bora. Prav klerikalno hinavski je bil torej j njegov izgovor, da zaradi „Žnidarčka" on in njegovi mameluki ne morejo več prestati v j občinskem starešinstvu!
Tako licemersko postopanje pa se. obsoja samo posebi in zahteva, če tudi pravda s podžupanom Rojicem še ni končana, javite luči, da ne bode tako postopanje našim in drugim ljudem v pohujšanje! — Preskrbeli smo si" naslednje gradivo:
Kako se je župan Ko?mač blamiral in kako je paševal v občini.
Kosmač se ravna po drugem načelu, kakor je predpisano v krščanskem nauku. On plačuje samo tiste, ki so na njegovi strani, kaznuje pa tiste, ki so proti njemu. Tako je bil župan Kosmač dober prijatelj starešine Antona Zajca, in ko je bilo treba popravljati občinsko pot poleg posestva Antona Zajca, mu je namignil veren njegov pristaš Anton Zajec, da bi bilo dobro pri tej priliki tudi zanj kaj storiti, najbržej da govorimo z besedami župana Kosmača samega nker do sedaj še ni imel od prejšnjih občinskih volitev nobenih koristi." Zato je napravil župan Kosmač svojemu pristašu Antonu Zajcu lepo škarpo pri mlinu na račun občine iu s tem po izpovedi stavbenskega mojstra prijateljske dobrote za 500 kron. Tako postopanje se je grajalo od vseh strani, ali Anton Zajec je bil toliko previden, da o kakem plačilu te dobrote ni maral nič slišati. Že v seji 7./1.1905. se je sklenilo, da ima Anton Zajec prispevati k zgradbi, v seji 1./3. 19 05. se je županu naročilo, da ima privzeti zve-denca in s posebno komisijo določiti prispevek Antona Zajca. Župan Kosmač pa je na tem sklepu mirno zaspal in še le ko so na njega začeli leteti streli zadnje pravde, je 1./12. 1906., torej skoraj čez dve leti, šel ocenit svoje prijateljstvo, pri kateri priliki se je šele določilo, da mora Anton Zajec vsaj 200 kron plačati kot prispevek za njemu storjeno dobroto.
Župan Kosmač pa je imel s tem prijateljem še drugo smolo. Došla je ovadba proti Antonu Zajcu radi policijskega prestopka in priče so bile klicane k razpravi. Kosmač pa je dober mož za svoj e prijatelje; priče je napodil lepo domu zaradi preobilihopravkov, prestopek je mirno zaspal v občinski pisarni, in Anton Zajec še danes ni kaznovan, dasi je imel proti sebi Žandarmerijo in podžupana. In potem naj kdo trdi, da aidobro biti s takim županom prijatelj!
Prav temu prijatelju in pristašu Zajcu je naklonil cerkljanski župan tudi poštni nabiralnik. Soprosilcu, ki se je tudi potegnil za nabiralnik, je zatrjeval v lice, da podpira njega, farbalgaje celo, da je govoril zanj z visokim uradnikom pri namestništvu v Trstu, za hrbtom pa je delal proti tema soprosilcu v korist prijatelju Antonu Zajcu, kakor to dela pravi Iičemer ec. Še več, ta soprosilec je imel prodajalno za žganje, in Še ob to pravico ga je hotel spraviti Še le na pritožbo se je temu možu, ki pač ni bil pristaš Kosmača, pravica povrnila.
Župan Kosmač je razglasil, da je državna podpora za cesto v Hudojužno že zagotovljena, kar se mu je seveda od ob-Činarjev in tudi od g. župnika štelo v veliko zaslugo. V veliko blamažo našega župana pa je došla od namestništva 10./2. 1900. rešitev, s katero so se zavrgli od župana Kosmača napravljeni načrti kotne-spos^bni za razpravo ter se mu je v tem odloka povedalo, kaj da ima izkušen župan vse napraviti, ako hoče priti do državne podpore za cesto. Župan Kosmač zna več kot kruh peči, ali cestne načrte delata, če jih že dela in zaračuna občini ali cestnemu odboru, se mora vendar še le navaditi t
C. kr. vlada je dala večjo podporo za usade mnogoštevilnim poškodovancem v tej obliki, da bi se popravile ceste in da bi si dobili pri tem delu zaslužka tisti poškodovanci, ki so najbolj potrebni. Naš župan pa je paševal z razdelitvijo podpor kakor njemu drago, farbal ljudi sem in tja in oddal podpore svojim ljudem, kakor se j-5 njemu zljubilo. In potem naj kdo reče/da župan Kosmač ne zna pravične-deliti vladnih podpor l
Kako samolasten je ta mož, je najbolje razvideti iz tega, da je pnstil najemnike občinskega sveta kar iz njihove posesti vreči. Seveda so mu to paše vanj e ni posrečilo, kajti najemniki so ga tožili in župan Kosmač je moral rad ali nerad trpeti
njega zadevajoče  troške.  Ali ni to j uzoren in pravičen mož?
Našteli bi lahko iz  nabranega  gradiva j Še druge slučaje, kako se je blamiral in kako je paševal vrli naš župan Kosmač, ali n»j bode že dosti tega,  ker imamo važnejše  reči  na razpolago.
Kako  Je župan Kosmač zgubil ugled in spoštovanje celo pri svojih najožjih pristaših.
Pri zadnjih občinskih volitvah je grmelo proti županu Kosmaču. Zapuščali so ga njegovi lastni pristaši in agitirali javno proti njemu, češ, da ie nezanesljiv, da ni m o ž, d a l a ž e. Njegov županski prestolček se je majal kakor ob potresu in rešil si ga je le s tem, da je samemu sebi oddal svoj glas, ker on samemu sebiseveda največ zaupal Da se obdrži na svojem stoliču, postal je šviga švaga črez dva praga in obešal se tudi naprednjakom na vrat. To je razgrelo njegove najožje pristaše in podžupan Franc Tavčar je zahteval od njega plačilo tistih tro-škov, ki sta jih imela skupaj za volitve. Tu pa je zadel na jako občutljivo mesto, kajti župp? Kosmač ne plačuje rad ne zase, še manj pa za drage. Kosmač mu je odgovoril, da je pripravljen le z drugimi starešinami skupaj troške povrniti, in sicer iz tega vzroka, ker podžupan Franc Tavčar dosedajni imel od prejšnjih volitev nobenih koristi. (Drugi jih seveda imajo! 1) Podžupan Franc Tavčar pa J8 druge vrste mož kot Kosmač, on je kar naravnost napisal županu Kosmaču tele besede »vem sicer, da je podkupovanje volitev prepovedano in kaznjivo, ali jaz sem stal pod oblastjo vodstva (Kosmača), če tudi je neizogibno, ako stvar pride v javnost. Ako ne veš, kje in kdaj si meni zagotovil in obljubil povrnitev volilnih troškov, ti pa na tem mestu naznanim." —¦ Pisal je mož svojemu županu še druge prijaznosti, katerih nam tukaj ni treba omenjati, povedati pa je treba cerkljanskim možem, da se je to pismo bralo javno v gostilnah in kavarnah in da je podžupan Franc Tavčar še čisto drugače vzrojil nad županom: „T i C i-mala (tako pravijo županu po domače) ne zaslužiš več biti župan in ne moreš več priti do županskega prestola, če te izdam." Vrhutega mu je pred veliko množico starešin in občinarjev javno očital, da ni mož, da laže. Župan Kosmač je vse to mirno spravil v svojo malho in je gotovo dobro vedel, zakaj ni iskal zadoščenja za take javne žalitve. Kajuedajeto častno in pošteno za tako osebo kot je župan največje občine na Goriškem?!
Na dnevnem redu je bilo v vseh razgovorih med občinarji, da postopa župan Kosmač pristransko, da meri vsakemu z drugo mero, in med starešini in občinarji se mu je očitalo, da on ne zasluži zaupanja, ker toliko hodi po občinskih poslih v Tolmin, Gorico in Trst. Saj mu je še njegov prijatelj in pristaš Franc Tavčar očital v pismu, da županovi dohodki dopuščajo za parurni hjakarski prevoz kot piv ni no po 5 gld. za ponos (luk-sus) izdati, k čemur mu je še posebej pripomnil, če ni tako postopanje blamaža ali prevara in nazadnjaaivo za celo občino!
Takih in enakih večjih ali manjših grehov je bilo obilo nabranih v pravdi. Preidimo pa preko njih h kroni, katero si je del cerkljanski župan na glavo.
Kako je cerkljanski župan Kosmač izkoriščal
občino   in   slepil   javnost   z   občinskim
kamnolomom.
Podjetje Redlich & Berger je rabilo za gradnjo državne železnice in predorov obilo kamnolomov in je n. pr. za kamnolom Ros-sijev plačalo 12.000 kron. Enak dobiček si je menda pričakoval tudi župan Kosmač, ki dohodkov ne odklanja, in je pokupil že 1. 1903. nekaj parcel v ta namen od posestnikov. Smola pa je hotela, da takrat, ko je podjetje potrebovalo kamenje, se je po poskusih pokazalo, da ravno kamnolom na občinskem svetu bi bil pripraven za dobavo kamenja. Župan Kosmač je stopil v dogovor s podjetjem Kedlich & Berger in se osebno dogovoril za ceno po 20 vin. za kubični meter, kar je potrjeno z dotično pogodbo. V občinski seji dne 7./1. 1905. pa je vrli cerkljanski župan Kosmač zatrjeval.starešinstvu, da je.dobil od tvrdke Bedlich & Berger ponudbo 1000 K za kamnolom. Starašini so se zanesli na te besede in so dovolili,  da
sme sprejeti župan to ponudbo za leto 1905. in skleniti pogodbo. On, velikodušen kakor je, kadar gre za občinske koristi, pa je potegnil RISB pO-godbo, položil iz svojega žepa za ob« čino 1000 K, kakor bi jih bila dala firma Redlich & Berger, firmi Redlich & Berger pa prodajal v svojo korist kub. meter po 20 vin! Dotična pogodba ii občinski zapisnik z one 7. i. 1905. spadata pod kazenski zakon!
Sicer pa župan Kosmač dobro pozna določbe občinskega reda, posebno pa š e § 5 4., ki predpisuje dražbeno postopanje, kadar se gre za prodajo občinskega imetja. To določbo so seveda poznali dobro tudi cerkljanski občinarji, ki so mu očitali na ves glas, zakaj j 3 on kot župan prevzel v svojo korist prodajo kamenja iz občinskega kamnoloma, in ko je čutil župan Kosmač, kako opravičeno je to očitanje, branil se je v „Poslanem" v časopisu „Gorica" z navadno lažjo, trdeč tam: „za kamnolom je gori imenovano podjetništvo (Redlich & Berger) ponudilo samo 800 K, ako se je meni po sklepu občinskega starešinstva in privoljenju občinarjev prepustil za 1000 K, je bila občina s tem oškodovana?"
Ta obramba je lažnjiva; to dokazuje Kosmačev lasten zapisniki
Res je pa, prvič da župan Kosmač kot oskrbnik občinskega premoženja po postavnih določbah sploh ne bi smel sam od občine prevzeti kamnoloma, drugič da podjetništvo Redlich & Berger ni ponudilo občini niti 800 niti 1000 kron, temveč sklenilo edino z županom pogodbo po 20 vinarjev za kubični meter, tretjič da je župan Kosmač na premeten in lažnjiv način Uarešinstveni seji in zapisniku 7./1. 1905. stvar naslikal tako, kakor bi bila tvrdka Redlich & Berger ponudila občini 1000 kron, dasi je bil v resnici župan Kosmač sam tisti ponudnik, ki je pa s svoje strani imel s tvrdko Redlich & Berger posebno pogodbo po 20 vinarjev za kubični meter!
Ravno tako resnično je, in kaže značaj župana Kosmača v bengalični luči ta okolščina, da si je župan Kosmač že poldrugo leto prej zagotovil od občine kubični meter po 10 vinarjev, torej za še enkrat manjši znesek, kakor se je on sam pozneje pogodil s tvrdko Redlich & Berger, in daje župan Kosmač takoj 10./1. 1906., ko je poteklo leto, v katerem je lomil kamenje z«i pavšalni znesek 1000 K, v starešinst veni seji naznaDil, da ne bode več oskrboval zastonj kamnoloma v Bukovem, ako se mu ne povrnejo troški. Žu p a n K. os m a č je torej starešine v starešinstveni seji nalagal, da tvrdka Redlich k Berger ponuja 1000 K, med tem ko je imel on s to tvrdko sklenjeno čisto drugo pogodbo. Župan Kosmač je 1. 1905. iz občinskega kamnoloma prodal, kakor je sam priznal, kamenja Zl 1888 K 99 h (prodal ga je pa ravno tako lahko in, kakor se splošno govori, zi 4—5000 fcrO»!) in po preteklem letu, ko je že vtaknil v žep lep dobiček, je bil nesramen dovolj izjaviti, da ne bode več zastonj oskrboval kamnoloma, ako se mu ne povrnejo troški. Ako je tako postopanje častno ali nečastno za župana največje goriške občine, naj sodi občinstvo !
S temi glavnimi podatki smo postavili v javnojuč kosmato vest župana Kosmača, prepuščamo pa cerkljanskim občinarjem, ako ga hočejo zopet postaviti na stol občinskega župana in načelnika okrajnega cestnega odbora. Upajmo, da si bodo ta korak dvakrat premislili, in s tem končamo.
DOPISI.
BukOVO. — Hudo zimo smo imeli letos tudi pri nas tako, da je vsakega bodi starega ali mladega pretresal mraz, dasi smo vajeni mraza in snega; tako nismo skoraj vso zimo mogli zunaj nič delati t Zato pa smo imeli toliko bolj Čas misliti in ustanovljati »Gospodarsko bralno društvo". In smo ga tudi ustanovili 19. marca 1907. pri g. Ani Feltrin št. 10. na Bukovem.
Društvu pa Želimo, naj raste in cvete naj izobražuje um in blaži srce in unerna svoje ude za vse dobro, zlasti sedaj v teh razburkanih časih, ko je nam toliko omike itt vede treba 1
Domače in razne nouice.
Osebna mt. — Gospod Josip Sinu i j c. kr. avskultant v Trstu, je napravil 2G. t. m pri tamkajšnji deželni nadsodniji sodnici izpit s prav dobrim vspehom.
Proti novemu dežeinozborskemu volilnemu nj,
,— Starašinstvo v Kobaridu je sprejelo tak sklep: „Občinsko starešinstvo trga Kobarid jednoglasno protestira proti tako krivičnemu razširjenju volilne pravice, kakoršna je bi\a z ozirom na ..% večino slovenskega prebivalstva dežele sprejeta v letošnjem zasedanju deželnega zbora. — Občinsko starešinstvo Q{ načelno proti razširjenju volilne pravice na dosedaj brezpravne elemente, če se to vredj tako, da bodo Slovenci primerno številu zasfo. pani na podlagi enake in splošne volila pravice.
Naroča se županstvu, da ta protest prijavi na pristojnem mestu."
Naprej!
Reklamacije za vpis v volilni »imenik v Gorici.
Reklamacijam treba .priložiti krstni in domovinski list ter potrdilo o enoletnem bivanju v Gorici, Nasloviti je reklamacije  na magistrat.
—  Ker je vse polno Slovence? izpuščenih iz imenika, bo dosti dela z reklamacijami na magistratu in okr. glavarstvu. Slovenci, pobrigamo se, da ne bo nijeden izpuščen iz imenika!
Išče se — agrarni program, — „isče se
društvo za —- predsednika!" so se norčevali nekdaj, -— „Išče se program za -- kandidate!" govorimo lahko danes. Imamo v svoji sredi ljudi, ki strašno radi plavajo po „zlati sredi". Iti med klerikalce — jih je sram, vstopiti v napredne vrste —- jih je strah. Tresejo se pred bunkami klerikalcev.
Toda „naprej" pa se le ne pride po »zlati sredi", ker se obsedi med dvema stoloma na tleh. Zato bi si radi priberačili nov stolček, ki naj bi bil —- agrarna stranka.
Toda — program, program, s tera je križ. Klimpajo ga in krpucajo, toda nič kij ne gre to delo od rok. Nič čuda, kajti strd jih je pred — blamažo, ki sledi za petami.
Vstajajo kandidatje, ki bi neizmerno radi postopali po Dunaju. Ker pa sede med j dvema stoloma na tleh, zato naj se ustanovi \ „ad hoc" za nje nova stranka. — Poročajo nam, da bodo kovali program v Št. Andreža prihodnji teden. Na tihem kumuje potovalni učitelj kmetijstva A. Štrekelj, ki si je naročil v Vrtojbi pomagača. — Več utegnemo k govoriti!
SfflrtM kOSa. — Danes ob 11. uri pred-poldne je nagloma umrl g. Š in igo j Anton, posestnik v Mirnu. Žalujočim ostalim naže sožalje.
Socljalnl Amolratje v Gorici so sklicali javni
shod, ki se je .vršil v ponedeljek od D--I21, v dvorani „ Trgovskega doma". Klicali in vabili so, prirejali pripravljalne shode po okolki in končno spravili skupaj nekaj nadaOsodru gov; vseh udeležencev  pa je bilo blizu 30'.
—  Dostavljamo, da od napredne strani se ni rekla niti jedna beseda, naj se naši udeležijo tega shoda. Došli pa so predsednik izvr-ševalnega odbora Andrej Gabršček, dsije dr. P u c, dr. Jane in Jos. R o v a n, d«v slučaju potrebe nastopijo.
Sklicatelj Ropaš je otvoril shod is predlagal za predsednika sodruga Milost«. Vsi so molčali. Ko vpraša, kdo je proji* udeleženci tudi molčali. Tako je bilo fevo-Ijeno predsedstvo.
Prvi je govoril sodrug Ropaš jede« j tistih govorov, ki so sestavljeni „tam zg°raj* da jih tisti „tam zdelaj" govore na shodit Vedno ista pesem, katere refren je po vi^ kitici — želodec. Nad želodec, kij* baje vedno prazen, ni ničesa več na svetu. tudi narod in narodnost sta le za privesek-
—  Ropaš ni žel ni med govorom ni ob sklep« niti jednega odobravanja.
Za Ropasom se je oglasil A. Gaof' Š č e k, ki je spravil v polno soglasje narodnost in delavsko organizacijo. Kakor ii»ftJ vsi obtali stanovi svoje posebne stanovske strokovne organizacije, ki si jih morajo us variti sami, tako jih more imeti tudi dela^ stvo; toda ostalih stanov to ne moti, da # svoji stanovski organizaciji če treba mednarodni (trgovci, obrtniki), drugače pa s» v* skozi narodni, člani narodnih druStev, boj
151
Ud za aroda.
kulturni in politični razvoj svojega _ Govoril je o postanku strank. y6Zli5nimi strankami je marsikaj sorod-ra ali skupnega, poleg onega, kar jih loči. to danes govoriti o tem, kaj loči narodno-° redno stranko in socijalno demokracrjo, na-Sa te- da nfl8ProtJa se daJ° uWaž^ ali ,lo premostiti. (Etbin Kristan vpije z odur-to strupenim glasom:, ^dftrl Ta-j^Jar-i! Gabršček ga primerno zavrne, mnogo Ji pa vpije: Ven ž njim! Zanj se ni po-•j nikdo.) — Potem govori o dveh. kardi-jcib točkah, ki so nam skupne: narodna Ttonomija in boj klerika^izmu. Lji aaiodno-napredna stranka ima v^svojenf ^gramu narodno avtonomijo, o kateri je go-I(pik pisal pred 20 in več leti navdušene toke in razprave. No, v novejšem Času je jjrejela tudrsocijalha demokracija v svoj pro-Ljj tako rešitev narodnostnih sporov. Ali ij radi tega, ker je tudi ta velika medna-^D8 organizacija sprejela v svoj program .»rodno avtonomijo, daje govorniku , vere, da dosežemo kdaj tak ideal. Tu nam iu odprto okupno, široko polje, tu delajmo in Liag#°! ~~ Dal-Je Je g°vori! ° skupnem 'boja proti klerikalizmu. — Končal je z apelom m vse, ki imajo še kako slovensko iskro r sebi, naj poleg svoje stanovske organizacije je pozabljajo, da imajo dolžnosti do svojega mroda. lu ako pride dan, ko bo narod v tiu m svoj obstanek potreboval združene vse Lje sinove pod jedno samo zastavo, da tedaj Ui delavstvo prihiti do zadnjega moža, -~ ia tedaj wSumi po slovenski zemlji: - Naprej ustave slave! — Med govorom je večina ob-riosfva Cesto živahno pritrjevala, na koncu pa je naravnost viharno odobravala.
Nato nastopi g. Etbin Kristan. Reagu-^ na izvajanja g. GabrŠČeka mora priznati, Ia &ta obema strankama skupni programni afki: zahteva po narodni avtonomiji in boj jroti reakciji, kljub temu pa pravi, da so jibrščkove besede „farbarijaH in „limanieeu, H sicer zato, ker socijalno-demokratična stranka zahteva narodno avtonomijo v svrho, \% bi po končanju narodnostnih prepirov lažje losegla svoj cilj, dočim se bojuje proti reak-•iji in vladi duhovnikov radi tega, ker du-ioviii zabijajo naši mladini Čelo z deskami, la nima jasnega pogleda. ¦ Evo g. Kristan: ali niste po nedolžnem bidolžili g. Gabrščeka ,,farbarijett? Zakaj pa Bfthteva aarodno-napredna stranka narodnostno ivtononiijo, če ne radi tega, da bi se av-'" i slovenski narod tem ,-'je razvijal? faj se bori naš> ,-tranka proti ozgoji biadine od strani duhovnikov, če ne radi ega, ker hoče, da ostane mišljenje mladine »sno in čisto ? Probujena mladina — prebuja in napreden narod l
V nadaljevanju svojega govora je g. jistan kritiziral program narodno - napredne tanke, pripovedoval, kako mu je neki pristaš J stranke, ki je tovarnar, sam pravil, kako s odpravil štrajk v svoji tovarni s tem, da ! aarcMl delavce z Laškega; očital konečno *rodno-napredni stranki, da lovi glasove sojinih demokratov.
Cel govor, čigar   cele   vsebine radi po-
ttjnkanja prostora ne moremo priobčiti, je bil
Rwjen z  votlim  patosom, mimiko in ge-
iaini, ki hi delale  čast vsakemu igralcu, ne
1 resnemu  politiku;   govor je kar mrgolel
»esnic in drznih trditev  ter onih tisočkrat
Pavijanih in zastarelih Šlagerjev, katere smo
1 pred 10 leti slišali od socijalističnih go-
«raikov; bil je v obče govor, ki je apeliral
4 najnižje instinkte poslušalcev. G. Kristanu
Mdo ni Z(ielo ^vet, nacikavati  na delitev
pi in neupravičenost  lastnine, čeprav je
pjiaa demokracija  te dve w>čki kot neiz-
'I-ti že davno izbrisala iz svojega programa.
Naslednji govornik g. dr. Dinko Puc
1 odločno   zavračal   napade g. Kristana na
»rodno-napredno  stranko,   protestiral   proti
"Nn, da bi bila stranka buržoazijska, ker
'Goriškem buržoazije sploh ni, glede prav-
,° ^varnarju ~ če bi bila sploh resnična
Rjavil, da bi stranka takega človeka sama
emla fe SVOje srede j zavrnil je natolce-
1 bi  se  narodno-napredna  stranka
^    za glasovi socijalistov, ker je stranka.
a dovolj močna, da ima upanje na zmago;
^aJU ožjih volitev naj se pa socijalni de-
^tje popolnoma prosto  odločijo, ali naj
i   svoje  glasove črnim reakcijonarjein ali
iselnost' ^^ glaVn° MČel° je 870bodo"
koni i iStan ^e P°navlial SV0Ja 0&tonjc mmnn S tom' da Je °P80Val »mlade« v ^•napredni stranki.
c <w ,l° je postavU 8- R°Pas kandidata »mokiMov „, goriško okolico, g. Mi-
fcje, *ala i
los ta, in poživljal, naj se zanj agitira Že radi tega, da bode stranka vsaj spoznala svojo moč.
Kandidat Milost ni vedel kaj povedati volilcem, na kar je Ropaš dal kandidaturo na glasovanje. Tukaj se je pokazalo, zakaj še je g. Kristan toliko trudil: v dvorani je bilo najmanj kakih 300 oseb in od teh je dvignilo ^k^^Jinp^ta^kakih 40 ljudi! Ostali so bili pristaši narodn^^a^freotrie stranKa*
Ko je g. Kristan nasproti g. iiopasu še izjavil, da si misli Milostovo kandidaturo čisto resno, ne pa samo „števno", je predsednik zaključil shod.                 ,
0 shodu za železnico Sv. Lucija-ldrija pri Sv.
Luciji v ponedeljek je prinesla „Gorica" 6 vrst poročila. Kratko je pa toliko bolj zvitar-sko: češ poslušalcev je bilo precej, a so pričakovali več kakor pa so slišali. Seveda — ker sta Berbuč in Gregorčič molčala. Župan Hribar je povedal mnogo. Pričakovalo se je pa, da se sliši kaj tudi od goriške strani. Deželni odbornik in referent v železniških rečeh profesor Berbuč je bil naravnost dolžan povedati, kaj se je zgodilo v tem vprašanju od goriške strani, ne pa kar shod zaključiti. Dr. Gregorčič, ki je odgovoren za delovanje v deželnem zboru, naj bi bil povedal, kaj je storil on, ki je bil tudi državni poslanec. Ali sta samo spala ? Ali je Berbuč samo sedel na aktih mesece in mesece, storil pa nič?! Od te strani bi se bilo moralo podati poročilo takoj za Hribarjevim, potem bi bili prišli na vrsto še drugi. Povedalo bi se bilo tudi lahko, kaj se je storilo v tem pogledu od strani izvrševal-nega odbora narodno-napredne stranke ter kako se je akcija za železniški zvezi Sv. Lucija-ldrija in Sv Lueija-Kobarid, oz. Log, pričela iz našega uredništva leta 1899.
Berbuč in Gregorčič nista povedala ničesar, dasi je bila njihova dolžnost, zategadel pa je zvitarska in sleparska vest v »Gorici", ki je pisana tako, kakor da bi bil kriv kdo drugi, da se ni slišalo nič od goriške strani. Kriva sta dr. Gregorčič in Berbuč, ki sta vedno proti ljudskim potrebam in željam. To sta pokazala tudi pri Sv. Luciji. Gorjani, zapomnite si to!
Izdal S6 Je. — Odvetniški kandidat dr. Dermastija je grdo farbal kmete v nedeljo pri Hebku. Ko je mudil, da jji> je že dosti nafar- I bal, je iskal še besed, ki *iaj bi končno kar najbolj učinkovale na poslušalce, ki bi napravile velik efekt. Pri tem pa se je —- izdal. I Rekel je, da Bog obvaruj kmeta pred odvetniškimi prsti, okrog katerih so kar navite laži. No, taka je torej Dermastijeva fotografija! — O resničnosti njegovih besed so se mogli poslušalci pri Rebku sami prepričati, ker Dermastija je imel res okrog prstov kar navite laži!
Kremiarjeie laži. — Oklofutani Kremžar laže po navodilih dr. Gregorčiča naprej, da se vse kadi. Vsako laž posebej požegna don Antonio, da bi toliko več opravila v svetu. Lagati pa zna Kremžar, da mora imeti dr. Gregorčič pravo veselje nad njim. Ta pob je bil v ponedeljek na shodu soc. demokratov v Gorici. Napisal je poročilo za „Slovenca", in v to utaknil nesramno laž, da je Gabršček rekel „da rešitve slovenskega ljudstva ni iskati v kmetu". Gabršček tega ni rekel, to se je zlagal v »Slovencu" pob Kremžar; za tako laž zasluži pošteno plačilo!
„Via Carducci". — Strašno se je mudilo magistratu v Gorici za prekrstitev Gosposke ulice Via Vignori v Via Carducci. Da je vse skupaj demonstracija, sledi tudi iz tega, da so kar hitro začeli or* tranjevati stari napis Via Signori ter ga nameščati z novim. Prebivalci v Gosposki ulici so v obiiem številu poklali proti prekrstitvi Gosposke ulice na namest-ništvo protest.
Nesreča. — V tovarni v Ajdovščini so našli včeraj zjutraj pri nekem stroju i finega na rokah in prsih na tleh 60-letnega delavca Andreja Batiča. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico nezavestnega. Kako je pravzaprav ponesrečil, se ne ve.
Narodno Izobraževalno društvo »Bodočnost" v Velikih ŽaMJah vabi na veselico, katero priredi na Velikonočni ponedeljek na vrtu gosp. Kosovela. Vspored: I. „Pod dvoglavim orlom". Koračnica. Tamburaški zbor iz Dobravelj. 2. Pozdrav predsednika. 3. Volarič: „ Slovenski svet". Poje dijaški zbor iz Gorice. 4. S. Gregorčič : „Velikonočna". Deklamacija. Dekla-muje g.ca Lavoslava Palk. 5. „Oj slovenska žemljica", poje pevski zbor iz Brji. 6. Jak. Stoka: „Trije tički". Burka v 2 dejanjih. 7. V. Vodopivec: „Ošabna Urška". Nar. pesem za tamb. 8. VoJariČ: „Zvečer". Poje društveni pevski zbor. 9. Jenko:   „Što  čutiš Srbine".
Poje dijaški zbor iz Gorice. 10. »Zvit, kaznjenec". Šaljiv prizor. 11. Lisinski: „Tam gdje sto...". Poje dijaški zbor iz Gorice. 12. Hajdrih : „Morje Adrijansko". Pojo vsi pevski zbori skupno. — Začetek točno ob 3'/, pop. Vstopnina : Stojišča po 40 vinarjev. Sedeži po 40 vinarjev. — K obilni udeležbi uljudno vabi                                                 odbor.
V Dolenji Bratllcl priredi t*mv 14.-aprila t. 1. svojo prvo veselico na prostem bralno in pevsko društvo „Branica". Društvo se že delj časa skrbno pripravlja na svoj prvi nastop ter je prepričano, da tudi doseže, kar si je začrtalo. Bližnja društva se naproša, da ne bi prirejala na ta dan veselic. — Vspored se objavi pravočasno. Kdor si hoče torej napolniti svoj želodec s smehom in dobro kap-ljicof naj se potrudi ta dan v Branico. — K obilni udeležbi uljudno vabi               odbor.
»Kolesarsko društvo Gorica" priredi na velikonočni pondeljek dne 1. aprila t. 1. izlet v Štanjel-Repentabor-Opčina. Zbirališče: državni kolodvor v Gorici. Odhod: ob 1215 z državno železnico do Štanjela od tod s kolesom na Repentabor-Opčina.                            Odbor.
Državni uradniki, profesorji In učitelji dobe s
1. aprilom t. 1. nekaj zboljšano plačo. Ali ne bi bi)o umestno, da bi se mi spomnili pri prejetju ob tej priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda in darovali vsak po eno, ali kdor more tudi dve kroni? Posnemajmo vrle brate Čehe, ki pri vsaki taki priložnosti mislijo na svojo šolsko družbo.
Z drevesa jO padel v jarek kakih 7 m globoko 16-letni Anton Silič v Orehovlju ter se precej poškodoval. Prinesli so ga v Gorico k usmiljenim bratom.
Na SHlrt je obsodila vojna sodnija v Varšavi dne" 25, t. m. tri osebe.
Ob Skalo je trčil, kakor poročajo iz Rive, v nedeljo predpoldne parnik »Gaino" pri Tremosini. Več oseb je utonilo.
_   , Blagajne židovske občinske uprave v Varšavi
je napadlo 8 oseb. Nekdo je vrgel bombo, ki je ubila blagajnika in neko drugo osebo.
h promet tujcev. — Na Dunaju se je vršil 27. t. m. shod avstrijskih zvez za promet tujcev. Na shod so prišli zastopniki iz vseh kronovin.
Štrajk krojačlc na Dunaju je ponehal, ker
se  strajkujoče  sprejele  dogovore,  sklenjene med delodajalci in delavskim odborom.
Pozor!
Lepi sveži kranjski špeh brez kože od pitanih prašičev kg 70 nove., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po 10 novč. razpošilja od 5 kg naprej
Anton Anžič. mesar _______Mubljana.
Razgled po svetu.
Kmečki puntl na Rumunskem. — Spočetka se
je mislilo, da so nemiri le protižidovski, ali hitro je bilo jasno,' da so naperjeni tudi proti bojujem, velikašem, ki imajo obširna posestva, izvršene s zakup večinoma Židom. Zanimivo je, da podamo malo sliko o zakupih na Rumunskem. Bratje Fischor in bratje Juster imajo v zakupu 207.863 hektarjev zemljišča. Za to plačajo 3,411.343 levov (lev-96 st.) zakupnine. Od teh 207.803 hektarjev je za kolti-virauje godnih 159.400 hektarjev, ki so jo povprečno najeli po 50 frankov hektar, kar znaša 7,970.000 levov, a za pašnike 108.463 hektarjev itd. To sta pa samo dve zakup-niške rodbine. Grozno si je potemtakem predstaviti sliko bede, v katero meče ta sistematični način izsesavanja. Zakupnikov je namreč 900 s 855.G87 hektarji plodne zemlje. Za to plačajo zakupniki okolu 18 milijonov frankov. Računajoč hektar zopet po 50 levov, j kar plačajo kmetje zakupniku, se dobi ogromno svoto 36 milijonov levov.                                 '
Če vlada pravočasno ne ukrene vse potrebno, nastane kaj strašnega. Zadnji čas nam dohajajo vedno strašnejše vesti. Kmetje se zbirajo v velikih četah in se vale proti mestom. Vojaki večinoma simpatizu-jejo s kmeti. Pod zastavo poklicani rezervisti se nočejo pokoriti ukazom in pred vsem nočejo rabiti orožja. Prva znamenja upora se pojavljajo torej tudi že med vojaštvom. Tudi orožniki so s svojimi simpatijami na strani kmetov. V Bele-gestiju so kmetje zažgali obilo hiš. Vojaštvo je bilo preslabo. Zapovedujočega polkovnika Polzerja so puntarji potegnili s konja ter ga pretepli. Državnega pravdnika so napadli v njegovem stanovanju ter ga zvezali. Na pomoč j t prišel nov bataljon vojakov, ki so streljali ter usmrtili več kmetov, ranili pa 16. Kakor poročajo iz Bukarešte, so uporniki napadli tudi graščino Harliceni, ki je last ru-muaskega poslanca Parlogeanuja, ter jo popolnoma opustošili. Najemnika Herško so nevarno ranili, ženo in hčer pa onečasiili.
Proti Bukarestu maršira 7000  kmetov.
V tržaškem deželnem 2boru so sprejeli nov
mestni statut, prikrojen po laških intencijah. Slovenski poslanci so stavili razne preminje-valne predloge, ki so bili pa odklonjeni.
Štajerski deželni zbor je sprejel predlog dež. odbora za ustanovitev slovenske kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici.
Ruska duma. — V ruski dumi se je vršila 25. t. m. razprava o predlogi, da naj bi se odpravil vojni sod. Seja je bila jako burna in je prišlo do ostrih kontroverz med člani desnice in levice.
Urednik »Rusk. Vjedomostl" umorjen. — Iz Moskve poročajo, da je vstrelil neki neznani človek urednika »Rusk. Vjedomosti" dr. Jollesa, ko je stopil U svojega stanovanja.
Velika zaloga perja bttjia m gosjega
za pernice in blazine
se nahaja u ulici flseoli šieu. 27.
Fotografije brezplačno [
lahko dobi vsaka lepa dama | aH gospod vsakega stanu in I starosti, ako se pride foto- I graiirat v lepem, originalnem | kostumu ali dame tudi v kaki | drugI lepi svitli opravi pri I fotografa
tu JerlaOn t Gorici
f   Gosposka ulica št. 1, II. nadstr.
Klobučarna
Gosposka ulica
priporoča svojim cenj. odjemalcem za bližajoče se Velikonočne praznike svojo
bogato zalogo Molkov
pa prav nirtih cenah od gld. 1 dogld. 150.
Obenem opozarja sla?, občinstvo, da ni v nikaki zvezi z prodajalno za vojašnico, ki aosi ime »Cappelleria".____________^__
Tla tisoee
priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojsga blaga. Eadi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne šl; občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožnhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene §erpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, moSnjice itd.------------
J. Z0RN1K - GORICA
Gosposka ulica 10.
Žiuljenje je sen,
je krstil največji avstrijski pesnik eno svojih neminljivo lepih dram in v dejanju tega velikega dela tudi dokaže, da je Clo: vesko življenje v resnici samo kratka ilimja, samo sanje, ki nas oklepajo od zibeli do groba. Za nas,-moderne Jjudi, je pa postalo Življenje boj, M je tem silnejši in intenzivnejši, in naše duševne in telesne moči izsrkava z vedno bo^j rastočo rapidnostjo, čim več novega  proizvede človeški duh.  In tega
boja se udeležuje tudi dojenec v zibeli, posebno v velikem mestu. Tamkaj se pojavljajo vedno nove bolezni, ki jih preje nismo poznali in k! se imajo za postanek zahvaliti silni in neumorni, podobo ljutega boja za denar predstavljajoči izrabi onih iznajdb, ki spadajo k „ potrebam", h „komfortutt veliko-meščana. Hipernervoznost velikih se pa, kakor je naravno, prenaša tudi na „malett, in zato bi morali mladi starši v prvi vrsti paziti, da svoje otroke od najnežnejše starosti naprej z racionalno, krepko prehrano utrdijo za viharje življenja, ki mladega zemljami  čakajo takorekoč s smrtno gotovostjo. Eno
najboljših sredstev za to je Kufekejeva mok-\ otroke, ki se obnaša že na leta dobro in jo vsi zdrav i zapisujejo pred vsem drugim. To izborno živilo, ki bi »I smelo manjkati v nobeni hiši, se dobiva po vseh lekarna? * drogerijah, navodilo o porabi je tako lahko razumljivo . zvezano s tako malo neprilikami, da tu zanj ni treba " razjasnila. Kjer se je Kufekejeva moka za'otrm? rabila le enkrat, ostane kot nikdar dovolj cenjeno sred« pri hiši.                                                                        ''     Vl[
««»«»¦•>•»¦••¦•••¦*••¦•«——•
Andrej Fajt
pekovski mojster •
v Birici Gtrsi Franc. Glas. št. 2. —------Filijalka v Doribergifc  ==^
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfmejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. Z» veliko  110«  priporoča   goriške plnce, potice itd.
Čujte!      Cujte
Prej 18 K sedaj 7 K
Krstna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro! idoča, 3 leta garancija, pošilja proti povzetju za
samo 7 kron
Henrik Weiss - Dunaj XIV.|3.
Seohshauaerstr. 6)5.
Orožja— municije,
predmeti za lov, dinamitne ===== patrone. =====
Keršeuani & Cuk
v Gorici "¦—Stolni trg št. 9.=
P. n. občinstvu.
Naznanja se slav. občinstvu, da se razprodaja od 26. t. m. naprej le nekaj dni vse blago
v Raštelju št.^27., po znižanih cenah s 30, 40, in 50 odstotkov popusta.
Ta izvanredna prilika nakupa se nudi slav. občinstvu vsled tega, ker se je posrečilo nakupiti blago sedanjemu ime-jitelju trgovine po zelo ugodnih cenah.
=3
O
B
Anten Potatzky v Corici.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnberikega In drebneg« blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠtoE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
|| NajboljSe šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Sretlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za ysb letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35—8
Senzacijonelna novost.
Daljnogled 50-kratno povečanje.
Se lahko pritrdi na vsako palico.
1 komad K 2 —
3     „       „ 5'50
Odpošilja po povzetju:  HENRIK WEISS,
Dunaj XIV. 3. Sechshanserstr. 5,24. S Naročite takoj in bodete  vzradoščeni!
Strjenje krvi i td. zdravi:
P. Ziervas, Kal k pri Kolinu št. 244.
Gospa G. v M. piše:
„UašP sredsluo mi je hitro pomagalo."
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Drasčik
v Corici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦*** po jako zmernih cenah. •**•
Poprava in komisijska zaloga tlvokolg,
Waffenrad z dveletnim in Bajal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via  Duomo štev. 3,
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Otvoritev nove tunini
V ulici za vojašnico (nasproti pokritega trga) se je otvorili nova prodajalnica klobukov.
Cene zmerne.
Blago prve vrste,
•AAAAAAA&AAAAAA AA AAAAAAAAAAAAlf
3 Slovenci, krasite svoja j « stanovanja  slovensko!)
\   Simon Gregorčič: j
3 soha v velikoriti 42 cm, modeliral akad, \ J kipar Kepic, cena kron 8'—-, znbojiekj ^                        00 vinarjev.                    \
^ Slika z okvirom 65:85 cm velika nt \ 3 pravem   platiniranem   bronitpapirju §'
<              kron 20-—, zaboj K 120, > 3 kakor tudi sohi Prešerna in Vodaihj
*   v isti  velikosti za  7  kron, v velikosti >
<   20 cm Prešerna, Vodnika, Kersnika, j
*         Levstika in Slomška, priporoča   \
\              $ Ljubljani        I
<   poleg Prešernovega spomenika, i
Lepa, dobro vpeljana trgovi
z mešanim blagom
V Večjem  trgu  na Koroškem
se proda zaradi bolezni takoj.
Natancneja pojasnila daje naše upravništvo.
Sprejmejo le zigtopnlkl
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino sssbi patentiranih bbbbs
zarezanih strešnikov
„Sisteni MABZOLA"                (Stransfalznegel)                .Sistem MARZOLA'
^     Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impresrniranl
5= Najfičnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ==
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z Žico privezati, kar je gotovo velike
važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja In najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopaiM-
,tt>   nvk  nahai   rim
Zaloga šivalnih strojev in dvokoles različnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalnica orožja dvokoles in Šivalnih strojev.