/IsseriSka Domovi ima
NO. 146
;^>«CAM IN SPIRIT $MtmH IN UNOUAO« ONLf
/if /i/i1 e m i g /% m— h o /wi e>
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 31, 1968
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPtii
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Zavezniki slede rdečim naporom okoli Saigona
Zavezniška o b v e š čevalna služba ve, da se zbirajo redni rdeči oddelki v velikem obsegu okoli Saigona, vendar se zaveznikom ni posrečilo presreči niti ene večje enote.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške in južno vietnamske vladne čete pazno slede vsem premikom rdečih enot okoli Saigona vse v delto Mekonga, do meje Kambodže in v Osrednje višavje. Stalno so v akciji, da bi rdeče oddelke, ki se zbirajo, kot sodijo zavezniki, za nov velik napad na glavno mesto, prestregle. V tem nimajo sreče. Rdeči so doslej vsem zavezniškim zasedam in čistilnim pohodom srečno ušli. Nikjer v okolici Saigona ni prišlo v zadnjih tednih do kakega obsežnega spopada.
Kljub temu da ni mogoče videti nobenih premikov rdečih enot, vedo zavezniki, da so rdeči zbrali v bližnji in malo daljši okolici Saigona okoli 16,000 borcev in jih vsaj en tisoč že vtihotapili v samo mesto. Zavezniško poveljstvo Saigona in njegove obrambe, ki je sedaj dobro organizirana in pod enotnim vodstvom, ima podatke iz vrst rdečih Vojnih ujetnikov in svojih lastnih zaupnikov in vohunov v ndečem taboru.
Rdeči so svoje večje oddelke razdelili v desetine ali celo te razpustili in naročili posameznim borcem, naj gredo sami za sobe in po svojih potih na določeno zborno mesto, kjer se mo-rajo določen dan ob določeni uri javiti pripravljeni za nastop. Vse to zbiranje je izvedeno in pripravljeno tako, da zavezniške Vojaške sile ne morejo nikjer nastopiti uspešno. Rdeči jim nhajajo skozi prste, mimo njihovih patrol in obrambnih postojank. Skozi cestne in rečne za-pore gre na določena mesta tudi Potrebno orožje in strelivo ter Vse drugo, kar bodo rdeči rabili 2a svoj napad na Saigon.
Očitno je, da rdeči vsega tega morejo delati brez vednosti domačinov. Toda ti le izjemoma ° teh premikih kaj povedo, sko-raj dosledno molče. Ali je vzrok *eniu molku podpiranje rdečih *n njihovih ciljev ali pa samo strah pred njimi, je še vedno °dprto vprašanje.
v Ohiu lani	«1
“286,481,278 izdano
žgane pijačeče!
COLUMBUS, O. — V preteklem letu je bilo v državi Ohio Prodanih v državnih trgovinah 1'aznih vrst žganih alkoholnih Pijač za skupno $286,481,278 za dobrih 16 milijonov več kot v etu 1966. Država je imela samo Pri prodaji 65.1 milijonov do-'čka, 13 milijonov več kot lani.
Ce upoštevamo prodajni da-Vek, dovoljenja za točenje žga-dih pijač in njihovo prodajo, je ■llhela država Ohio od tega skup-d° preko 125 milijonov dolarjev čistega dohodka.
^louov
Vremenski prerok pravi:
oblačno z možnostjo ;zja. Popoldne in na noč hlad-eJSe ter postopna zjasnitev. ajvišja temperatura okoli 85.
Novi grobovi
Josephine Korach
V	ponedeljek zvečer je umrla v Cleveland Clinic Josephine Korach z 840 E. 218 St., stara 66 let, rojena v vasi Podsreda, od koder je prišla pred 48 leti. Tukaj zapušča moža Augusta St., sina Augusta A. Ml., hčer Josephino M. Lapuh in 5 vnukov. Umrla sta brata Ignac in Anton Petan. V starem kraju ima brata Alojza Petan. Bila je članica Društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, Kluba Ljubljana in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v petek ob 10.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh.
John Renko
V	Parma Heights Community bolnišnici je po kratki bolezni umrl 86 let stari John Renko s 6251 Jamestown Drive, Parma, preje s 1016 E. 76 St., dolgoletni zastopnik za nekdanjo Enako-pravnost. Zena Jennie mu je umrla pred 20 leti, preživeli pa so ga otroci Albina Mršnik, Frank in Paul (Calif.), 7 vnukov in 8 pravnukov. Pokojnik je bil rojen v vasi Lože pri Ilirski Bistrici, od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Bil je član Društva Lunder Adamic št. 28 SNPJ, Podr. št. 6 SMZ, Društva Ribnica št. 12 ADZ in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mildred Bavec
Včeraj zjutraj je nenadno umrla na svojem domu na 15704 School Avenue Mildred Bavec, roj. Koren v Jugoslaviji, žena Josepha, mati Josepha, Mildred in Mary Albanese, stara mati. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob 1.30.
Ho Či Minh sklenil novo pogodbo z Maom
HONG KONG. — Peipinški radio je povedal, da je Severni Vietnam sklenil s Peipingom novo pogodbo o “vojaški, tehnični in gospodarski pomoči.” Radio
Državljanska vojna v
delih južne Kitajske
Vesti iz Kitajske, ki prihajajo v Hong Kong, dokazujejo, da se v raznih pokrajinah južne Kitajske vrše pravi boji med pristaši in nasprotniki Mao-Tse-Tunga.
HONG KONG. — Sem prihajajo vedno znova vesti o bojih in pravem vojskovanju med pristaši in nasprotniki Mao-Tse-Tunga. Delno prestrezajo poročila o bojih iz vesti radijskih postaj v notranjosti Kitajske same. Tako je radio iz province Kwangsi poročal v ponedeljek, da so Maovi nasprotniki zasegli orožje, ki je bilo na poti v Severni Vietnam in se z njim oboroženi spustili v boj s pristaši “kulturne revolucije”.
Neko radijsko poročilo iz province Kweichow, severno od Kwangsija, trdi, da bo državna oblast v tej pokrajini popolnoma propadla, če ne bodo skoro strli sovražnikov načelnika KP Mao-Tse-Tunga.
Poročilo iz province Honan pravi, da Maovi sovražniki “ščuvajo množice k nasilju, sabotaži in uporu”. Poročilo napravlja vtis, da dobivajo Maovi nasprotniki v tej pokrajini srednje Kitajske polagoma premoč nad Maovimi pristaši.
Še mislijo na Johnsona
WASHINGTON, D.C, — Nekateri še vedno vidijo možnost, da bi kdo imenoval na demokratski konvenciji v Chicagu konec prihodnjega meseca L. B. Johnsona za predsedniškega kandidata in da bi bil ta soglasno imenovan. Ti seveda upajo, da bi L. B. J. v takem slučaju imenovanje tudi sprejel.
Johnsonovi kritiki trdijo, da se je Johnson umaknil od kandidature največ zato, ker je prepričan, da bi volitve izgubil, in ker noče vietnamske vojne končati v škodo ugleda in moči ZDA v Aziji.
Strokovnjaki dvomijo v Mler dogovor o omejitvi raketnega vojskovanja
WASHINGTON, D.C. — Naši strokovnjaki so začeli nabirati gradivo za vse, kar naj pride v pogodbo, ki naj omeji vojskovanje z raketami. Pri tem so zopet odkrili, da taka pogodba ne bo dosti vredna, ako v njej ne bo predvidena medsebojna kontrola raketnih sistemov.
Pokazalo se je že sedaj, da bodo morali biti kontrolni sistemi zelo temeljiti in obsežni. Kaj takega Moskva gotovo ne bo dovolila. Spomniti se je treba da je Moskva odklanjala vsako kontrolo na njenem ozemlju že pri pogodbi o omejevanju preskušanja atomskega streliva. Kontrola preskušanja bi bila zelo preprosta v primeri s kontrolo obrambnih raketnih sistemov.
Strokovnjaki ne upajo, da bi bil kmalu dosežen sporazum o kontroli. Vsekakor mislijo, da je ideja o omejevanju strateškega raketnega oboroževanja vredna vsake debate, akoravno ni trenutno mogoče reči, da bodo debate rodile uspeh.
ni povedal ne vrednosti pogodbe, ne časa, kdaj se bo začela in kako dolgo bo veljala. Mislijo, da se bo pogodba raztezala najmanj na 1. 1969.
Barrientos rešuje politično krizo na - bolivijski način
LA PAZ, Bol. — Voditelji dosedanje vladne koalicije so mislili, da se bo general Barrientos posvetoval z njimi, predno bo sestavil novo vlado. Pa se je general tako razjezil nad vsemi civilisti, da je v novo vlado poslal le vojake, ki so njegovi osebni zaupniki. O tem se ni posvetoval niti z načelnikom vseh bolivijskih oboroženih sil generalom Ovando.
Civilni politiki so zelo razburjeni in razočarani. Napovedujejo, da se bo nova vlada mogla držati le nekaj dni, morda pa tudi par tednov, potem bo prišlo do vojaškega puča, ki so spravil generala Ovando na čelo republike.
To so seveda le pobožne želje civilne opozicije, ki je zletela z vlade. Res pa je, da se general Ovando lahko vsak trenutek po-salti vlade. Vprašanje; je pa, ali bo tudi storil, še večje je pa vprašanje, ali bo k svoji vladi pritegnil sedanje politične voditelje, čeprav se mu kar očitno ponujejo.
JEKLARNE SE REŠILE NEVARNOSTI ŠTRAJKA
Včeraj je Unija jeklarskega delavstva sprejela predlog jeklarskih družb za novo triletno kolektivno delovno pogodbo. V teku treh let bodo dobili delavci v jeklarnah povprečno od 90 centov do $1.00 poviška v plačah in robnih ugodnostih. Pričakujejo povišanje cen jekla.
PITTSBURGH, Pa. — Danes poteče stara kolektivna delovna pogodba in obstojala je nevarnost štrajka v jeklarnah in železarnah, kajti unijsko načelo je: Brez pogodbe ni dela! Jeklarske družbe kot Unija jeklarskega delavstva so se trudile in končno včeraj uspele doseči sporazum o novi delovni pogodbi za prihodnja tri leta brez posredovanja zvezne vlade in brez prekinitve dela. Predstavniki delavstva za novo delovno pogodbo niso bili posebno navdušeni, čeprav jo je predsednik unije I. W. Abel označil za “vražje dobro”. Konferenca 600 delegatov unije, ki ima pravico odločiti o delovni pogodbi, je to izglasovala s komaj kakimi 65 glasovi večine. Nova pogodba predstavlja nekako 6.5% povišanja plač in robnih koristi, torej nekaj več, kot je povprečje novih delovnih pogodb v zadnjem času, in seveda veliko več, kot to priporoča zvezna vlada.
Presednik Unije I. W. Abel je
dejal, da predstavlja nova pogodba povišanje plač in robnih koristi povprečno 90 centov do $1.00 za dobo prihodnjih treh let. Povišanje je boljše od 6.5% kot so ga letos dosegli delavci v industriji aluminija. Predstavniki 11 jeklarn, ki so bile zastopane pri pogajanjih, so dejali, da je povišek plač in robnih koristi večji, kot so računali. Nič pa niso hoteli reči, ali bo povišanje zahtevalo nove, višje cene jekla. Na splošno pričakujejo, da bodo te v kratkem povišane, četudi bo to še bolj povečalo razliko med tujim in domačim jeklom v korist tujih producentov.
Nova delovna pogodba določa zvišanje urnih plač za 20 centov v prvem letu pogodbe, nato pa po 12 centov v vsakem od naslednjih let. Povprečni zaslužek jeklarskega delavstva vštev-ši nadure je sedaj $3.83 na uro. Pogodba določa povečanje pokojninskih ugodnosti za 30%, tako da bo vsak delavec v jeklarnah imel po 20 letih dela v njih vsaj $195 mesečne pokojnine. Skupine posebnih strokovnih delavcev bodo dobile še poseben povišek 7 centov na uro. Vsi bodo dobili poseben počitniški dodatek po $30 na vsak teden rednih počitnic. Zavarova-
nje bo povišano za $1000 in k sedanjim praznikom bo dodan še eden, da jih bo skupno 8 na leto.
Ker so jeklarne računale z možnostjo štrajka in so zato v zadnjih mesecih napravile velike zaloge jekla, bodo morale v naslednjih mesecih obrat delno omejiti.
Republikanci se pripravljajo na svojo letošnjo konvencijo
CLEVELAND, O. — Vsaka ameriška volivna kampanja ima dva pustna torka in le eno pepelnično sredo. Oba torka sta obe konvenciji, republikanska in demokratska, pepelnična sreda je pa voliv-ni dan, recimo, vsaj za tisto stranko, ki je predsedniško tekmo zgubila.
Kako potekajo pustni torki, oziroma konvencije, nam je dobro v spominu iz prejšnjih volivnih kampanj. Časa je praviloma zmeraj več odmerjenega zabavi kot resnemu političnemu delu. Da smo natančni: resnega političnega dela je morda še preveč, le narave je take, da ga očetje političnih zakulisnih debat nočejo spraviti pred javnost. Počemu bi pa strankine domače prepire med vodilnimi strankarji nosili v javnost?
Sedanji dejanski voditelj republikanske stranke Ray Bliss to dobro ve, zato je že takrat, ko je prevzel sedanje delo, izjavil, da bo skušal v konvencije uvesti več resnega značaja. Predvsem bo gledal,
da konvencije trajajo le par dala Johnsonovo politiko.
dni ne pa ves teden. Ali se mu bo letos namera posrečila, ne vemo, bojimo se pa, da se ne bo. Navada je železna srajca, posebno če je povezana z veseljem in zabavo.
Vsekakor se je Blissu posrečilo, da se republikanski veljaki niso preveč očitno prepirali med seboj že pred konvencijo. Res so se Rockefellerjevi pristaši jezili na Ni-xonove, toda jeza je bila v mejah politične dostojnosti. Resda konservativni republikanci niso bili zadovoljni s politiko zmernih tovarišev, ki niso mlatili po Johnsonu z velikim loparjem, toda svoje kritike niso vlekli v javnost. Saj je še celo njihov voditelj Goldwater obljubil, da bo na konvenciji le kratko govoril.
Blissu se je tudi posrečilo, da je senatorju Dirksenu pomagal priti za predsednika komisije za volivni program. Dirksen je stalno podpiral Johnsona, ne bo torej mogel zagovarjati udarne volivne platforme, ki bi ostro napa-
Poleg tega je Bliss s tem tudi dosegel, da guvernerji niso dobili v komisiji prevelikega vpliva na besedilo platforme, kar pa guvernerje zelo jezi, ker so sedaj edina republikanska politična sila, ki ima večino v deželi: jih je namreč 26 proti 24 demokratskim guvernerjem. Guvernerji se radi sklicujejo na to, na kar jim republikanski kongresniki odgovarjajo, da ima njihova konservativna koalicija s konservativnimi demokrati v predstavniškem domu še večjo večino.
Bliss je vse okoliščine spretno izrabil in preprečil, da bi na konvenciji ena struja zmagovala v vseh točkah, kot je to bilo v 1. 1964, ko je Gold-water gospodaril na konvenciji in nihče drugi.
Seveda z vsem tem ni rečeno, da bo republikanska konvencija potekala mirno. Na zunaj bo vse veselo in optimistično, za kulisami bo pa prevladovala iskanje odgovora na vprašanje:	kaj
bodo rekli delegatje, ko bodo izbirali kandidata, kaj bodo pa rekli volivci, ko bodo volili predsednika. Nixonova skupina bo seveda bolj poudarjala pomen delegatov, Rockefellerjeva pa pomen volivcev. Velik del zakulisnih debat se bo vrtil okoli vprašanja: ako na konvenciji zmaga Nixon, ali bo zmagal tudi pri volitvah? O tem predmetu bodo mnenja zelo deljena, ne glede na to kako se bo konvencija končala.
Naš Kongres bo v čast konvenciji večinoma praznoval. Kar bo opravljal poslov, bodo taki, ki ne bodo škodovali republikancem, ki se bodoči teden ne bodo pokazali na Kapitelu, ker bodo večinoma v Miami Beachu ali pa na — počitnicah.
Bliss torej ne bo imel pretežkega dela z zakulisnim vodstvom konvencije, saj že ve, kdo bodo glavni igralci, od glavnega govornika do kandidatov za predsednika preko načelnikov raznih odborov in komisij.
Morilca irownija iščejo
CLEVELAND, O. — V soboto zjutraj v ranih uri so našli v avtomobilu na Cedar Rd. nedaleč od Doctors bolnišnice ustreljenega 45 let starega črnskega pevca in godbenika T e d d a Brownija, ko se je vračal domov nastopa za demokratskega senatorskega kandidata J. Gilli-gana.
Oblasti ugibljejo na vse načine in iščejo sledi, da bi razkrile umor, pa doslej še niso imele posebne sreče. Tako je The Cleveland Musicians Union razpisala posebno nagrado $1000 tistemu, ki bi pomagal morilca odkriti. Enako nagrado v isti namen je objavila tudi WEWS-TV Channel 5.
Umorjeni Tedd Brownie je bil znan kot pošten mož, dober oče in veren, dejaven katoličan. S petjem ljudskih pesmi ob spremljavi kitare si je pridobil sloves po vsej deželi.
Čehoslovaško gospodarstvo prišlo v zastoj
PRAGA, ČSR. — Prva poročila o gospodarskem razvoju v prvih 6 mesecih povedo, da je čehoslovaško gospodarstvo prišlo v zastoj. Gospodarska rast je bila manjša kot v istih dobah 1. 1966 in 1967. Zaostalo je posebno stavbeno gibanje, kar je rodilo še hujše pomanjkanje stanovanj. Iz poročila je tudi razvidno, da se gospodarski strokovnjaki bojijo inflacijskega pritiska in draginjskega vala.
Je pa tu v poročilih tudi nekaj svetlih točk. Tako je na primer narastla proizvodnja v težki industriji, povečalo se je število turistov, zato je pa tudi veliko več čeških turistov šlo po svetu, da vidijo, kakšno je tam življe-nle-
Iz Clevelanda in okolice
Lepe domače obletnice—
Mrs. Julija Bokar bo 1. avgusta praznovala 50-letnico vselitve v svoj dom na 6615 Edna Ave. Ob tej priložnosti se bo spominjala tudi, da je 22. julija 1903, torej pred 65 leti prišla v Ameriko. 27. julija 1904 se je poročila in od takrat ima Ameriško Domovino stalno v svojih hiši. Iskreno čestitamo!
Uradne ure—
Urad Ameriške Domovine je odprt ob ponedeljkih, torkih, jetrtkih in petkih od 8.30 zju-raj do 4.30 popoldne, ob sredah od 8.30 zjutraj do 2. popoldne, v sobotah pa od 9. dopoldne do 12. Kdor ima kako nujno kratko sporočilo ali objavo, lahko kliče TE 1-0628 tudi zjutraj od 6. do 1.30. Prosimo, res samo nujno!
Zadušnica—
V petek ob osmih bo v cerkvi Harije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Rebolja ob 7-dnev-lici njegove smrti.
Na obisku—
Iz Argentine je prišla k Plečnikovim v New Middletown, O., .ra obisk hčerka Ivanka z družino. V Clevelandu ima brata Manjo in sestro Francko, por. Boh,
/ Detroitu pa sestro Jožefo, por. Pugelj. Dobrodošla in obilo prijetnih dni med nami!
Kanadska pošta še vedno davka—
Prenekateri naši rojaki imajo j Kanadi sorodnike in znance,
> katerimi so v redni pisemski sveži. Tem sporočamo, da kanadska pošta še vedno stavka, ne dostavlja in ne odpremlja nobene pošte. Tudi Ameriška Domovina čaka pakirana in imotana na konec stavke, ker jo pošta za naše kanadske naroč-nke ne prevzame.
Dovolj moči, toda ...
DETROIT, Mich. — Moderen gasolin ima dovolj sile, da bi gnal avtomobil do 450 milj na vsak galon, če ne bi bilo nobenega trenja ne v motorju in ne avtomobila z zrakom tekom vožnje.
Zadnje vesti
PRAGA, ČSR. — Razgovori v Čierni nad Tiso se nadaljujejo že tretji dan v “izračju odkritosti in tovarištva”, kot pravi kratko poročilo Tassa. Tu trdijo, da je nevarnost sovjetske vojaške intervencije popustila, četudi ta še ni čisto izključena. Razgovori se bodo predvidoma končali danes. Ali bo prišlo do kakega kompromisa in do kakšnega, tu jav no ni nič znanega.
SAN JOSE, Kost. — Ognjenik, ki je spal 500 let, je včeraj bruhnil znova. Doslej so dognali, da je mrtvih vsaj 65 ljudi, večje število pa ranjenih. Okoli 4000 ljudi je moralo zaradi izbruhov ognjenika zapustiti svoje domove.
SAIGON, J. Viet. — Strateški bombniki B52 so ponovno vrgli velike količine bomb na zbirališča rdečih v bližnji m daljni okolici Saigona. V delti Mekonga je prišlo do večjega spopada, v katerem so imeli rdeči okoli 100 mrtvih.
MEXICO CITY, Mex. — Včeraj je prišlo do novih nemirov in izgredov v glavnem mestu. Srednješolcem, ki so se v ponedeljek spopadli s policijo
in. vojaštvom, so se včeraj pridružili še visokošolci. Povod za nemire je bil spor zaradi nekega dekleta.
WASHINGTON, D.C. — Primanjkljaj v proračunskem letu 1967-1968, ki se je končalo s 30. junijem, znaša 25.4 bilijone in je največji od konca druge svetovne vojne sem.

I
r KMERISKA DOMOVINA, JULY 31, 1968
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. — HKnder*on 1-06211 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Publisheu daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
P '	NAROČNINA;
Ca Združene države:	j
)	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meaac«
Ka Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece Petkova izdaja $5.00 na leto
i	SUBSCRIPTION RATES;
United States:
f $16.00 per year; $8.00 £or 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
L $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f	' Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 146 Weds., July 31, 1968
Ta nesrečni demokratski volivni program
Amerikanci so preveč praktični ljudje, da bi dali kaj prida na načelne izjave, ki poudarjajo samo ideale ki so večno veljavni, zato pa le redkokdaj vpoštevam. Tako tudi volivni programi obeh glavnih strank nimajo na strankarsko politiko dosti vpliva. So pa vendarle važni vsaj za politično zgodovino. Povedo namreč, kaj je stranka mislila o političnem stanju dežele vsako četrto leto in kaj pričakuje od politike v prihodnji štiriletni dobi. Zato se pred vsako konvencijo vodilni politiki hudo pulijo za kulisami, kdo bo vplival na besedilo volivnega programa.
To se godi tudi letos. Na republikanski strani se že po tradiciji hudujejo guvernerji, da imajo premalo besede pri sestavi besedila. Posebno se jezi guverner N A Rockefeller, ki bi rad postal republikanski predsedniški kandidat. Na republikansko volivno platformo imajo namreč glavni vpliv republikanski kongresniki in senatorji, ki pa niso nikoli kazali volje, da bi vpoštevali republikanske politike, ki ne sedijo na Kapitelu. Trenutno ima od tega korist le Nixon, zato je pa Rockefeller tako slabe volje, kadar misli na Kongres.
Na demokratski strani bo pa volivni program igral večjo vlogo, kot smo v začetku mislili. Ne bo samo povedal, kakšno je politično stanje v deželi in kaj stranka pričakuje od svoje politike prihodnja štiri leta. Bo vsaj po ovinku tudi izrekel sodbo o demokratski politiki zadnjih 4 let. Tu je Johnson osebno prizadet. Kakršno podobo bo volivni program naslikal o njegovem režimu zadnja 4 leta, s tako podobo bo predsednik Johnson tudi odšel v ameriško politično zgodovino.
Johnson naravno ne želi, da bi volivni program gledal kritično na njegov režim, zato si je že davno zavaroval vpliv na besedilo. Kar sam na svojo roko je postavil za predsednika demokratskega odbora za volivno platformo kongresnika Boggsa, ki je hud “kragulj”. Ne bo torej dopustil, da bi platforma kritično presojala vojskovanje v Vietnamu. To bi bilo vse v redu, ako bi Johnson sam še ponovno kandidiral. Pa ne bo. Spada torej z eno nogo že med bivše politike in ni prav, da si lasti vpliv na strankin dokument, ki odreja strankino politiko za bodočnost. Zato veliko demokratov ni zadovoljno z Johnsonovim stališčem.
Da bo položaj še bolj zamoten, kandidira za predsednika podpredsednik Humphrey. Humphrey je bil do sedaj discipliniran politik. Johnson bi bil težko našel podpredsednika, ki bi tako vstrajno in dosledno zagovarjal politiko sedanjega demokratskega režima. Naša javnost ni Hum-phreyju nikoli zamerila take zvestobe Johnsonu, čeprav zvestoba ni ravno čednost, ki jo ameriški politiki spoštujejo in vpoštevajo.
Seveda naša politična javnost sedaj želi, da nastopi Humphrey tudi s samostojnimi idejami. Ako namreč postane predsednik, bo sam sebi odgovoren in se ne bo mogel ne sklicevati ne ozirati na bivšo Johnsonovo politiko. Humphrey se tega dobro zaveda, saj ga kritika njegovega demokratskega tekmeca McCarthyja nepretrgano opominja, naj ne bo več trobenta Johnsonove politike, na primer v zadevi vojskovanja v Vietnamu. To pa spravlja Humphreyja v mučen položaj. Ne more sedaj kritizirati tega, kar je preje dolga leta hvalil, ne more pa tudi hvaliti vsega, kar se je godilo in zgodilo pod Johnsonovim režimom. Humphrey je poskusil iti po srednji poti; ne napadati tega, kar je bilo, zato pa hoditi o svoji poti po 20. januarju.
Tako politiko bi Humphrey najlažje razložil v volivnem programu. Iskal je pota, kako bi prišel do vpliva v odboru za program, pa se mu sedaj še ni posrečilo. Poskusil je akcijo, naj Boggsov odbor pozveduje po deželi, kaj volivci želijo imeti v demokratski platformi. Poskus se mu je ponesrečil. Še več Johnson je precej jasno namignil, da bo le cn odločal o tem, kakšno besedilo naj ima program, na primer o stanju vojskovanja v Vietnamu. To seveda ne odgovarja interesom ne Humphreyja ne McCarthyja.
Prvi znaki že kažejo, da so različni interesi Johnsona, Humphreyja in McCarthyja za kulisami že trčili drug ob drugega. Preje ali pozneje bodo prodrli v javnost. Zaenkrat je v teh trenjih močnejši predsednik Johnson, toda njegov vpliv bo kmalu začel pojemati, dokler ne bo prišel ha ničlo 20. januarja. Johnson stoji pred isto nevarnostjo, kot vsi politiki vseh časov in krajev: njegovi prijatelji se mu bodo do zadnjega hlinili in prisegali zvestobo resnici bodo pa gledali, da vsaj do novembrskih volitev ne pridejo v spor z demokratskim kandidatom, naj bo kdorkoli.
Humphrey sam ne želi hudega spopada z Johnsonovo politiko, nahaja se pa v nerodnem položaju. Ako ne bo udaren napram Johnsonu, mu bo McCarthy očital strah pred Johnsonom. Ako bo -hotel biti udaren, mu bo pa Johnson “vračal milo za drago”. Vse to bo odtisnilo svoj.
pečat demokratski politiki do konvencije. Imelo bo pa vpliv povalci tudi na potek konvencije. Do sedaj ni bila na primer na- ’ vada, da bi predsedniški kandidatje govorili na konvenciji pred glasovanjem. Sedaj McCarthy že zahteva besedo pred glasovanjem, ako jo bo dobil on, jo bo moral zahtevati tudi Humphrey.
Kot smo rekli, je Johnson na močnejši poziciji, pa ni brez nevarnosti. Navada je, da izbrani predsedniški kandidat po glasovanju razloži tudi osebni političen program.
Nanj politična javnost da večkrat celo več kot na uradno platformo. To se je zgodilo na primer na dan Kennedyjeve prisege. Program je bil hitro pozabljen, njegov govor pa ne. Ako bi bil Johnson le preveč svojeglaven pri sestavi volivnega programa, mu izvoljeni predsednik lahko v svojem prvem govoru podre vse račune in v njem navaja ravno to, česar Johnson ne mara.
Johnson je preveč skušen politik, da vsega tega ne bi vedel, zato'morebitnega spora s Humphreyjem ne bo gnal na nož. Ne bo več predsednik, toda političnemu vplivu se pa s tem ne bo odpovedal. Bo pač ostal aktiven politik do svoje smrti, naj postane po odhodu iz Bele hiše, kar hoče in kar mu bo namenila usoda.	TA.
I.
BESEDA IZ NARODA
Nabasan koš iz Kalifornije
; Stockton, Calif. — Ko sem prelistaval telefonski imenik, sem našel lepo število slovenskih imen. Poizkusil bom počasi to našo srenjo, če bo imela smisel za organizacijo, povezati v naš “snop”, da bo nekaj pred javnostjo pomenila.
Za študente, kateri nameravajo prihodnjo jesen na študije glasbe po raznih univerzah severnoameriških držav, bo prav gotovo zanimiv imenik profesorskega zbora, kateri je kot gost iz različnih krajev sodeloval pri organizaciji Pacific Music Camp v Stocktonu, ko je stopil v svoje 90. leto javnega dela. Talenti glasbeno učeče se šolske mladine imajo priliko vsako leto sodelovati v tem “campu” proti mali odškodnini ali pa si preko leta pridobe brezplačno šolanje, mesec dni trdega dela in učenja. Uspehi so res zadovoljivi in presenečajo zainteresirano javnost s svojimi nastopi.. Vodstvo, profesorji so visoko kvalificirani, vsled česar je to delo zasigurano do najvišjega dviga možnosti. Camp je razdeljen v tri aktivne grupe: orkester, godbo na pihala in koncertni zbor. Program je sestavljen iz visoko kvalificiranih del ameriških in svetovnih skladateljev. Profesionalni zbor so predstavljali profesorji raznih priznanih univerz po sledečem redu: Carmen Dragon, Leo Kopp, Bernard Goodman, Warren Van Bronkhorst, William Rhoads, James Douglas, William Ravelli, Norman Luboff, Lloyd Pfausch, J. Russell Bodley in Donald Craig. Morda bo kateri bodoči študent srečal v šolskem prostoru ime kakega teh profesorjev in se bo spomnil, da je čital nekoč kratko poročilo v našem časopisu. Iz tega je razvidno, da se vodstvo naše univerze res trudi, da nudi mladinskemu naraščaju koristni študij in zaposlitev preko počitnic, kar je les pohvale in omembe vredno.
Ne vem, če ima kalifornijska vročina kaj zveze s to novo boleznijo, kateri pravimo tudi v modernem času histerija. Registracija orožja povzroča glavobole poštenjakom, malo občutljivejšim nakopava bolezen, da pa vsak državljan ne more iz tega ah onega opravičenega razloga dobiti dovoljenja za nošenje orožja, je razumljivo in ni potreba kake posebne razlage. Vsem tistim, katerim vsa ta zadeva dela toliko preglavic, bi svetoval, da si iz spomina privlečejo na dan imena treh vodnikov naših državljanov, kateri so bili žrtev strelnega orožja. Končno pa naj si histeriki zapomnijo, da pravi pošten slovenski pregovor: “Jeza škoduje človeški lepoti.”
Neki prevoznik avtomobilske tvrdke je trikrat zaporedoma izgubil vreče zastrupljenega fižola, katerega bi moral dostaviti kmetijam v uporabo. Ker je bil materijal nevaren in škodljiv človeškemu organizmu, je
vsa zadeva pri javnih oblasteh in v javnosti povzročila precej strahu. Vse tri vreče so bile pravočasno najdene, le vprašamo, če ne bo komu odveč, zakaj se tak materija! ne označi z vidnim napisom in tako odstrani nevarnost.
Pri nas v Stocktonu jih drži. Dva zaporedna večera se je mladina in skupina brezdelcev spravila kalit javni mir. Prvo noč je kar šest članov mestne policije odšlo iz “domačega bojišča” z raznimi praskami po obrazu.
Drugi večer, za katerega so bili javni organi pripravljeni, pa je prinesel uničenje dveh policijskih avtomobilov, zažganih z doma narejenimi zažigainimi bombami in istočasno se je pocestni druhali posrečilo izolirati v prostorih na južnem delu me-sra v nekem “gym”-u dva policijska oficirja in štiri zastopnike “housing projecta.” Navedenim se je posrečilo brez kakih posebnih težav zapustiti nezaže-ijene prostore.
Tudi naš governer bi skoro imel “fire works” v svojem poslopju. Dva mlada pripadnika črne rase sta mu poizkusila z zažigainimi bombami napraviti presenečenje. Toda isto je prišlo s strani tajnega policijskega organa, kateri je s strelom v zrak prepodil nezaželjena obiskovalca. Včeraj v zrak, če pa ne bodo upoštevali ta opomin, se pa kaj lahko dogodi, da bo krogla zadela kam drugam . . .
“Recall governer Reagan” tako so popisani zidovi v glavnem mestu. Da bi dali poseben izraz svoji neumnosti, so pa tudi s srpom in kladivom dekorirali prazna mesta. Res je, kadar ne prodreš s svojo idejo med ljudi, jo moraš pokazati javnosti kje drugje. Zidovi ne govore, prenesejo vse . . •
Neka priljubljena radio postaja našega mesta se je odločilo, da povpraša doraščujočo šolsko mladino srednjih šol, kaj misli o zakonu, s katerim bi bilo dovoljeno voliti mladini z dopolnjenim 18. letom. Ženski spol je odgovarjal za moški spol. Rezultat je bil sila zanimiv. Dekleta so mnenja, da mladenič pri teli letih ni dovolj zrel, da bi pretehtal položaj, kateri bi mu izvlekel kot samoodločencu kandidata za volilna javna mesta.
Ob zaključku se bom zaustavil še pri pekarskem obratu in njegovem glavnem izdelku — kruhu. Zadnje čase navajajo poročila, da kljub naraščajočemu številčnemu stanju prebivalstva produkcija kruha pada. Tako je na primer v neki veliki tovarni v Stocktonu produkcija v času enega leta skrčena za celo tretjino. Vzrokov je veliko. Nekaj jih spada v pisarno odločujočih faktorjev tovarne same in zato se ne morem ustavljati in razlagati, ker bi potem bila to moja osebna ideja. Grem pa lahko naprej in pogledam v vsakodnevno delo in življenje gospodinje, ki je istočasno v večini primerih tudi kuharica. Brez kruha si je kar težko zamisliti dnevnih jedil. Kruh je kruh, zatrjujejo ku-
, jaz kot zaposlenec v tej industriji prikimavam resnici, le z razliko, da se razlikujejo kvalitete kruha. Imamo cenejši kruh; kateri je priljubljenejši denarnici pri izdatkih. Potem pa i imamo zopet ykvaliteto, katere cena je nekoliko višja, je pa tudi fazlika. Primesi Tablet vitamina B, železa, kar je človeškemu organizmu potrebno, je poleg drugih primesi, kot na primer, tekočega sladkorja, mleka v prahu, čiste svinjske masti in zelenjavnega olja. Poglejmo v cenik tem primesem in jasno bo takoj, zakaj je cena temu kruhu višja od druge enostavnejše kvalitete, kateri so izpadle navedene primesi.
Nihče me ni naprosil, da napišem, nihče ni informiran o tem članku, sem pa napisal zato, da bom pojasnil zapleteno uganko cen. Ta kruh je volnejši od ostalih kvalitet, celo bi rekli “pa-cast”, ko je popolnoma svež. je pa dober po okusu, ter ostane dalje časa svež in uporaben. Potem imamo na trgu novotarije, katere so predvsem ženam dobrodošle. Po okusu in izberi hite za lepo pakovanimi in oblikovanimi izdelki, katere samo za par minut potisnete v pečico in imate zopet sveže, kar si sami poželite. Je pa ena in ne pozabite. Kruh je že od nekdaj bil upoštevan pri jedilniku, ne samo v družini, pač pa tudi tam, kjer se ne more doseči z brzino nekaj kar lahko stori gospodinja doma. Sole, delavci, zaposleni in tako naprej. Vsak od teh si želi kos kruha vsak dan 365-krat na leto.
V nedeljo sem se ustavil v mestu Carmichael, to je lepo mesto, skoro nekak podaljšek na velecesti, ki drži iz glavnega mesta Sacramenta. Izvedel sem razveseljivo novico, da se Slovenci organizirajo v svoje društvo. Koliko časa obstoja in kako je močno, ne vem, pa ne bo dolgo, ko nam bo jasno. Glavno mesto ima močno število Slovencev, še več pa Jugoslovanov. Nikdar še nisem vprašal, koliko naročnikov našega časopisa je tam, vsekakor pa toliko že vem.
Maks Simončič
Profesor Jakob šolar
Cleveland, O. — Dne 22. junija 1968 zvečer je v bolnišnici v Trnovem v Ljubljani dotrpel profesor Jakob Šolar (DMZ), stol-hi dekan ljubljanskega kapitlja in papežev hišni prelat. Ta izredni duhovnik ljubljanske nadškofije je nenadomestljiv delavec na vseh področjih se je rodil 28. aprila 1896 na Rudnem v župniji Selca nad Škofjo Loko. Še v ljudski šoli je prišel v ljubljansko Marijanišče, kjer mu je znani vzgojitelj in kulturni delavec Andrej Kalan za vse življenje vtisnil pečat ljubezni do dela za narod na vseh področjih. Po odlično opravljeni gimnaziji je stopil v ljubljansko semenišče in bil s svojim 22. letom dne 1. septembra 1918 že posvečen za duhovnika. Umrl je samo dva meseca pred svojo zlato mašo. Najprej je opravljal službo prefekta v Marij anišču in nato v škofijskem zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano. Nadškof Jeglič ga je zaradi izrednih talentov določil za profesorja v Št. Vidu. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral slovenščino in francoščino, nato se je v francoščini izpopolnjeval še dve leti v Parizu, kjer je študiral predvsem fonetiko pri svetovnem strokovnjaku msgr. Beaupinu. V Parizu so takrat Šolarja imenovali “najbolje francosko govorečega Jugoslovana.” Leta 1924 je nastopil službo profesorja v Št. Vidu. Vsi njegovi dijaki še danes občudujejo edinstvenega pedagoga s širino duha in srca. Takrat je stopil tudi v središče takratnega mladinskega gibanja in nekaj časa tudi urejal revijo Križ”. S krogom svojih sodelavcev se je lotil pisanja modernih slovenskih beril za gimnazije. V tistih letih je napisal tudi svoj sloviti uvod k “Sovretove-
mu prevodu Izpovedi sv. Avguština”. Pri Mohorjevi je takrat urejal Cvetje iz domačih in tujih iogov in Detelove Zbrane spise, ki so sedaj v predelani izdaji spet izšli. Med zadnjo vojsko je z zavodom pribežal v Ljubljano in se s prelatom Breznikom naselil v Marij anišču. Njegove delavnosti vojska ni mogla prekiniti. Leta 1944 so ga Nemci odpeljali v Dachau in je tam dočakal ves izčrpan osvoboditev. Mnogim sojetnikom je bil angel varuh in mnoge slovenske rojake je pripravil ha srečanje z božjim Sodnikom. Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano. Tu je reševal zavodsko knjižnico, ki so jo Nemci raznesli. Vsako soboto je hodil na Brezje in tam pridno spovedoval dolge ure. Nekaj časa je nadomeščal rajnkega župnika Vondraška v Podbrez-jah, obenem pa ves čas kot čebelica pridno delal kot znanstveni sodelavec pri Slovenski Akademiji znanosti in umetnosti. Ko se je leta 1957 vrnil iz (komunističnega op. ur.) zapora, je pomagal pri ljubljanski stolnici in bil naslednje leto imenovan za kanonika, po smrti prelata Josipa Šimenca pa za stolnega dekana (1965). V stolnici je bil spet neumoreb in iskan spovednik in pridigar pri pol-enajsti nedeljski'maši. Vse svoje duhovniške dolžnosti je opravljal z izredno širino in notranjim bogastvom. V teh letih je izdal pri mariborskih Obzorjih zapuščino svojega velikega prijatelja in sodelavca prelata Breznika “Jezik slovenskih pripovednikov”. Letos se je kot predsednik odbora za proslavo Baragove stoletnice smrti navdušil za to izredno svetniško osebnost in je zadnje mesece pred smrtjo z velikim garanjem pripravljal novo izdajo Baragovega življenjepisa. Izčrpno je že obdelal njegovo evropsko dobo, nato pa prezgodaj omahnil. Z njim smo izgubili tako izrazito, močno, bogato osebnost, da se tega komaj zavedamo. Kakšnih načrtov je bil še poln, kaj bi še vse rad povedal in zapisal, koliko izkušenj si je nabral, a zdaj je moral vse to pustiti in oditi. Zapustil nam je prelep zgled zvestega, neumornega delavnega in široko izobraženega duhovnika in znanstvenega delavca. Po vsej pravici ga moramo šteti med velikane slovenskega duha, ki je petdeset let zvesto stal ob svojem ljudstvu, z njim delal, molil in trpel. Naj počiva v miru!
(Okrožnica Ljubljanske nadškofije št. 7-68.)
J. S.
/Z NAŠ/tf K/3S7
Racine, Wis. — Sram me je, da ste mi morali poslati obvestilo, da mi poteče naročnina, kajti že v juniju sem mislil na Vas, pa sem odlašal in odlašal, da je prišel opomin.
Sedaj pa, če se tudi hiša podira, hočem najprej plačati Ameriško Domovino, da bom preskrbljen z ljubim slovenskim čtivom.
Vsako leto se bojim Vaših počitnic, ki so kot nekak velikonočni praznik. Vi obhajate praznik veselja in radosti, medtem ko imamo mi, ki list radi prebiramo, veliki teden trpljenja in samozatajevanja. Tisti teden, ko ni Ameriške Domovine, je zelo dolg, za Vas pa verjetno zelo kratek.
Prilagam naročnino za eno leto in lepo pozdravljam gospo Debevec, g. urednika in njegovo ljubeznivo soprogo ter vse nameščence in ostajam Vaš zvesti naročnik
Joseph Jezernik.
*
Wickliffe, O. — Draga gospa Debevec! Ko sem pred dvema tednoma obiskala sorodnika, ki se je iz Nemčije, kjer je bil zaposlen nekaj let, naselil v Scarborough, Canada, sem seveda kot navadno ostala za en teden pri dobro poznanih in gostoljub-
nih Ambrožičevih v Agincourtu.
Moj sorodnik Marjan Virt mi je v sorodu po mojem pokojnem soprogu. Ko smo se med drugim pogovarjali o dnevnih novicah, je omenil, da bi se zelo rad naročil na kak slovenski časopis. Ker v Torontu dnevnika nimajo, sem mu omenila naš najboljši slovenski list Ameriška Domovina. Takoj je bil navdušen, da mu ga naročim.
Tukaj prilagam ček za celoletno naročnino zanj z željo, da bi se oglasilo še več takih in si naročilo Ameriško Domovino.
Sprejmite moje naj lepše pozdrave!
Mary Stušek
*
San Francisco, Calif. — Spoštovani! Priložen je ček za Ameriško Domovino za eno nadaljnje leto. Z žalostjo Vam sporočam, da je moj dragi soprog Friderik nedavno umrl. Zato lepo prosim, da v naslovu spremenite ime.
Ameriško Domovino rada či-tam in Vas. lepo. pozdravlj am!
V ,, ,V Antonija Hoja
-----o------
Slovenec na 8. svetovnem kongresu mednarodne zveze katol. tiska v Zahodnem Berlinu
Od 2.' do. 6. jul. tl. je bil v Zahod. Berlinu 8. svetovni kongres Mednarodne zveze katoliškega tiska. Udeležili so se ga zastopniki 46 narodov z vsega sveta. Iz Jugoslavije je bil na kongresu zastopnik verskega lista “Družina”, ki ga izdajajo slovenski škofje, kanonik Ivan Merlak. Razprave na kongresu so se odvijale pod geslom SVET-CER-KEV-TISK. Izrečene so bile kritične besede o sedanjem stanju katoliškega tiska. Posebna skrb je bila posvečena tisku v nerazvitih deželah. Razpravljalo pa se je seveda tudi o verskem tisku prihodnosti. Splošno mnenje je bilo, da se mora verski tisk razvijati v smeri dialoga.
“Družina” od 21. jul. prinaša več kot dve strani obsegajoče zelo zanimivo poročilo o kongresu slovenskega zastopnika na kongresu Ivana Merlaka. Vanj je vtaknil tudi poročilo o svojem berlinskem srečanju s tamkajšnjimi našimi rojaki sezonskimi delavci.
-----o------
Slovenec na kongresu Cerkva v Uppsali na Švedskem
Švedsko univerzitetno mesto Uppsala je bilo pred kratkim središče pozornosti svetovne javnosti. Dne 4. jul. tl. se je v 700 let stari stolnici začela 4. svetovna konferenca Ekumenskega sveta Cerkva, v katerem je včlanjenih 235 krščanskih verskih skupnosti po vsem svetu. Katol-Cerkev ni članica. Kongresa se je udeležilo 800 uradnih zastopnikov 232 članic iz 81 držav. Opazovalcev, gostov in posebnih povabljencev je bilo okoli 400, med njimi zastopnik vatikanskega tajništva za cerkveno edinost škof Willebrands, ki je izročil vodstvu konference papeževo poslanico in pismo kardinala Bea.
Poleg urednika slovenskega verskega lista “Družina”, glasila slovenskih škofov, se je konfe' renče iz Jugoslavije udeležil0 tudi zastopstvo srb. pravoslavne cerkve in luteranske skupnosti iz Jugoslavije. Nad 700 časni' kar jev iz vsega sveta je obveščalo vse svetovno časopisje 0 dogodkih na kongresu.
-----o------
Sueški prekop je brez zatvornic
Sueški prekop med Sredozeb1' skim in Rdečim morjem nima nobenih zatvornic, ker je izk°' pan v ravnini morja. Voda se V° njem pretaka brez ovir. Njc' govo vzdrževanje bi bilo soraZ' memo poceni in enostavno, ^ ga ne bi sproti zasipal puščavski veter s peskom. Zato ga je treba stalno čistiti.
ETU
ISKX 1DOMOWX,
F. S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
Sa^S^ryjCT-T.T.T.V^r^r'.T.T.Tr'T.T.T.T.Tl.T-T-T.V-T^rT.T.T-T.T.T.T.T.T.T.
hljajem se mu je zahvalila in. pospešila korake mimo njega. Rudi je obstal in gledal za njo; najrajši bi se ji bil pridružil in jo pospremil. Ni si upal. Dolgo je gledal za njo, dokler ga niso predramili novi pari sprehajalcev. Zavil je po samotni stezi proti mestu.
Po večerji je obsedel v udobnem naslonjaču v svoji sobi. Po knjigi ni segel. Zazdel se je šam sebi silno samoten in zapuščen. Preudarjal je, da sam ni vedel kaj, a dognati ni mogel, da le sanjari kakor še nikoli. V ušesih mu je brnelo materino svarilo: Pazi, pazi! Nazadnje se je vsega naveličal, planil iz naslonjača, se začel slačiti in glasno sklenil: Drugam pojdem sedet. Na tisto klopo nikdar več. “Ne, ne, draga, ne boš, smo pa le mož,” je ponovil za pesnikom odločen sklep.
Drugi dan pod večer je vendarle sedel na isti klopci. Raz-rnišljen jo je čakal, pričakal je
Le poglej naše zakonske možice, kako so že vsi skrivaj pogledali na uro. — In prav imajo žene. Jaz bi bil v zakonu nesrečen, žena nesrečna in nesrečen že kak drobiž, če bi ga nama Savinja priplavila. To je prvi Vzrok moje zagrizene samskosti. Drugi pa je moja brezmejna ljubezen do svobode: svobodo meni svobodo narodu, svobodo domovini.”
“Sužnji vendarle nismo,” se Je oglasil naj starejši.
“Res, v verigah nismo. ‘Toda l0 tujcem sreče svit se v Krajni 2£>ri, visoko nos’jo ti pokonci glave.’ Le kakšno svobodo ima-, ttio? Da se fantje na semanjski dan lahko pretepajo, a ti povsod’ že glasno povedati ne smeš, da si Slovenec. Koliko zaporov smo Prebili vsi tisti, ki smo kot študentje imeli pogum pokazati, da srno Slovenci. Toda dovolj o tern, sicer me kot revolucionarja Zanese v politiko. Rudi, o tvoji redovitosti ne dvomim, verja-brem, kar si prej povedal, utegnem pa doživeti dan, ko se boš Ves prerojen prismejal v našo družbo. Bog daj srečo! Naslednice iz stare rimske Celeje so nevaren ogenj!” Primož je vzdignil kozarec, vsi so trčili, zaključili večer in se dobre volje razšli Rudi je v svoji sobi še dolgo hodil gor in dol in premiš-■Ijeval Primoževo modrost.
III
S tem prvim večerom je dr. Slak postal reden in zvest, član s°botarske druščine. Med tednom pa je uradnim uram rad dodajal tudi še neuradne, ob katerih je pretehtaval razne tožbe te obtožbe. Njegov predstojnik je bil silno vesel. Tudi ljudje, ki so se morali zatekati na sodno pot, so ga začeli vsesplošno ^Valiti in ceniti. V prostih po-P°ldanskih urah je začel zaha-teti v drevored ob Savinji. Tam te posedal, a nikdar brez knjige, k-olo na mrežico za lov žuželk navadno ni pozabil.
Meščani, zlasti še meščanke, s° mladega doktorja, ki se je Ves zamišljen sklanjal nad knji-§°! z zanimanjem opazovali. Marsikateri meščan ga je vljud-110 pozdravil, čeprav se osebno Msta še seznanila. Zanimal pa te, kar je čisto naravno, zlasti telado ženstvo. Sklonjen nad knjigo in zaverovan v branje je časih kar telesno začutil vroč k°gled mimo gredoče deklice, ^osebno neka zelo preprosta, a tebrano oblečena, ki je hodila teimo njega redno le sama, ga je 8 Pogledom vznemirila, da je tedgnil glavo iznad knjige, po-^tedal za njo in občudoval vitki stes, nenavadno mirno hojo in teše hvalil izbranost obleke. Pri-kajala je skoraj slednji dan, ko s° žarki zahajajočega sonca zlatih zeleno vejevje dreves. *mdi jo je nehote pričakoval. Ze k° šumu peska pod njenimi no-kami je vedel, da prihaja. Rad 1 bil dvignil glavo iznad knjige, ter so se mu vselej vrstice črk Zmedle, a je ni. Sam ni vedel, tekaj. Vedel je samo to, da ga ^Ztiemirja, da se mu v srcu oglate čuden trepet, ki mu je bil ottej neznan. Ko je odšla mimo '"'tega, je knjigo vselej zaprl in ^tedal za njo, dokler se mu ni skrila na ovinku. Tedaj se je 8P°mnil materinega svarila: azi, pazi! S silo si je očital ta brazni nemir in se modrijansko
Poučeval: Ne bodi neumen! Saj be
te.
veš, kdo je, čigava je. Lovi Pretkana ženska! Nejevoljen Je Zaprl knjigo in vstal s klopce, a 80 sprehodi. Toda noge so ga Satee od sebe zanesle za njo. Ko te Prišel do ovinka v drevoredu, te je srečal; vračala se je. Po-edal ji je v nenavadno lepi in esm obraz, ki ga dotlej še ni teel. Samogibno mu je roka ®§la p0 klobuku. Deklico je hla rdečica, z dobrotnim sme-
ni. V soboto je bil, kajpak, v. druščini pri “Belem volu”. Bil je nenavadno živahen, pripovedoval jim je o nekaterih zares nesmiselnih tožbah in dobroho-no pomiloval ljudi, ki se za prazen nič prepirajo, zmerjajo in potem tožijo.
Primož se je vtikal z naviha-nostjo vmes in ga poučeval: “Take neumneže kar preženi in postavi ‘na proste noge!’ Prejšnji stari sodnik — večni adjunkt — mi je razložil modrost nekega kmeta. Ta je namreč priselil sosedu zaradi grdega natolcevanja klofuto. Sosed pa na sodnijo. Pri obravnavi se ni nič izgovarjal in ne soseda tožaril. Mirno je rekel: Pustimo neumnosti! Povejte kratko, koliko po postavah stane ena klofuta. ‘Za to je kazen do pet goldinarjev,’ mu je razložil odjunkt. Kmet je segel v listnico in potegnil iz nje desetak. Položil ga je na mizo, priveznil sosedu še eno klofuto in rekel: ‘Sedaj smo bot. Zbogom!’ — Vidiš, Rudi, to je kmečka sodba in pravšnja je. Tisto gobezdalo kaj drugega ni zaslužilo.” Vsi so se Primožu smejali, tudi dr. Slak, a zelo udržano. Presvet mu je bil njegov poklic v borbi za pravico, natančno po postavah.
Prijatelji so potem pretresali naj novejše politične novice in tudi malenkostne mestne dogodivščine. Rudija je silno mikalo, da bi ob teh novicah morda dognal, kdo in čigava je sprehajalka, ki ga je tako vznemirila. Začel je pripovedovati, kako mu ugaja mestni park, kakega metulja pavlinčka je ujel in kaka umetnina je Tolstojev roman Vojna in mir, ki ga hodi vsak dan brat na klopco v drevored.
“Kaj pa naše mestne lepotice, ki tudi hodijo v drevored?” ga je ustavil Primož in si na vihal dolge brke. “Ali teh metuljčkov nič ne ogleduješ?”
“Res ne. Ena pa me je le iznenadila.”
Vsi so se nagnili radovedni na mizo.
“Kakšna je?” je zahteval Primož.
“Redno se sprehaja sama. Vitka je, nenavadno okusno oblečena. V obraz sem jo videl samo enkrat. Lepa, zares lepa. Sodim, da mora biti tudi zelo izobražena.”
Primož si je vnovič pogladil brke, se zasmejal in vzkliknil: “Jo že imam! Prav ona je: tanka, boka i visoka, kakor poje hrvaška pesem. Strgarjeva Ir-mica!”
Za Primožem so povzeli tudi drugi in sodili kakor on. “Prav ta je. Biser našega mesta. Lepota in dobrota.”
(Dalje prihodnjič)
Najboljši čaj ob koncu julija
Pri čaju, ki ga popijete za zajtrk, mimogrede ugotovite, ali je dober ali ne, le malokdo pa pomisli, kako čaj prav za prav raste in kako ga obirajo. Bržkone samo izvedenci vedo, da je kakovost čaja odvisna ne le od rastline in njene odpornosti, temveč predvsem od letnega časa, v katerem obiralci trgajo z bujnih grmičev lističe in mlade poganjke. Čajnih grmov ne obirajo samo enkrat ali dvakrat na leto, marveč kar naprej, praktično vsakih štirinajst dni.
Svojevrsten čar ima pokrajina, v kateri sodi čaj med poglavitne pridelke. Grmiči, raztegnjeni po dolini in stisnjeni pod pobočja, so se po človekovi volji povzpeli tudi že tisoč metrov visoko v hribe. Onstran gore polnijo kilometre dolgo dolino, ki je ravna kot miza in ki ji na pogled ni konca.
Pri Krasnodaru, na severni o-bali Črnega morja, so pred dobrimi dvajsetimi leti uredili najbolj severno čajno plantažo, pri čemer je “čajni sever” prav za prav jug Sovjetske zveze. Pridelek s te plantaže-slovi že vrsto let kot čaj zelo dobrega okusa.
Agronom čajnega nasada, ki obsega okoli 60 hektarjev, povabi obiskovalce na čašo “čaja iz zadnjih dni julija.” To je najboljši čaj, pripoveduje, prej in kasneje je kakovost sicer tudi dobra, toda s tisto, ki jo ima čaj, obran konec julija, se ne more meriti.
Nazoren prikaz priprave: agronom izbere po okusu količino čajnih lističev, ki jih polije z vodo iz samovarja; doda nekaj sladkorja, limona pa ne prihaja v poštev, ker bi neugodno vplivala na okus. H kosu jabolčnega zavitka pokušajo obiskovalci čaj in ocenjujejo nekako tako kakor na primer v vinorodnih krajih pridelek raznih letnikov. ■
Na plantažah v dolinah in na pobočjih okoli Krasnodara obirajo čaj ročno, spretna obiralka ima ob koncu delovnega dne kakih dvajset kilogramov lističev. Dalje proti jugovzhodu, v Gruziji in Azerbajdžanu, opravljajo to delo posebni stroji; produktivnost je tam petkrat višja kakor pri ročnem obiranju, lastna cena je ustrezno nižja. Čaj obirajo od sredine maja do sredine oktobra, torej do dobe cvetenja. Čajni grmiči cveto v tem podnebju cd oktobra do sredine novembra.
Življenjska doba čajevcev? Približno sto let, pravi agronom, natančno še ne vedo. Prvi čajni grmiči, ki so jih posadili v Gruziji leta 1874, še vedno rastejo in dajejo pridelek. V novih nasadih se začne obiranje po petih letih, potem ko ljudje rastline tako uredijo, da so pri tleh tesno skupaj, navzgor pa se v vrsti
razrastejo v bujne grmiče.
Prebivalci Sovjetske zveze popijejo veliko čaja, podatki za lansko leto omenjajo 90 milijonov kilogramov, kar pomeni v povprečju skoraj pol kilograma čaja letno na prebivalca. Poraba nenehno narašča, nič čudnega torej, da so začeli že pred mnogimi leti tehtati možnosti za zmanjšanje uvoza. V nekaj desetletjih se je razmerje med domačo proizvodnjo in uvozom, ki je znašalo 30:70, postopno spreminjalo, tako da je zdaj stanje ravno obratno, se pravi, da pridelajo doma skoraj tri četrtine potrebnega čaja.
Najbolj severni čajni nasadi se bodo postopno vključevali tudi v turizem. Domačinom in tujcem, ki bodo preživljali dopust v novem letovišču Pizunda ob Črnem morju, bodo na ogled tudi bližnje čajne plantaže.
Za obrane čajne lističe že dolgo veljajo posebna določila o kakovosti. Kilogram surovega čaja stane približno rubelj.
Še nekaj podrobnosti: polovico letnega pridelka pospravijo v maju, namakanje je velikega pomena, približno tretjina “surovine” postane čaj, drugo gre za živinsko krmo. Kot gost posluša agronomovo razlago, med katero pridno sreba čaj, se nenadoma zave, da mu srce močno utripa. Čaj, obran konec julija, je zelo okusen, hkrati pa izredno močan.
Japonci tretji
Po površini je Japonska nekako tako velika kot Kalifornija, po gospodarski moči pa je tretja na svetu, za ZDA in za ZSSR!
NEW YORK, N.Y. — Japonska je po obsegu površine med sred-njevelikimi državami Azije, po številu prebivalstva je za Kitajsko, Indijo, Indonezijo in Pakistanom, ima okoli 100 milijonov ljudi v primeri z okoli 700 milijoni na Kitajskem. Je pa v gos-podarskšem oziru daleč pred vsemi drugimi.
Japonska se je industrializirala že koncem preteklega stoletja delno pod britanskim delno pod nemškim vplivom. Ustvarila je moderno vojsko in vojno bro-dovje ter njegovo moč preskusila najprej na Kitajski, ki ji je leta 1895 iztrgala Formozo. V začetku stoletja je potisnila Ruse iz Mandžurije, ko je zasedla po dolgem obleganju Port Arthur, rusko vojaško in pomorsko oporišče na Kitajskem. V prvi sve- Adena.
naj večja pomorska sila sveta.
V drugi svetovni vojni je bila japonska moč strta, tovarne, ki so delale orožje in strelivo ter druge vojne potrebščine, so obstale, povsod je kazala revščina in stiska svoj obraz. Japonci so se lotili dela, pridno in vstrajno so obnavljali in gi-adili znova. Korejska vojna jim je nudila posebno ugodno priložnost. Japonska industrija se je šla učit v Ameriko, uvedla je moderne metode dela in vodstva, pa se brigala tudi za kakovost svojih izdelkov. Japonska je prva in naj večja graditeljica ladij na svetu, zgradila je obsežno in močno avtomobilsko industrijo, ki se naglo uveljavlja že tudi na ameriškem trgu. Japonski radio aparati in motocikli so postali v Ameriki vsakdanji pojev. V prvi polovici letošnjega leta je Japonska uvozila v ZDA raznega blaga in industrijskih izdelkov za skupno 1.8 bilijona dolarjev.
Japonska je v skupnem gospodarskem produktu prehitela Zahodno Nemčijo in ji vzela tretje mesto s 133 bilijoni dolarjev letnega produkta v primeri s 125 milijoni Zahodne Nemčije. Na prvem mestu so ZDA z okoli 850 bilijoni, na drugem pa Sovjetska zveza z okoli 400 bilijoni.
Pozabljeni revoluciji
ADEN, Juž. Jem. — Da imamo poleg dveh Jemenov, kraljevskega in Južnega, še tudi dve jemenski revoluciji, na to je svet skoraj pozabil. Dolga leta se vleče revolucija v nekdanji jemenski kraljevini. Tam so republikanci pregnali kralja in njegove pristaše in se polastili vsaj glavnega mesta in nekaterih važnih pristanišč ob Rdečem moru. Vsi drugi jemenski kraji so prišli pod kontrolo kraljevskih čet. Čete so bile še pred kratkim prav pred vrati jemenskega glavnega mesta Sane, od takrat o bojih v Jemenu ni več veliko slišati,
Vzporedno z jemensko revolucijo je v razmahu tudi revolucija v Južnem Jemenu ali Južno-arabski federaciji, ki ima Aden za glavno mesto. Ko so Angleži odšli iz Adena, se je tam polastila oblasti Južno-jemenska Osvobodilna fronta. Ni se pa znana obdržati na oblasti, kajti razni sultani in šejki ob arabski obali so se novemu adenskemu režimu začeli kmalu upirati. Seveda bi jih bila adenska OF že davno zmlela, ako ne bi šejki in sultni uživali pomoči savd-skega kralja Fejsala. Ravno zdaj so uporniki zopet dosegli nekaj lepih uspehov in niso daleč od
tovni vojni so se Japonci polastili nekdanjih nemških kolonij na Pacifiku v svojem sosedstvu ter jih obdržali. Japonska moč je porastla in Japonska je postala poleg Amerike in Britanije
Seveda je pa potek obeh revolucij čisto odvisen od savdske-ga kralja. Temu se očitno ne mudi, da bi pregnal svoje sovražnike iz obeh Jemenov in tam na vstavil svoje zaupnike. Naj-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
brže čaka, da mu čas pomaga do cenene zmage, kar se res utegne zgoditi.
Anglija preide 1. 1975 na decimalni sistem za teže in mere
LONDON, Ang. — Angleška vlada je sporočila uradno parlamentu, da je napravila načrt, kako bo Anglija 1. 1975 prešla na decimalni sistem za teže in mere. Za denar bo decimalni sistem prišel že 1. 1971 v splošno veljavo. Za te spremembe so se najbolj potegovale znanost, industrija in zunanja trgovina.
Pri nas je senat sklenil potreben zakon že 1. 1965, predstavniški dom je pa svojega izglasoval šele pred par meseci. Vsebina obeh zakonov ni nič drugega kot poziv federalnemu tajniku, naj njegov urad študira, kakšen zakon bi bilo treba sprejeti. Kot se vidi, se našemu Kongresu zadeva ne zdi važna. Morda bo sedaj pod vplivom angleške akcije spremenil svoje stališče.
prišli že preje.
Lope so torej poceni, toda odporne le za rdeče rakete sedanje razdiralne moči. Ako bi sovražnik rabil močnejše rakete, kar ni izključeno, bi bila investicija izgubljen denar. Zato vojaški strokovnjaki ne razumejo, zakaj niso predvidene odpornejše lope.
Čudna vloga gen. Prchlika
PRAGA, ČSR. — General V. Frchlik je vnet pristaš sedanjega režima v Pragi. V dnevih narodnega navdušenja je celo javno zahteval več ravnopravnosti v vodstvu oboroženih čet Varšavskega pakta, s čemur se je baje hudo zameril ruskim generalom. Praška vlada ga je zato odpustila z njegovega mesta, to samo pa, ki je nadziralo vso varnost v deželi, opustila. Vsi so smatrali, da je hotela s tem napraviti poklon Moskvi.
Ta menda ni prav nič zadovoljna s tem “poklonom”. Gen. V. Prehlik je namreč postal poveljnik osme armade ČSR, ki se nahaja v vzhodni Slovaški, torej ravno tam, kjer se vrši sestanek med rdečimi češkimi in ruskimi voditelji. Tovariš Dubček ni gotovo napravil te poteze brez vsakega namena.
Dolgo je čakal
LONDON, Vel. Brit. — Richarda Levyja je zapustila žena leta 1948. Šele sedaj po 20 letih je zaprosil sodišče za ločitev zakona, da bi se pri 83 letih lahko znova poročil. Sodišče mu je ustreglo, da bo “lahko končal svoje dni v srečnem zakonskem stanu.”
Ženske dobijo delo
Waitress
Over 21 — 11 a.rn. to 2 p.m. Monday thru Friday; $1.25 per ..hour. Must speak English. 1301 Marquette, 361-8997.	(146)
Woman
To clean cafe, no floors, 2 Saturday mornings a month. 1301 Marquette, 361-8997.
(146),
V Vietnamu grade letalske lope
SAIGON, J. Viet. — V Vietnamu se nahaja stalno na tleh okoli 400 lovcev in bombnikov. Vsi stojijo na prostem. Zadnje mesece jih stalno napada sovražnik s svojimi raketami. Po prvi cenitvi je že napravil za $130 milijonov škode. Zato je naše vojno letalstvo sklenilo, da postavi za letala zaščitne lope. Računi kažejo, da bi lope stale po $15,000 do $20,000 za vsako letalo. To je v primeri s škodo majhen znesek. Zato je čudno, da na idejo zaščitnih lop niso
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Delo dobe
Iščemo izkušene strojne šivilje in šivače, ženske ali moške, za polni ali delni čas, tudi Upokojenci dobrodošli. Oglasite se od 9. dop. do 5. pop. pri
SHERMAN’S CLOTHES 6101 Euclid Ave.
(150)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
— (30,31,5,6,8,12,14 15 21 22 avg)
Lastnik mora prodati
bungalov v Euclidu. 4% sobe, klet, neizdelano zgoraj, \xh. garaže, globok lot. Blizu busov, trgovin in cerkev. Cena $19.000. Kličite 531-4897.	—(148)
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ Kličite tel. 441-4526 ali 271-0709
(149)
Upokojenci na Waterloo Rd.
Gremo na turo v Johnstown, Pa., San Francisco, Fontana, Grand Canyon, Shrine Santa Barbara, Golden Gate Bridge, Hoover Dam, Las Vegas, in več drugih zanimivih krajih. Za več pojasnila kličite do 5. avgusta: Bučar, 851-1569.	—(146)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša. 3 stanovanja, dober dohodek, zmerna cena, zaradi bolezni, blizu St. Ciair in E. 162 St. Kličite 681-8979.	—(148)
ZNAN VODOMET — Buckingham vodomet v Chicagu je četrta, največkrat fotografirana zanimivost na svetu. Posnetek kaže, kako visoko poganja vodo.
Avto naprodaj
1967 Cutlass 6 cyl. kot nov. Prodaja zaradi ženitve. Kličite 681-6898 po 6. uri.
-(146)
V	najem
Oddamo 5- sobno stanovanje, zgoraj, na 1101 E. 71 St. Kličite 432-0558 po 6.30 zvečer.
-(146)
V	najem
Oddamo 5 sob, najemnina $45 mesečno, na 15235 Saranac Rd.
(148)
Hiša naprodaj ali v najem
7-sobna hiša, v dobrem stanju, garaža, na Lockyear Ave. Kličite HE 1-7077.
—(26,31,2 avg)
V najem
AVz sobno čedno stanovanje se odda na 7714 St. Clair Ave., zakonski dvojici ali posamezniku. Vse ugodnosti. Kličite 481-9725.	(26,31,2 avg)

ilSKA DOMOVINX,

D. KAULJEN:
i!
Mrtvi ognjenik
m
S
n
WmmMmmmmmmmmmmsmmmmmmmwm
Brhka je bila in pogumna kakor še vse ženske iz metliškega mlina. Ni se ustrašila stopiti v zakon s človekom, ki je ljubil žalik-ženo. Ni se bala prestopiti praga samotne žage, o kateri se je vedelo že od nekdaj, da jo obiskujejo skrivna bitja, ki bivajo v planinski in obvodni samoti.
Vesela je bila poroka in lepo sta se ravnala Marka in Marjeta. Pomagala mu je pri delu, pripravna je bila in krepka, spet je noč in dan pela žaga, in ko je prišla nova pomlad, ko so minile povodnji in je bilo vode dovolj, noči pa so bile spet tople in svetle, je Marka marsikdaj legel šele proti jutru, da si odpočije uro ali dve. Marjeta je čutila otroka pod srcem, vendar je pozno ponoči vstajala, da je za tisti kratki počitek odrešila moža. In ko je neko jutro sama ravnala žago, je zagledala žalik-ženo, ki je prišla s planine čez cesto, stopila na žago, tiho odprla vrata v čumnato in jih spet zaprla za seboj. Nobene hudobne misli ni bilo v Marjeti. Še malo je ni zmagovala ženska radovednost, da bi pogledala, kaj neki hoče žalik-žena pri njenem možu. Ali jo je spet obšla ljubezen, ali je prišla samo po slovo?
Še nekatero jutro je potem bilo tako. žalik-žena je prišla in je čez čas spet odšla. Brž po njenem odhodu je Marka stopil
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
LISLE — 2 Bdrm. Cape Cod —Oak kitch. w/blt-ins, range, oven, refrig., washer-dryer, freezer, gas heat, screened patio. Cor. % ac. lot. Nr. everything. $17,500.	964-2275
____________________________(146)
NEW IDEAL LOCATION — MARKHAM. By Owner. 2-sto(ry custom built home. 4 bdrms., full bsmt., att. gar. Convenient to schools, churches, parks, shopping, main highways. $26,500 or best offer.. — Also IVa-story, log siding,! ranch on wooded Vz acre. Pan walls, Nat. frplc., 2-car gar. $22,500. Quick sale. 331-5688.
_________________________(146)
FOX RIVER GROVE — By Owner — 5 rm. flat down w/3 rm. flat upstairs. On Ige. landscaped lot. Near everything. $23,500. 639-3051 after 6 p.m.	(146)
MALE HELP
Experienced Maintenance Man
Full time. Start at $96.00 per wk. Free Hospitalization and life insurance. Free meals, uniforms and 2 weeks paid vacation. Apply in person. Monday thru Friday.
Carry Out Restaurant
MCDONALD’S
6829 N. Clark — 465-9431
(146)
FEMALE HELP
General Factory Women
1st AND 2nd SHIFT APPLY IN PERSON
Columbia Wire Products
4045 No. Rockwell Chicago, 111.
_______________________a46)
HOUSEWIVES — 3 to 5 days weekly. Neatly dressed, sober, reliable w/ recent refs. Wanted by a bonded maid service. Hospitalization & soc. security. 787-1737 Mrs. Johnson.	(147)
iz čumnate. Bil je vselej še dremav, mel si je oči. Ni načel besede o žalik-ženi, zato tudi Marjeta ni nič rekla. Mar jo taji, ali pa v spanju ne čuti njenega obiska?
Pa se je neko jutro Marjeta le opogumila in je vstopila kmalu za žalik-ženo v čumnato. Videla je, kako je odložila cvetje, ki ga je bila prinesla v naročju, tja na mizico, pristopila potem k postelji in legla k Marku. Sladko in globoko je spal, ni je čutil. Ležala je ob njem in se ni ganila. Ko je minila ura ali sta minili dve, je žalik-žena vstala, pustila cvetje in se vrnila v planino.
Leto je minevalo še dosti po sreči, nobenih velikih nadlog ni bilo nad žago. Marjeta je pričakovala otroka. Še je vstajala ob zgodnjih jutrih, da je tudi mož prišel do počitka. Navadila se je obiskov žalik-žene in rada bi ji bila postregla s čimer koli, vsiljiva pa ni marala biti. Enkrat samkrat je hotela biti prijazna z žalik-ženo — in že je storila napak. To pa je bilo takole:
Marjeta je stopila v čumnato, ko je žalik-žena pravkar zadremala ob Marku. Kako lepa je bila v spanju! Dve dolgi, gosto spleteni zlati kiti sta ji padali z roba postelje in se dotikali tal. Marjeta je pristopila, dvignila obe kiti in jih položila žalik-ženi po životu. Tisti mah se je žalik-žena zdrznila v snu. Vstala je in rekla:
“Zdaj me je človeška kača pičila, zdaj me ne bo nikoli več.”
Marjeta se je izprva prestrašila teh besed, navsezadnje pa ji je bilo kar prav. Saj, kaj bi le vedno hodila žalik-žena v žagarjevo posteljo!
Ali poslej ni bilo več sreče na žagi. Spet so pritisnile povodnji in je bila premnoga noč polna groze in borbe. Naposled se je zgodilo najhujše. Bilo je že tiste dni kakor je danes. Ne da bi kdo vedel, kaj se prav za prav godi
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
BENSENVILLE — De luxe Trilevel Duplex Income Prop. 2 bdrms, IVz baths, liv. rm. & frm. rm., patio. 1,600 sq. ft. each unit. 766-2586 — By Owner — $55,000.	(146)
WHEATON — By Owner — Adr cond., comfortable 3 bdrm. Ranch. Gd. loc. Lge. 13 by 25’ liv. rm.-din. rm. Crptd. thruout. Pan. kit, bit-ins, cer. bath, powder rm., bsmt., attic, patio. Shade trees, nicely Ind-scpd. Schl. 1 blk. $29,500	668-3717
__________________________(146)
WINTHROP HARBOR—By Owner Frame. 3 bdrms., 1 Vz baths, kit, remold., bsmt. Gas-util., att. shltr. 100 by 180, trees cyc-fnc’d. Lake, school, C&NW, bus. $18,500. 1108 Park, 872-7045.	(146)
LAKE HOLIDAY — By Owner — 2 ADJ. LOTS 1 — 200’ front by 75’ rear.
1 — 75’ front by 200’ rear. $5,000 ea. Will sell separately.	778-8871
(146)
BUSINESS OPPORTUNITY
BRICK INCOME PROPERTY —By Owner — Excel, income. W/ Tavern & Rest. — Carry-outs — 3 apts Extra cottage & lot. For quick sale. Retiring.	TO 3-9116
BEAUTY SALON — North Shore Going business.
Owner leaving town. 251-8043
po svetu, je prišel cesarski razglas, ki je klical može in fante na vojsko. In je bil poklican k zastavi tudi žagar Marka. Tisto jutro, preden je odšel, tisto jutro, ko se je poslavljal od Marjete, je stopila v čumnato žalik-žena.
“Na vojsko greš,” je rekla, “na cvetje s planine, na srce ga položi, varovalo te bo nesreče?”
Položila je cvetje na mizo in spet šla.
Marka je objel žalostno Marjeto. Položil je potem cvetje s planine pod srajco na srčno stran in je odrinil.
Minili so tedni, minili so meseci. Tudi v samotno sotesko je prišel kak glas, da se je vnela huda, huda bitka. Marjeta je objemala sinčka, govorila mu je, kako vesel ga bo oče, ko se vrne iz vojske. Sinek se je smehljal in je rasel, očeta pa ni učakal. Vrnili so se nekateri iz doline:	pohabljeni, obsekanih
udov, slepi in gluhi, kakršni se pač vračajo z vsake vojske, nekdaj kakor danes. Žagarja Marka pa ni bilo. Marjeta je vedela: izgubil je tisto žlahtno cvetje z domače planine in trohni bogve kje v tuji zemlji. Vrnila se je na svoj dom, v metliški mlin. Tam je še bilo kruha. Z novo jesenjo in pomladjo so prihrumele nove povodnji, razdejale so žago, ki je razpadala, da kažejo danes le še tisti pičli ostanki, kje je prebival in ljubil žagar Marka. Skozi sotesko hrope hlapon, drve avtomobili. Pri Svetem Križu visoko nad sotesko se oglaša zvon. Vsega tega ni bilo tiste čase, ko se je gornje godilo. Danes pa je tako in je histerija pri kraju.
*
Rok je končal, kimnil in me-žiknil, potem si je počasi prižigal tobak. Glasne hvale ni pričakoval, bral je v razprtih očeh poslušalcev, da jih je priklenil. Počasi je pritegnil stari ogljar, majhni Miška:
“Nemara da je bilo res tako. Čul sem podobno, mnogokaj sem pa sam doživel.”
Stari Miška bi bil očitno rad še sam kaj navezal. Toda bil je že preveč mator. Besede se mu niso lepo spletale, kratka, nikakor ni znal pripovedovati.
“Pa je bil resnično Marka ... kakor jaz?” je v nenadno tišino skoraj boječe vprašal mladi Art-nik.
“Tako po resnici, Marka, kakor tu sedim!” je potrdil Rok. “Ti se boj žalik-žen! Pa če že one ne prihajajo k tebi, ne hodi ti kdaj k njim polegat. Ne bi bilo prav, Marka.”
Možje so se nasmehnili, drugi so se spogledali. Z očmi niso tipali samo Marka, marveč so poiskali tudi Veroniko, ki je ves čas sedela mrliču pri vzglavju, vsa v senci, glavo je večkrat skrila med dlani, ali pa se je naslonila na pare. Trudna je bila, zdelana; sicer pa se ni spodobilo, da bi se bila mešala v
pogovor. Ob Markovem vprašanju se je komaj vidno zgenila in pazljivo prisluhnila, potem se je spet naslonila ob mrtvaški oder.
Zdajci se je družba zunaj v veži razgibala, v hišo je stopil Kump. Prignala ga je polnočna ura. Zanemarjen od večnega pohajkovanja, zanikrno opravljen, kosmat v obraz, pobli-skavajočih oči je prišel kakor divji mož iz temne noči. Bogve od kod se je vzel. Kdo bi uganil, kod so ga čez dan vodila pota. Od neznanega očeta zatajen, od matere, ki se je zgodaj izgubila na tuje, zapuščen je taval po teh planinah, tihotapil, prenašal pošte, zalezoval dekleta, priskle-doval osamljenim vdovam in takim ženskam, ki so jim možje odšli v Ameriko. Živel je kakor ptič v gozdu, pa kakor lisjak venomer na preži in obhodu.
Ni pozdravil, ko je vstopil, samo pomrmral je, ni pokropil mrliča, to mu je bilo odveč, nikdo ni tega od njega terjal. Niso ga ne pričakovali ne želeli, odveč pa jim ni bil. Samo dvoje ljudi je rahlo vznemiril njegov prihod. Mirtu je bilo neprijetno, da vidi pred seboj človeka, o katerem je vedel, da ga neprestano zalezuje — kdo bi vedel, zakaj: ali iz ljubosumnosti, ali iz prirojenega sovraštva do tujcev, zlasti dolincev, ali pa so mu dana kakšna druga naročila, da pripazi na ljudi, ki pridejo v planino, na mejno področje, v nevarno območje stražarjev meje, tihotapcev in vohljačev. Zganil pa se je tudi Marka, se mencavo presedal in se odmikal od soseda, da napravi Kumpu prostor. Marka je bil docela zapreden v Kumpovo oblast. Privlačevalo ga je krivolovstvo in potepinstvo, videl je v Kumpu svojega junaka in mu je stregel
z vsem, karkoli je Kump od njega zahteval. Kar vidno se je udovoljil, ko je Kump prisedel k njemu, se lokavo zagledal predse in začel v svojih neopra-
NENAVADNA PROMENADNA OBLEKA —Mlada Hylette se je napotila po londonski ulici v novi vrsti Imela je sicer nekaj občudo-kopalne obleke na zadrgo, valcev in kritikov, pa je šla mirna svojo pot, ker so jo za to pač najeli in plačali.
LETEČI KROŽNIKI — V zadnjem času smo zopet nekajkrat! slišali o videnju letečih krožnikov. Tile na sliki so res leteli, toda ne letajo sami, ampak v vesoljskih ladjah, katerih krmilni sistem krijejo v svoji notranjosti.
“VELIKO UHO'1 V JUŽNI AMERIKI — V državi Čile so nedavno dogradili zemsko postajo z velikansko anteno za sprejem in prenos poročil preko Atlantika s posredovanjem satelita 22,300 milj visoko nad Atlantikom. To je prva postaja te vrste v vsej Južni Ameriki.
nih, koščenih, z rdečkastimi kocinami poraslih rokah sukljati svoj zeleni, zašpehani klobuček.
“Polnočno uro si nam prinesel, Kump,” je Rok svečano povzdignil glas, “zdaj bomo odmo-
lili, potem nam ti poveš, kaj si videl in novega doživel.” “Videl, videl... hm,” se je namuznil Kump, “pa tudi slišal, slišal! Naše samote imajo oči in ušesa ...”
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East G2nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Za vsakovrstna tiskarska deta
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
ŽIV KRIŽ — Verniki so nedavno sestavili na trgu sv. Petra v Rimu “živ križ”. Slika je bila posneta z balkona cer- -kve sv. Petra.