If L ®i, .... J1 "i . ii i! ii t III 1:11# i. i A 1 K NL .—^ ML trsi i»™« \ V v-^Vr33 Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Novoletno nagradno žrebanje Žrebanje je bilo 6.1.1997 v prostorih Restavracije GAJ ob prisotnosti žirije v sestavi: prof. ANTON VENEK, VIDA PETRIN, dipl. iur. in ALOJZ PLAZNIK, dipl. ing. Izžrebani so bili naslednji dobitniki nagrad: 1. nagrada: SUŠILNIK PERILA: ZAMERNIK Leka Raduha 58, p. LUČE 2. nagrada: GORSKO KOLO: GOVEK Anika Sp. Kraše 72, p. ŠMARTNO 3. nagrada: RADIO KASETOFON: AJNIK Nada Luče 95, p. LUČE 4. nagrada: ROBNIK Cveta Krnica 33, LUČE 5. nagrada: KAKER Janez Savina 18, LJUBNO 6. nagrada: LENKO Branko Robanov kot 43, SOLČAVA 7. nagrada: TEVŽ Marija Kokarje 27, NAZARJE 8. nagrada: SELIŠNIK Franc Robanov kot 6, SOLČAVA 9. nagrada: GRUDNIK Milena Solčava 43, SOLČAVA 10. nagrada: VRŠNIK David, Solčava 16, SOLČAVA 11. nagrada: PODBREŽNIK Urška Solčava 3, SOLČAVA 12. nagrada: BIDER Darinka Dol Suha 3, REČICA 13. nagrada: ARNŠEK TOMAŽ Radmirje 80, LJUBNO 14. nagrada: PODRIŽNIK Greta Lačja vas 21, NAZARJE 15. nagrada: SENICA Ivan Dol Suha 8, REČICA 16. nagrada: PLESNIK Hinko Krnica 2, LUČE 17. nagrada: MAROLT Vera Ob Savinji 2, MOZIRJE 18. nagrada: PEČNIK Saša Brdo 8, ŠMARTNO 19. nagrada: ZAHOJNIK Zvone Dobrovlje 30, BRASLOVČE 20. nagrada: POLIČNIK Neža Logarska dolina 24, SOLČAVA 21. nagrada: REPENŠEK Jure Na Tratah 1 a, MOZIRJE 22. nagrada: SOLAR Branko Poljane 12, REČICA 23. nagrada: VRŠNIK David, Solčava 69, SOLČAVA 24. nagrada: REMIC Jože Prihova 45, NAZARJE 25. nagrada: MRZLAK Jože Ljubija 6 b, MOZIRJE 26. nagrada: VLAŠIČ Urška Letuš 91, ŠMARTNO OB PAKI 27. nagrada: GOMIRŠEK Andreja Rečica 80, REČICA 28. nagrada: FUNKEL Urška Šolska 14, MOZIRJE 29. nagrada: VOLER Berta Strmec 12, LUČE 30. nagrada: KAKER Martin Šmartno 39, ŠMARTNO 31. nagrada: DOBNIK Franc Dobrovlje 1, NAZARJE 32. nagrada: PEČNIK Damjan Ob Trnavi 5, MOZIRJE 33. nagrada: KOS Cveta Brezje 36, MOZIRJE Nagrade so prispevali: GORENJE Velenje, MERCATOR-TRGOAVTO Koper, MERCATOR-GROSIST Ljubljana, ERA Velenje, EMONA KRMILA Ljubljana, VTIS d.o.o. Sp. Rečica. LJUBLJANSKE MLEKARNE Ljubljana, ESA Žalec, KRAS Sežana, GRAMA Maribor, INVENT Ljubljana in METALKA Ljubljana. Izžrebanci lahko nagrado dvignejo v zadružni trgovini v domačem kraju. NAGRAJENCEM ČESTITAMO! Jlk 12 im N®*IöVnÄf® Krančeva domačija - Brezje nad Mozirjem foto: Marija Breznik It Občini Mozirje in Nazarje ustanavljata novo komunalno podjetje Ljubenci na referendumu ZA boljše pogoje šolanja Urednikova beseda Novo leto smo v uredništvu Savinjskih novic začeli delovno. Le na ta način smo lahko pravočasno pripravili današnjo številko, prvo v letu 1997 in hkrati prvo, ki nosi letnik XXIX. Devetindvajseto leto zapored torej Savinjske novice že prihajajo v vaše domove kot glavni vir informacij lokalnega značaja. Gotovo se še spominjate, kakšno podobo so imele pred časom. Sprva so bile (kot danes) v obliki revije, nato v obliki časopisa. Vsekakor tako obsežne kot sedaj niso bile nikoli. In tudi s tako raznovrstno vsebino se niso ponašale. Ne želim preveč hvaliti časopisa, katerega urednik sem, saj ga z vedno večjim številom naročnikov dovolj hvalite vi, spoštovane bralke in bralci. V sedanji podobi izhajajo Savinjske novice od oktobra 1994 dalje. Dobri dve leti torej. Dovolj dolgo, da je napočil čas za nekoliko posodobljeno podobo. Imela jo bo že naslednja številka, ki izide čez štirinajst dni. Večjih vsebinskih sprememb v kratkem ne načrtujemo, saj še vedno velja pravilo, da "ni pametno zamenjati konja, ki zmaguje". Če vam je sedanji koncept časopisa v glavnem všeč, zakaj bi ga spreminjali? No, manjše spremembe se bodo vsekakor zgodile, toda o njih kasneje, ko bo napočil pravi Navdušenje ob obletnici prve igre v Mozirju 20 moških glasov + Mitja Venišnik = MPZ Bočna Kako smo praznovali novoletne praznike Z vsemi žavbami namazan - Usarjev Jože iz Ljubije Nezadržno se torej približujemo 30-Ietnici zgornjesavinjskega časopisa. Ker pred petimi leti, ob 25-letnici, ni bilo pravega posluha za svečanost s strani takratnega izdajatelja, se bomo na spoštljivi jubilej začeli pripravljati pravočasno, že letos. Za pomoč bomo prosili dolgoletnega urednika Savinjskih novic, ki je časopis v najbolj kritičnem obdobju rešil pred zatonom in ki je še vedno naš nepogrešljivi sodelavec, Aleksandra Videčnika, in verjamete lahko, da bomo stvar pripravili dostojno njenemu pomenu. Ah, še pomisliti ne smem, da‘bi bile Savinjske novice danes zgolj kakšna priloga katerega od regionalnih časopisov! Če so nam politiki pred leti "zakuhali", da še danes nimamo zgornjesavinjskega radia, se je vsaj Savinjskim novicam uspelo obdržati na površju v tej vsesplošni poplavi medijev. Seveda tudi po zaslugi vas, drage bralke in bralci, ki do "novic" čutite več, v to sem prepričan, kot do ostalih časopisov. O vsebini tokratne številke ne bom izgubljal preveč besed. Saj boste sami pogledali vanjo in poiskali, kar vas zanima. Za razliko od siceršnje prakse smo si lahko privoščili fotoreportažo o novoletnem praznovanju. Večina dogodkov, o katerih pišemo, se je zgodila še v starem letu, med njimi pa so prevladovali nastopi kulturnikov različnih zvrsti: glasbenikov, likovnikov, igralcev... Po tej plati je bilo res nenavadno pestro. Ste si poleg dobrot z mize privoščili tudi kakšno duhovno dobroto? Bilo bi prav, veste. Danes, ko pišem ta uvodnik, Slovenija še nima novega mandatarja, kaj šele nove vlade. Upajmo, da se bo pat pozicija v parlamentu na nek način le razrešila in da bo delo na državnem nivoju steklo naprej. Za naslednje številke načrtujemo intervjuje z našimi poslanci, počakali pa bomo tako dolgo, da bo jasno, ali bodo v poziciji ali opoziciji... f, P** IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/833-230, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem, Vida Skok, Benjamin Kanjir, Uroš Kotnik, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Igor Solar, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove OE Nazarje. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, tel. in fax.: 063/833-230, e-pošta: savinjske.novice@siol.net. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Mozirje in Nazarje Novo komunalno podjetje Kot sta sredi lanskega leta s pismom o nameri napovedala mozirski in nazarski župan Jakob Presečnik in Ivan Purnat, bosta občini Mozirje in Nazarje izvajanje komunalnih dejavnosti urejali skupno. V ta namen, to je sedaj že jasno, bosta ustanovili novo komunalno podjetje. Ime podjetja še ni določeno, bo pa to družba z omejeno odgovornostjo, katere ustanovni kapital bo dva milijona tolarjev. Občini bosta vsaka 50-odstotni lastnik, torej bosta prispevali vsaka polovico osnovnega kapitala. Dejavnost podjetja bo oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, urejanje in vzdrževanje javnih cest lokalnega pomena s pripadajočo opremo in objekti ter vodenje komunalnega katastra. Komunalno podjetje bosta upravljala skupščina in nadzorni svet, katerih sestava še dokončno definirana, gotovo pa je, da bo imelo podjetje sedež na naslovu sedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje. Slednje bo moralo skupaj z vsemi petimi občinami pripraviti delitveno bilanco in po njenem sprejemu na vseh petih občinskih svetih pripraviti ter izpeljati postopek redne likvidacije. Nova družba bo izvajala prej naštete dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo in odloki občin Mozirje in Nazarje na območju obeh omenjenih občin, razen dejavnosti ravnanja z odpadki, ki jo bo opravljala v vseh petih občinah v skladu s posebno pogodbo. Denarne terjatve JP Komunala Mozirje za vodooskrbo in za odvajanje ter čiščenje odpadnih in padavinskih voda za področje občin Mozirje in Nazarje in terjatve za ravnanje z odpadki za področje vseh petih občin se bodo s cesijsko pogodbo prenesle na novo podjetje. Enako velja tudi za obveznosti do dobaviteljev. JP Komunala Mozirje p.o. bo prenehala z izvajanjem dejavnosti z dnem registracije novega komunalnega podjetja. Franci Kotnik Bo novo komunalno podjetje bolj temeljito pri odvozu smeti? (foto: Ciril Sem) Trgovina Tuš tudi v Nazarjah Tik pred nakupovalnimi dnevi so prebivalci Nazarij in okolice dobili še eno prodajalno živil. Petega decembra so se prvič odprla vrata trgovine Tuš in prvi kupci so pohiteli vanjo. O podjetju oziroma njeni novi »predstavnici« smo par vprašanj zastavili direktorju maloprodaje Milanu Mlinarju, ki je pri podjetju vse od njegovih začetkov. Po sedmih letih in pol poslovanja so odprli svojo enajsto poslovalnico. Njej najbližji sta Tuševi trgovini v Šempetru in Celju. Najnovejša prodajalna se razprostira na 220 kvadratih in v njej lahko najdemo okrog 4500 artiklov. Da pri izbiri blaga teče vse tako, kot je potrebno, skrbi poslovodja, štiri prodajalke in trije skladiščniki. Vsi zaposleni so domačini. Prvi dan nakupov v Tušu je bil najbrž najlepše zapisan pri družini Kramer iz Nazarij. Stotemu kupcu je bil namreč podeljen velik plišast kužek. Igrača je kot nalašč za njihova trinajstmesečna dvojčka Moniko in Tomaža. Konkurenčne cene in prijazne prodajalke so porok za dobre rezultate poslovanja. Seveda pa povsem brez začetnih težav ne gre. Slavica Slapnik Kramerjevi so se darila razveselili in ob tem tudi malo zajokali (foto: Ciril Sem) Banka Celje Nižje obrestne mere Banka Celje je z novim letom svojim komitentom (pravnim osebam, zasebnikom in podjetnikom) ponudila posojila pod ugodnejšimi pogoji. Izhodiščno obrestno mero za januarjem znižali tudi stroški kratkoročna posojila je znižala odobritve dolgoročnih posojil, na T+9%. Hkrati so se s 1. KF POSLOVNE" INFORMACIJI 1. V decembrski številki časopisa Glas gospodarstva so objavljeni razpisi za subvencioniranje tržnih nastopov v tujini in spiski sejmov, kjer bo udeležbo subvencionirala GZS. 2. "PROMO International" iz Tuzle organizira od 22. do 26. j aprila v Tuzli prireditev PROMO 97 s sejemsko prireditvijo, j Naslov prireditelja je: PROMO International Tuzla, Ul. S. j Kunosiča 18/1, tel/fax 00387 75/ 23 05 24. 3. Sejem Verona nas obvešča o sejemskih prireditvah: do 16. februarja - Fieragricola, sejem kmetijstva; do 24. marca - Herbora Greenlife, sejem za naravno zdravljenje, zelišča in zdravo življenje; do 8. aprila - Vinitaly, sejem vin in destilatov, ki mu je j priključen sejem oliv in olivnega olja. Podjetniški kotiček Ste temeljito nazdravili vsemu novemu in si takoj nato ~~~ pošteno odpočili? Počitek bo dobrodošel, saj nas čaka, kot kaže že njegov začetek, resnično zelo burno leto. Upam, da vas novosti niso tako zanimale, da bi si dovolili z njimi kratiti tako redke praznike kot je novo leto, tako kot smo si to "privoščili" tisti najbolj zagnani, tisti, ki nismo zdravi, če kaj ne raziskujemo in tisti, ki nas bolj zanima kako bo jutri in pojutrišnjem, kot to, kako je bilo včeraj. Če ste torej med tistimi, ki tudi med prazniki ne morejo brez Uradnega lista, ste gotovo v 77. številki, ki je izšla 28.12. lani, vsaj prešteli uredbe, ki jih je na davkoplačevalce naslovila država kot popotnico v novo leto in ki so začeli veljati takoj, ko seje prebudilo novoletno jutro. Uredbe izhajajo iz obstoječe davčne zakonodaje in natančneje kot sami zakoni urejajo posamezna davčna področja. Najbolj nestrpno smo tako pričakovali Uredbo o pogojih, pod katerimi je potrebno plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah. Izplačevalci morajo fizičnim osebam plačevati zneske na njihove račune, ki jih imajo le-te lahko več. Na račune je potrebno nakazovati zaslužke tudi tistim, ki v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča. Slednjim se lahko izplača znesek tudi na račune v tujini, pri tem pa je potrebno domači banki, ki tako plačilo izvrši, predložiti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih in drugih obveznostih. Po novi uredbi torej odpade potreba po odpiranju žiro računa fizičnim osebam, če presežejo obdavčen zaslužek v doslej veljavni višini 120.000 SIT. Žiro račun pa morajo imeti še naprej tiste fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. V gotovini se lahko izplačujejo osebni prejemki kot so plače, pokojnine ipd. (prve tri alineje 16. člena ZD); povračila stroškov v zvezi z delom in v zvezi z opravljanjem storitev; osebni prejemki, ki po zakonu o dohodnini niso obdavčeni (19. člen ZD); osebni prejemki od opravljanja sezonskih kmetijskih del; drugi prejemki, vključno z nagradami in drugimi prejemki, ki ne presegajo \\% povprečne slovenske plače predpreteklega meseca (4. alineja 15. člena ZD). Na račune tudi ni potrebno nakazovati dohodkov, pridobljenih z udeležbo pri dobičku, ki ne presegajo 30.000 SIT. S to uredbo je presežen zloglasni in nikoli do konca razjasnjeni 98. člen zakona o dohodnini, ki je zahteval, da se samostojnim podjetnikom vsi dohodki iz naslova opravljanja dejavnosti nakazujejo na žiro račun. V novi uredbi je gotovinsko plačevanje zasebnikov zasebnikom in pravnim osebam dovoljeno do zneska 25.000 SIT. S to določbo je predlagan nek kompromis med dosedanjo določbo in rešitvijo za pravne osebe, ki bodo očitno (glede na to, da jih tokratna Uredba v svojih določilih ne omenja) lahko zasebnikom in drugim pravnim osebam plačevale v gotovini zneske, ki so določeni z Uredbo o blagajniškem poslovanju. Ta znesek je bil v osnovi, ko je bila Uredba o gotovinskem poslovanju pred leti sprejeta, določen prav tako v višini 25.000 SIT, vendar se znesek usklajuje z rastjo cen. Trenutno dovoljeno plačilo v gotovini pravnih oseb je okrog 50.000 SIT. Določila o valorizaciji zneska za fizične osebe v Uredbi ni, zato lahko samo upamo, da ne bo večje inflacije in da bo dovoljeni znesek gotovinskega plačevanja zdržal določeno obdobje. Odslej se tistim, ki opravljate dejavnost, ne bo potrebno obrniti pred lokali zasebnikov in se vrniti domov po naročilnico. Če seveda ne nameravate kupiti kaj večjega. Uredba, kot smo že omenili, še vedno ne more mimo žiro računa, ko se loteva zasebnikov, saj določa, da morajo biti zneski, ki se tičejo opravljanja dejavnosti, samostojnim podjetnikom nakazani na žiro račun. Še naprej bo torej potrebno imeti žiro račun, če boste želeli opravljati registrirano dejavnost. Za odprtje žiro računa boste potrebovali potrdilo davčne uprave, da imate poravnane davščine in druge obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti oziroma, da davčnih obveznosti še nimate (začetniki). Banke in hranilnice bodo morale do vsakega desetega v mesecu sporočiti Glavnemu uradu DURS podatke o odprtjih, spremembah in zaprtju računov. Prvič bodo to storile 31. marca letos. Banke in hranilnice bodo še naprej pošiljale podatke davčni upravi o gibanju sredstev na žiro računih do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, na zahtevo davčnega urada pa tudi že med letom. Davčna uprava bo imela odslej vpogled v prav vse naše račune in tako imela vse davčne zavezance kot na dlani. Če..., če le ne bo uspelo združenju bančnikov ovreči tega določila. V luči varovanja tajnosti določenih podatkov, seveda, oziroma v boju za zaupanje sredstev občanov bankam in hranilnicam. P.S.; 15.1. je rok za oddajo obvestil o načinu obračunavanja in plačevanja prometnega davka! Ljubno ob Savinji Ljubenci ZA razširitev osnovne šole Prebivalci občine Ljubno so se predzadnjo nedeljo v lanskem letu na referendumu opredelili za uvedbo občinskega samoprispevka. Star pregovor, da je v slogi moč, je očitno prevladal v razmišljanju Ljubencev, ki bodo na ta način zbrali 45 milijonov tolarjev, to pa je pogoj, da bo tudi država primaknila 130 milijonov. S tem denarjem na Ljubnem načrtujejo razširiti osnovno šolo in vrtec, s tem pa bo odpravljen tudi problem dvoizmenskega pouka. Po uradnih podatkih se je glasovanja udeležilo 1062 upravičencev oziroma 49,19 odstotkov. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 567 volilcev oziroma 53,39%, proti pa se je opredelilo 483 občanov ali 45,48%. Kot zanimivost velja omeniti, da so pozitiven izid izglasovali zaselki Ljubno, Plac in Rore, negativno pa so se opredelili v Planini, Radmirju, Okonini, Savini in Primožu. Kakorkoli že, vsak ima svoj prav in možnost se odločiti po svoji presoji, zato je pozitiven rezultat nedvomno uspeh ne samo v smislu pridobljene možnosti gradnje, ampak predvsem v uveljavitvi razvojne strategije občine. Edi Mavrič # O M i AN T I iR .-Äf M o Veliko več kot samo samoprispevek Samoprispevek za boljše pogoje šolanja na Ljubnem ob Savinji je bil torej izglasovan. Ne ravno prepričljivo pa vendarle. Za mlado generacijo ljubenskih občanov bo pomenil velik korak naprej, bistveno boljše možnosti za uspešno opravljanje osnovnošolske obveznosti. Seveda ne gre zgolj in izključno za šolo kot tako oziroma za izvajanje pouka. Okoli šole se, tako je bilo v preteklosti inje tudi še danes, v vsakem kraju vrti še nešteto drugih stvari, začenši s kulturo, rekreacijo, izobraževanjem odraslih in še bi lahko naštevali. Odločitev za sodobnejšo šolo pomeni torej tudi opredelitev za vse našteto. Tudi za vse tiste, ki so glasovali proti. Tudi za otroke in vnuke tistih, ki so glasovali proti. Vodstvo ljubenske občine z županjo na čelu si lahko po uspešno izglasovanem samoprispevku vsaj malce oddahne. Doživelo je podporo ambicioznemu načrtu razvoja kraja in občine in to mu bo gotovo vlilo novih moči za nadaljnja prizadevanja na vseh področjih, ne samo na šolskem. Navkljub skromnim osnovnim sredstvom iz občinskega proračuna si županja s sodelavci intenzivno prizadeva pridobiti dodatna republiška sredstva (pri tem je v veliki meri tudi uspešna, čemur v dokaz je mogoče navesti na primer cesto v Primož, most v Savini, nenazadnje tudi šolski projekt, katerega bo tudi sofinancirala država). Je torej ekipa vredna zaupanja? Vsekakor. Tudi vsi tisti, ki so na referendumu glasovali "za", so o tem prepričani. Pri vsem tem pa ne gre spregledati še enega, izjemno pomembnega dejstva, zaradi katerega sem tudi zapisal, da gre za veliko več kot zgolj za samoprispevek. Gre za način reševanja skupnih problemov, za skupno pot do zastavljenih ciljev. Če to zmorejo Ljubenci, zakaj ne bi zmogli tudi Rečičani, Mozirjani, Nazarčani, ki so prav tako pred ogromnimi investicijami na šolskem področju in tudi še vedno nimajo končnih odgovorov, kako bodo sklenili finančne konstrukcije? Kajti gre za obstoj in razvoj domačih krajev. Za nas in za naše otroke gre. Lokalna samouprava Kako do nove občine Vsi tisti, ki so mnenja, da se jim je z uvedbo lokalne samouprave zgodila krivica, imajo sedaj, ko je v veljavi nov zakon o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij, možnost, da uresničijo svoje zamisli. Občinski svet Mozirje Tudi v Mozirju rebalans proračuna za leto 96 Zadnja seja mozirskega občinskega sveta v lanskem letu, sicer 16. po vrsti, je bila v ponedeljek, 23. decembra. Zaradi vzdrževalnih del v sejni sobi občine so se svetniki sestali v sejni sobi trgovskega podjetja Savinja Mozirje. Zakon določa, kako je mogoče priti do nove občine oziroma preoblikovati katero od sedanjih* 147, ki jih je pred dobrima dvema letoma uzakonil državni zbor. Takrat so bili slabe volje tako tisti, ki so se že videli v svoji občini, kot tudi tisti, ki so bili priključeni občini, ki jim ni všeč. Vse od takrat dobiva vladna služba za reformo lokalne samouprave proteste in zahteve, naj prisluhne volji ljudi. Še vedno velja temeljno ustavno in zakonsko načelo, da občina ne more biti vsaka vas s tremi hišami, ampak mora izpolnjevati z ustavo in zakonom o lokalni samoupravi določene pogoje. Tako morajo biti že v predlogu za začetek postopka navedeni podatki, iz katerih je razvidno, da območje, na katerem naj bi ustanovili novo občino, izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Eden od pogojev je tudi pet tisoč prebivalcev, zato morajo vsi tisti, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, v predlogu za začetek postopka posebej utemeljiti, kateri razlogi narekujejo ustanovitev takšne občine. Ti so lahko geografski, obmejni, narodnostni, zgodovinski, gospodarski... Postopek nastanka nove občine oziroma preoblikovanja sedanje naj bi potekal v treh etapah. Postopek za ustanovitev občine lahko začne državni zbor, občinski svet, svet krajevne ali vaške skupnosti, zbor občanov... Vse predloge zbira državni zbor, nato jih pošlje v presojo vladi, ta pa nazaj državnemu zboru. Če ta ugotovi, da so izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za ustanovitev oziroma preoblikovanje občine, določi njeno območje in razpiše referendum. Na njem imajo pravico glasovati vsi državljani s stalnim prebivališčem na referendumskem območju. Referendum je uspešen, če se za občino izreče večina tistih, ki so glasovali. Če je tako, pride na vrsto spet državni zbor. Ta z zakonom ustanovi občino oziroma spremeni njeno območje. Temu sledi še oblikovanje novonastale občine (občinski svet, statut, proračun...). V zakonu je tudi nekaj varoval, s katerimi naj bi se izognili "nevarnosti", da bi namesto sedanjih 147 nenadoma dobili 294 občin. Tako je mogoče do nove ali drugačne občine priti samo enkrat v štirih letih, torej v času med rednimi volitvami v občinske svete. Pa še pri tem je treba upoštevati, da mora biti nova občina ustanovljena vsaj pol leta pred razpisom rednih volitev v občinske svete. Zakon pozna tudi bližnjico, po kateri je mogoče priti do nove občine. Državni zbor lahko tako sam oceni, da je potrebno območje občine uskladiti s pogoji, ki jih določata ustava in zakon, in to preprosto opravi s sprejemom zakona, s katerim ustanovi občino. Glavna točka dnevnega reda je bil rebalans občinskega proračuna za tekoče leto. Njegov obseg se je povečal s 349.892.776 na 366.749.707 tolarjev, enako višino pa dosegajo tudi odhodki, kar pomeni, da je proračun ostal uravnotežen. Ob tem je župan Jakob Presečnik dejal, da bo treba v letu 97 bistveno zmanjšati sredstva za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest in povečati sredstva za oba večja projekta, rečiško šolo in mozirsko športno dvorano, ter obnovo mozirskega trga. Andrej Presečnik je menil, da je potrebno dati večji poudarek načrtnemu razvoju občine, kar nekaj svetnikov iz Mozirja pa je opozorilo, da je res zadnji čas, da se tudi v kraju samem kaj postori. Še posebej pereča sta parkiranje na trgu in cesta na pokopališče. Anton Venek je predlagal ustanovitev sklada za nadarjene učence, saj sedaj najkvalitetnejši kadri praviloma odhajajo v mesta. Razprava se je nato razširila precej izven okvirov proračunske tematike, na koncu pa je bil rebalans v predlagani obliki sprejet. Rudi Hramec je ob tem predstavil še aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo lokalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (o tem smo pisali v zadnji lanski številki), svet pa je sprejel tudi odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje za leto 1997. Svetniki so brez posebne razprave potrdili premoženjsko bilanco občine s stanjem na dan 31.12.1995 in predlog članov razpisne komisije za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Mozirje. Slednjo sestavljajo Franc Šon in Anton Vrhovnik (predstavnika občinskega sveta), Jože Mutec (predstavnik občinskega upravnega organa), Franc Benda (predstavnik obrtne zbornice) in za zdaj še neimenovani predstavnik banke. Svet je obravnaval tudi predlog, da krajevni skupnosti Mozirje in Rečica ob Savinji postaneta pravni osebi. Načelno je predlog podprl in zadolžil statutarno pravno komisijo, da do prihodnje seje pripravi predlog potrebnih sprememb občinskega statuta. Na omenjeni seji je mozirski svet sprejel pomemben sklep, s katerim je potrdil usmeritev občin Mozirje in Nazarje, da v prihodnje skupaj urejata komunalna vprašanja. Sprejet je bil sklep o soustanovitvi novega komunalnega podjetja z občino Nazarje (več o tem v posebnem prispevku), nakar je na pobudo Marje Ježovnik stekla razprava o problematiki križišča pri mozirski avtobusni postaji. Kot je znano, seje tam pred nedavnim znova pripetila huda prometna nesreča s smrtnim izidom, nihče pa ne odstrani vzrokov, zaradi katerih je križišče tako nevarno. Jakob Presečnik je povedal, da je bil zaradi tega problema že velikokrat na Ministrstvu za promet in zveze, vendar prave rešitve še niso nakazali. Po njihovem mnenju je prometa za semaforizacijo križišča bistveno premalo. Ob tem so se nekateri svetniki vprašali, koliko ljudi bo še moralo umreti, da se bodo prometni strokovnjaki omenjenega križišča zares temeljito lotili. Ob koncu seje, po kateri so člani sveta skupaj obiskali božično prireditev na trgu, je predsednik dr. Anton Jezernik napovedal problemsko sejo sveta v februarju, župan pa predlog kadrovskih rešitev v občinski upravi še mesec prej. Franci Kotnik j Kdor hoče osvajati najvišje vrhove, mora znati hoditi po j ravnem. Rečica ob Savinji Gornji Grad Slovesnost ob dnevu samostojnosti Za samostojnost brez tujih gospodarjev smo se odločili pred šestimi leti. V spomin na ta dogodek so se širom po Sloveniji odvijale različne prireditve. Osrednja proslava občine Mozirje ob tem prazniku je bila v soboto, 21. decembra, v Kulturnem domu na Rečici. Pripravilo jo je domače prosvetno društvo, učenci osnovne šole Rečica in Godba Zgornje Savinjske doline Mozirje. Godba je v svojem profesionalnem stilu odigrala Zdravljico. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, Jože Kramer. Spomnil se je dogodkov, ki so se zvrstili jeseni leta 1990. Takrat je slovenski narod z novo samozavestjo in novo voljo stopil na pot novih časov. Slovenska trdnost pa takrat ni spremenila le Slovenije, ampak tudi celotno Jugoslavijo in Balkan. Zgodovinski vrhunec naše dežele so zaznamovali odločnost, pogum in ponos. S tem ponosom sedaj praznujemo praznik svoje države, ki je hkrati praznik vseh nas. Otroci so v nadaljevanju programa povedali vsem, kaj njim pomeni svoboda. V drugem delu prireditve je godba izvedla kratek koncert, brez katerega bi vsa stvar izzvenela kar preveč po domače. Benjamin Kanjir Tudi mladi so povedali, kaj jim pomeni samostojnost (foto: C. Sem) Bodo mejniki vzrok novih sporov? Odkar se je država odločila, da bo na Menini planini postavila radarje (vojaškega in civilnega), postaja ta značilna kraška planota torišče novih nedorečenosti To pot na relaciji Agrarna skupnost Limovska planina na eni in Odbor za zaščito Menine na drugi strani planine, ki je v preteklosti bila poligon prijateljstva med Tuhinjčani in Zadrečani. Vse skupaj seje začelo lansko jesen, ko so Špitalčani na področju Šavnic odkrili "krajo" mejnikov, ki so označevali posest Agrarne skupnosti Limovska planina. O vsem je bila obveščena tudi kamniška policija, Marjan Križnik, predsednik KS Špitalič in predsednik Agrarne skupnosti Limovska planina je zaradi dodatne preverbe lastninske meje naročil ustrezne meritve na Geodetskem zavodu Slovenije v Ljubljani. Pogodba jih je stala dva milijona tolarjev, za nameček so med delom geodetov neznani storilci odstranjevali stara in nova mejna obeležja, kar je povzročilo za dodatnih 700.000 tolarjev škode. Marjan Križnik je v imenu Agrarne skupnosti odločen stvar prignati do kraja in storilce odkriti. V Špitaliču nihče direktno ne trdi, da je storjeno škodo zakrivil Odbor za zaščito Menine, ki deluje pri gornjegrajskem občinskem svetu. Že samo naključje, da njihovo zemljiško premoženje meji na občino Gornji Grad pa potrjuje slutnjo, da gre storilce iskati na gornjegrajski strani. Predsednik Odbora za zaščito Menine Matjaž Drčar zagotavlja, da odbor nikakor ni iniciator rušenja mejnikov. Da vlada na relaciji do države po tem vprašanju popolno nezaupanje seveda ni potrebno posebej poudarjati, zato so geometri na področju, kjer naj bi stal vojaški radar veljali za sumljive osebe. Ne samo za Odbor, ampak za slehernega iz zadrečkega dela Menine. Popolno nezaupanje, ki gre v pretežnem delu na roko državi in njenim načrtom. V Gornjem Gradu se slišijo tudi čudna natolcevanja, ki govorijo o močnih sporih v preteklosti med Tuhinjci in Zadrečani. Četudi naj bi preteklost ostala v drugem planu, Menina je preobčutljivo vprašanje za nedorečenosti. V Špitaliču pravijo, da jim ni poznana dejavnost Odbora in kaj ga pravzaprav moti uveljavljanje lastniških meja agrarne skupnosti na Limovski planini. Gornjegrajce moti, ker se na Menini menda skozi vse leto opravljajo meritve. Vse skupaj povezujejo z radarji, novo razsežnost postavlja vprašanje, ali je temu resnično tako. Del resnice je nedvomno v tem, da bi sosedje, kar Tuhinjci in Zadrečani so in bodo tudi ostali, morali interese dogovoriti in dejavnosti obelodaniti. Že zaradi splošne manire, ki pa je v radarski senci drugotnega pomena. Še vedno namreč velja, da lepa beseda lepo mesto najde, sicer bo v domnevnem prepiru in nezaupanju sosedov skoval dobiček tretji. Brez vprašanja in na njun račun. Edi Mavrič Občinski svet Ljubno Osnovna šola Ljubno odslej samostojen zavod Ljubenski svetniki so neoziraje se na božično novoletne praznike zadnjo sejo v lanskem letu opravili v resnem dialogu in zavzeto, kar je za predstavnike ljubenskih občanov pravilo tudi sicer. Navsezadnje jih je k temu zavezoval obširen in zahteven dnevni red. Pod prvo vsebinsko točko so obravnavali in sprejeli pravilnik o določitvi plač in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, prav tako je bil brez zapletov sprejet odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave. Vsebinsko in dolgoročno najpo-memnejšo odločitev so svetniki potrdili s sprejetjem odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ljubno ob Savinji. S tem je Občina Ljubno kot pravna naslednica bivše Občine Mozirje prevzela ustanoviteljske pravice nad omenjenim zavodom, ki je bil ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za naselja Ljubno, Rastke, Radmirje, Meliše in Okonina. V odloku o ustanovitvi je zapisano, da je zavod devetrazredna osnovna šola, zadolžen za opravljanje ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA MOZIRJE VABILO Vse obiskovalce pravljičnih ur vabimo na predstavi: MINIC CIRKUS BUFFETTO V TOREK, 14.1.1997, ob 16. Uri v dvorani kulturnega doma Mozirje V artističnem programu se nam bosta predstavila diplomanta cirkuške akademije iz Moskve, klovn in klovnesa BufFetto. Program se prepleta z razvedrilnimi igricami, v katerih boste sodelovali Vi, otroci. In ČARANJE Z MARKOM V TOREK, 21.1.1997, OB 16. URI v dvorano kulturnega doma Gornji Grad Tudi v tej predstavi bodo aktivno sodelovali otroci pri čaranju s pravimi živalmi, ki imajo v tej predstavi še posebno mesto. PRIJAZNO VABLJENI! VSTOPNINE NI! vzgojno izobraževalne dejavnosti od prvega do devetega razreda obvezne osnovne šole. Poleg tega osnovnega poslanstva se v zavod vključuje tudi varstveno delo za predšolske otroke v starosti od 11. mesecev do vstopa v osnovno šolo. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli predlog ekonomske cene vrtca. Predlog je utemeljila ravnateljica WZ Mozirje Ana Kladnik. Ob tem velja poudariti, da je cena vrtca poenotena za celo področje Zgornje Savinjske doline. V programsko nadzorni svet pri JP Komunala Gornji Grad je bil imenovan Franc Trbovšek, pooblastilo za izdelovanje lokacijske dokumentacije in tovrstna soglasja za naročnike ljubenske občine pa so svetniki dodelili dipl. ing. arhitekture Albertu Toffu. Edi Mavrič Občina Gornji Grad Izvolili nova vodstva krajevnih skupnosti V Občini Gornji Grad so se že pred časom odločili, da bodo tudi po uvedbi lokalne samouprave obdržali status krajevnim skupnostim. Te naj bi v novih razmerah skrbele za opravila, ki sicer ne sodijo v izvirno pristojnost občine, predvsem pa naj bi bila njihova naloga povezovalna. V zadnjih dneh lanskega leta so na zborih krajanov, sklical jih je gornjegrajski župan Toni Rifelj, v Bočni, Novi Štifti in Gornjem Gradu izvolili tri oziroma petčlanske odbore, ki bodo zadolženi za reševanje stvari na RS Nazarje krajevnem nivoju. V Bočni so volilci izkazali zaupanje Alojzu Zagožnu, Jakobu Purnatu in Antonu Kreflu, v Novi Štifti so bili izvoljeni Ksenija Petek, Ivan Rihter ml. in Janez Rihter, v občinskem središču pa so mandate dobili Janko Kolenc, Anica Purnat, Ivan Potočnik, Martin Natlačen in Franc Pustoslemšek. Edi Mavrič Srečanje ostarelih krajanov Sredi lanskega decembra je krajevna skupnost Nazarje v sodelovanju s prosvetnim in gasilskim društvom za svoje krajane, starejše od 75 let, pripravila vsakoletno srečanje. Delegacija sveta KS pa je že prej obiskala krajane po domovih za ostarele. Pester kulturni program so starejšim krajanom pripravili nazarski osnovnošolci. Iz njihovih pesmi in recitacij je velo spoštovanje do starejših, izvedeli pa smo tudi, da je pokojnina “plača, ki jo babica skrbno obrača". Pozdravne besede je zbranim namenil predsednik sveta KS Nazarje Matej Pečovnik. V letu 1997 jim je zaželel predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Ana Flere je prebrala pesem, ki jo mesec dni pred svojo smrtjo napisal škof Anton Martin Slomšek in ob kateri so se marsikomu orosile oči. Utrinki iz mladosti so hiteli nazaj v zavest in ob spominu nanje so nazarski krajani sproščeno pokramljali ter se nato še okrepčali. Franci Kotnik OBVESTILO Tako kot v lanskem in predlanskem letu bomo tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, izdali posebno prilogo našega časopisa Savinjske rojenice. Kot je bralcem znano, gre za edicijo, v kateri se lahko s svojimi deli predstavijo amaterski kulturni ustvarjalci. Nekaj njihovih prispevkov že imamo, v kolikor pa ima še kdo izmed vas interes sodelovati v rojenicah (v pismeni ali likovni obliki), naj svoja dela posreduje na naslov SAVINJSKE NOVICE, SAVINJSKA CESTA 4, 3331 NAZARJE najkasneje do 15. januarja 1997. Literarni večer v galeriji V petek, 20. decembra, je bil v mozirski galeriji literarni večer. Predstavili so pesnika, publicista in kronista Žiga Laykaufa iz Mozirja. Žigovo življenje je raziskoval Aleksander Videčnik. Preko ohranjenih rokopisov je prodrl v nekatere posebnosti njegovega življenja. Žiga Laykauf je bil nezakonski sin Laykaufove Hedvike, rojen leta 1868. V takratni malomeščanski družbi je bil nezakonski otrok prava sramota, zato se je Hedvika umaknila iz Mozirja v Letuš. Kasneje je ded, prav tako Žiga, vzel malega Žiga za svojega. Šola mu ni šla od rok. Bil je preveč bister in z naprednimi idejami preveč v ospredju. Vse življenje ga je spremljala avstrijska policija, ker je s svojo idejo, da bodo nekoč na celjskem gradu zopet vladali slovenski grofi, zastrupljal ljudi okoli sebe. Družil se je z največjimi slovenskimi literati svoje dobe. Časopisi so redno objavljali njegove prispevke, v katerih je kritiziral gospostvo in politične razmere. Nekaj časa je bil sourednik časopisa socialne stranke Delavec. Prvi dan prve svetovne vojne so ga Avstrijci odpeljali v graške zapore. Po devetih mesecih se je vrnil bolan in utrujen v rodno Mozirje. Zagrenjen je pisal pikre pesmi, s katerimi je žalil razmere, ki so ga obkrožale. Umrl je leta 1938. Njegova dediščina je bogata. Poleg tega, da je sam pisal pesmi, jih je tudi prevajal. Leta 1926 je napisal tudi kroniko trga Mozirje. Na žalost so jo Nemci med drugo svetovno vojno zaplenili in odpeljali v Ptuj, kjer jo je kasneje uničila ameriška bomba. Literarni večer v galeriji je popestrila Fanika Mejak, ki je deklamirala Laykaufove pesmi. V kulturnem programu sta sodelovali družini Oblak iz Lepe Njive in Brinovšek iz Gneča. Iz njihovih ust in instrumentov so domače pesmi zvenele res ubrano in neizumetničeno. Ob vseh projektih iskanja in ohranjanja kulturne dediščine Mozirja se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj bi bilo s to dediščino, če ne bi bilo v Aleksandru Videčniku toliko vneme in entuziazma. Benjamin Kanj ir Osmošolci so se pomenil na kvizu V Mozirju so se v okviru praznovanja 120-letnice kulturnega delovanja pomerili med sabo učenci 8. razredov osnovnih šol iz Gornjega Grada, Ljubnega, Luč in Mozirja. Gornji Grad so zastopali Darja Zupančič, Nika Tiršek, Andraž Krznar in Erik Remic, za Ljubno so tekmovale Tanja Dobovičnik, Polona Zavratnik, Edita Vršnak in Suzana Prušnik. Luče so zastopale Aneta Šiljar, Suzana Plesnik, Andreja Poznič in Anja Ambrož, Mozirje pa Andrej Klemenak, Kristina Šuster, Mojca Venek in Janja Vuga. Tema kviza je bila poznavanje kulturnega utripa v 120-ih letih v Mozirju, snov zanj pa so črpali iz knjige Aleksandra Videčnika, Velika beseda, ki je izšla prav ob tej obletnici. Organizator kviza je bilo Prosvetno društvo Mozirje. Vse štiri skupine so bile na kviz odlično pripravljene; tudi po zadnjem krogu so bile izenačene, zato je bil boj za 1. mesto zelo razburljiv. Tehtnica se je prevesila šele po dodatnih vprašanjih v prid Mozirjanov, Gornjegrajci so dosegli 2. mesto, Ljubenci so bili tretji in Lučani četrti, vendar so bile razlike v točkah minimalne. Med kvizom so za sprostitev tekmovalcev in poslušalcev zaigrali mladi glasbeniki: trobentarja Andrej Mikek in Ivo Zagožen iz OŠ Gornji Grad, citrašinji Mira in Mojca Lenko iz OŠ Ljubno ter harmonikaša Jaka Podbregar iz OŠ Luče in Andrej Rak iz OŠ Šmihel. Za veselo razpoloženje in prijetno vzdušje pa je skrbel ansambel Happy Band. Podjetja Elkroj, MGA, Rivon Niman in Viva so tekmovalcem podarili lepa darila, za katera se organizator kviza lepo zahvaljuje. M. V. Navdušenje ob obletnici prve igre v Mozirju V Mozirju so prvo igro zaigrali leta 1876. Igra se je imenovala Bob iz Kranja. Na isti dan, le 120 let kasneje, so se člani dramske sekcije Prosvetnega društva Mozirje zopet zbrali in se predstavili občinstvu z igro V Ljubljano jo dajmo. V soboto, 21.12.1996, je minilo natanko 120 let od uprizoritve prve slovenske igre v Mozirju. Ta dogodek štejemo kot začetek kulturnega delovanja v tem kraju. Odrska dejavnost sprva ni bila tako razširjena. Igrani prizori so se odvijali le v čitalnicah. Za odrske uprizoritve je bilo potrebno vse do prve svetovne vojne pridobiti dovoljenje iz Gradca. Šele po temeljiti cenzuri je igra dobila takšno dovoljenje. Prizadevni člani dramske sekcije so po dolgih sušnih letih nedelovanja postavili na oder veseloigro V Ljubljano jo dajmo. Josip Ogrinec je igro napisal v zadnjih letih prejšnjega stoletja. Ta igra se je v Mozirju prvič igrala leta 1910. Ohranila se je izvirna knjižica z besedilom igre, na kateri je še zapisano dovoljenje Deželne vlade iz Gradca. Iz te knjižice so se igralci pod režisersko taktirko profesorja Antona Veneka naučili svoje vloge. Igralce je pričakala nabito polna dvorana mozirskega kulturnega doma. Presenečeni so bili oboji. Gledalci in igralci. Igralci spričo tolikšne udeležbe, gledalci pa zaradi dodelanih Rečica ob Savinji prizorov in profesionalnega pristopa igralcev. Marsikdo se ni zavedal, da v majhnem Mozirju živijo ljudje, ki so sposobni tolikšnega igralskega znanja. Zgodba igre prikazuje dejanske razmere življenja iz konca prejšnjega stoletja. Intrige bogatega kmeta, ki želi dobro omožiti svojo hčer, so v slovenski literaturi nekaj povsem normalnega. Zgodba pa spričo tega vseeno pritegne smeha željnega gledalca. Zapleti in humorne situacije se zapletajo in razpletajo vse do zadnjega prizora. Aplavz na koncu predstave in vsi tisti med njo so bili odraz resničnega zadovoljstva iz dvorane. Čeprav ni poplačal vseh ur učenja hudomušnih prizorov, je gotovo povrnil vsaj nekaj truda, ki so ga nastopajoči vložili v projekt. Čestitke vsem, ki so se kakorkoli trudili, da je igra zopet oživela v siju odrskih luči. Za vse tiste, ki si prve predstave niso ogledali, pa še podatek: igra bo ponovno uprizorjena v nedeljo, 12. januarja 1996. Benjamin Kanjir Koncert študentske vokalne skupine Lira S koncertom Božični spev je skupina odličnih vokalistov, študentov iz Maribora, poslušalcem približala božično skrivnost. Njihovi ubrani glasovi in besede so s pomočjo igralske ponazoritve svetopisemske zgodbe navzoče pritegnili k zbranosti in razmišljanju. Koncert in obenem predstavitev kasete ter CD-plošče je bil v cerkvi Sv. Kancijana na Rečici. Polna cerkev poslušalcev je lahko prisluhnila lepim veznim tekstom, ki jih je prebrala domačinka Breda Bider. Najlepše presenečenje za obiskovalce koncerta pa je gotovo bila poslovilna Sveta noč in stiski rok pevcev in pevk. Njihovo voščilo ob Božiču je osvetlilo srca vseh navzočih in s tem vsadilo vanje kanček sreče in nove ljubezni. Slavica Slapnik Mozirje 120 let kulture Meseca decembra 1996 je minilo 120 let, ko so v Mozirju takratni rodoljubi zaigrali prvo igro, imenovano Bob iz Kranja. Obletnico tega nadvse pomembnega dogodka, ki je pomenil začetek kulturnega delovanja v našem kraju, je želela sedanja generacija ljubiteljev kulture proslaviti čimbolj dostojanstveno in svečano. Imenovali smo pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali najbolj delavni člani prosvetnega društva po posameznih dejavnostih. Določili smo tudi rok za izvedbo prireditev in sicer od 14. do 22. decembra 1996. Osnovno vodilo pri izboru prireditev je bilo, da morajo v programu sodelovati vse dejavnosti prosvetnega društva, prireditve pa naj pripravijo in izvedejo domači organizatorji in izvajalci. Domačega kronista, g. Videčnika smo naprosili, da napiše kroniko o kulturnem življenju v tem kraju, kar je tudi storil v knjižici Velika beseda. Obsežen program prireditev je zahteval veliko dela in zavzetosti vseh članov pripravljalnega odbora. Odgovorno in zavzeto pa so pri določenih prireditvah sodelovali v vlogi organizatorja le-teh tudi knjižničarke občinske matične knjižnice in nekatere učiteljice Osnovne šole Mozirje. V devetih dneh se je zvrstilo v kulturnem domu osem prireditev. Nastopilo je okoli 300 izvajalcev programa, od tega preko 100 otrok in mladine. Prireditve si je ogledalo preko 1300 obiskovalcev. Odmevna je bila svečana akademija, na kateri sta bila poleg kulturnega programa predstavljena in privzeta novi občinski grb in nova občinska zastava. Čestitke in pozornosti so bile ob tem praznovanju bolj redke. Pogrešali smo pozornost državnih kulturnih ustanov, pa tudi krajevni činitelji, z izjemo planinskega društva, so ta jubilej prezrli. Praznovanje 120 let uspešnega kulturnega delovanja pa le ni nekaj vsakdanjega in ima najbrž drugo težo, kot pa na primer drugo ali tretje zaporedno druženje teh ali onih umetnikov. Prav pa je, da se tudi tem posveti ustrezna pozornost. Izredno veseli pa smo bili številnih čestitk in vzpodbud s strani mozirskih krajank in krajanov, ki so bili navdušeni nad tako pestrim in kulturno bogatim praznovanjem obletnice. Kot predsednik Prosvetnega društva Mozirje se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na različne načine sodelovali pri pripravi in izvedbi teh prireditev. V vsebinsko plat prireditev so vnesli veliko domiselnosti, porabili pa tudi precej prostega časa. Hvala tudi obiskovalcem prireditev, saj so nam s tako množičnim obiskom vlili v naše ljubiteljstvo nov polet in nas hkrati zadolžili, da moramo tudi vnaprej slediti delovnim in moralnim vzorom naših prednikov in predhodnikov na vseh področjih ljubiteljskega kulturnega delovanja. Peter Sirko predsednik prosvetnega društva Kamniški koledniki v cerkvi Sv. Kancijana Božično-novoletni koncert na Rečici so pripravili Kamniški koledniki, ki so poslušalcem predstavili splet adventnih, božičnih in koledniških pesmi. Pesmi so v akustični cerkvi izzvenele kar se da praznično. Skoraj polna cerkev obiskovalcev jc navkljub mrazu, kije neusmiljeno pritiskal skozi debele zidove, lahko začutila mir in lepoto izvajanih pesmi. Basist, tenorist in spremljevalec na citrah so 27. decembra lani, po enournem programu, obiskovalcem ponudili tudi svojo kaseto. Prisotni so lahko začutili izjemno umirjenost in pristnost v nizanju veznih stavkov, za karje med koncertom poskrbel tenorist. Slavica Slapnik Izžarevanje mladosti Godba Zgornje Savinjske doline Mozirje je priredila v četrtek, 26. decembra, Božično novoletni koncert. Koncert je tradicionalen, vsako leto pa prinese kakšno novost. Tokratna novost se ne dotika kvalitete izvajanja posameznih del. Le-ta je stalna in dosega zavidljivo raven tudi v širših okvirih. Novost, ki bo odslej stalnica, je povabilo drugim glasbenikom, da sodelujejo na tem koncertu. Letos sta se temu vabilu odzvala Bernarda in Tomaž Podlesnik. Na svojih frajtonaricah sta odigrala valček in polko. Mladost v ansamblu oplemeniti vsako glasbeno delo, ki se v obliki notnega zapisa pojavi v rokah godbenikov. Tako oplemenitene skladbe so polnile ušesa poslušalcev, ki so napolnili dvorano Kulturnega doma v Mozirju. Neprecenljiva škoda bi se zgodila, če bi ta ansambel zavoljo nizkih interesov posameznikov razpadel. Denar je že eden izmed mogočih vzrokov. Instrumenti dotrajajo in izgubijo svojo vrednost, novi pa so dragi. Mladim, ki tvorijo ansambel, poleta ne manjka, prav tako ga ne manjka dirigentu Francu Goljufu. S tem poletom bo godba osvojila še prenekatero priznanje in nenazadnje tudi srca svojih poslušalcev. Benjamin Kanjir Dirigent Franci Goljuf z gostoma koncerta (foto: Ciril Sem) Logarska dolina Praznični koncert v pravljični dolini V nedeljo po božiču, 29. decembra, so Hotel Plesnik, Penzion Palenk, Logarska dolina d.o.o.. Občina Luče, Občina Ljubno in Turistična kmetija Govc kot organizatorji prvega Božično novoletnega koncerta pod zasneženimi vrhovi Kamniško Savinjskih Alp Logarski dolini nadeli svečano podobo. Vse je bilo pripravljeno za začetek zanimive glasbene prireditve... Napovedana je bila ob pol petih popoldne, obiskovalci, ki so se v lepem številu zbrali pred teraso Hotela Plesnik, pa kar niso mogli dočakati začetka, kajti tega dne so v Logarski dolini "razsajale sibirske temperature". Že res, da je tudi zimska idila lahko nadvse lepa, toda tako hud mraz je enostavno prehud. Prav zaradi tega je bil spored koncerta nekoliko okrnjen. Za uvodnim nastopom rogistov so nastopili malčki iz Solčave, za njimi pa moški pevski zbor iz Luč. Sara Chuuya in Lucija Grudnik iz Nazarij sta v duetu zaigrali na violino in kitaro, nato pa so z vedri mi zvoki razveselili poslušalce brata Čerček iz Solčave in Boštjan Podlesnik iz Rečice. Ubrano sta v nadaljevanju programa zapela tudi moški kvartet iz Luč in skupina Dori iz Laškega. Novoletna voščila so zbranim obiskovalcem izrekli županja Ljubnega Anka Rakun, župana Luč Mirko Zamernik in Gornjega Grada Toni Rifelj ter lastnica hotela Martina Plesnik. Nato so vsi pohiteli na toplo v Palenk in v hotel, da so si ogreli prezeble ude. Seveda pa praznična voščila med prijatelji in znanci niso bila zato nič manj topla in iskrena. Glasbena šola Nazarje Božično novoletni koncert Kot je v Nazarjah običaj zadnjih nekaj let, je tudi ob izteku leta 1996 tamkajšnja glasbena šola pripravila božično novoletni koncert, ki je bil hkrati tudi prireditev v počastitev dneva samostojnosti. Nazarski župan Ivan Purnat je v uvodnem nagovoru poudaril smelost in pravilnost odločitve slovenskega naroda pred šestimi leti, ko se je odločil za samostojno pot v prihodnost. Danes je Slovenija ugledna država v svetu in med najuspešnejšimi državami v prehodu. Purnat se je dotaknil tudi pozitivnih rezultatov v samostojni občini Nazarje in napovedal, da jih bo v prihodnje še več. Svoj govor je zaključil s prisrčno čestitko nastopajočim in vsem občanom. Po svoji vsebini je bil tokratni koncert precej drugačen od prejšnjih. Vodja nastopa, ravnateljica Olga Klemše, se je odločila, da v program uvrsti predvsem točke učencev višjih letnikov in pa pedagogov, ki na šoli poučujejo. Tako smo prvič ob taki priložnosti slišali solo pevce: tenorista Damjana Žviplja, baritonista Francija Podbrežnika, sopranistko Kristino Šuster in nato še mezzosopranistko prof. Katjo Kovač, ki je vse sloistične točke tudi pripravila. Nekatere točke so pripravili pedagogi iz Srednje glasbene šole v Celju, Srednje glasbene šole v Velenju in Akademije za glasbo iz Ljubljane. Torej je odveč poudarjati, da je bil koncert res nekaj izrednega in med obiskovalci, ki jih je bila (kot ponavadi) polna dvorana, je bilo ob zaključku slišati mnenje, da bi prireditev zadovoljila glasbeno še mnogo zahtevnejšo publiko, kot je bila ta. Brez podcenjevanja spoštovanih obiskovalcev seveda. Bučni aplavzi po posameznih točkah so dolgo odmevali po dvorani, to je bilo res lepo voščilo pred prihajajočimi prazniki. Za konec je zapel še otroški pevski zbor glasbene šole pod vodstvom Olge Klemše. "Želimo vam srečen božič" so morali mladi ubrani glasovi ponoviti kar nekajkrat, tako so se priljubili publiki. Kaj bi si torej v predprazničnem času po glasbeni plati lahko želeli še več? Razstava del ljubiteljskih likovnikov Sekcija naših ljubiteljskih likovnikov ne počiva. V prednovoletnem času smo bili priče otvoritvi razstave likovnih del v avli OŠ Rečica, ki potrjujejo, da ni zaman vzeti »čopič« v roko in ustvariti pečat časa in svojega videnja sveta, tudi če se profesionalno s tem ne ukvarjaš. Terezija Bastclj: “Slovenci smo nadpovprečni v znanosti in umetnosti...“ (Foto:C. Sem) O umetnosti sedanjega časa govore dela štirinajstih razstavljalcev. Besedo k vizualni podobi likovnih del je dodala akademska slikarka Terezija Basteij. V svojem občudovanja vrednem slogu je izpostavila perečo problematiko pogleda na umetnost v naši deželi. »Razviti svet žanje zaradi večjega posluha do umetnostnih predmetov boljše rezultate tudi v znanosti in tehniki. Kljub zatiranju le-teh smo Slovenci, v primerjavi z ostalimi državami, nadpovprečni v znanosti in v umetnosti. A velja pripomniti, da smo obenem tudi veliko premalo likovno izobraženi in vzgojeni. Še sreča, da imamo kljub temu v Sloveniji veliko dobrih likovnikov tudi med neprofesionalen« V avli osnovne šole je na ogled poleg razstavljenih še zbirka šestnajstih del. Začela je nastajati leta 1984. Od takrat pa do danes je razstavljalo dvanajst likovnikov, ki so v avli pustili vsak po eno sliko. Za lepo pesem s spremljavo citer so poskrbeli gostje, Kamniški koledniki, za vezne tekste pa Vlasta Poličnik. Galerija v malem je bila polna lepih del in pogostila je kar precejšnje število gostov s posluhom za likovnost. Da bi bilo tako ali pa še bolje tudi v letošnjem letu. Razstavljali so: Ante Blaževič, Miran Cerar, Mira Kranjc, Barbara Nerat, Katja Orešnik, Pepca Platovšck. Anka Rakun, Anton Rakun, Vanda Rakun, Jure Repenšek, Marija Rihter, Branko Rupnik, Marja Šerbela-Rupnik in Maks Tostovršnik. Glin Nazarje Na ogled akvareli in pasteli Jureta Repenška Da lahko tudi tovarniško okolje nudi prijetno gostoljubje umetniškim stvaritvam, so v drugi polovici decembra dokazali v nazarskem Glinu. Podjetje Glin Pohištvo je v jedilnici Glin Gostinstva pripravilo razstavo del mozirskega slikarja Jureta Repenška. "Razstava je rezultat dolgoletnih izkušenj, dolgoletnega dela, tako na pedagoškem kot na konkretnem slikarskem področju," je na otvoritvi, ki je bila 16. decembra, dejal akademski slikar Lojze Zavolovšek. Predstavil je obe tehniki, pastel in akvarel, s katerima se je tokrat predstavil avtor. “Pasteli nastajajo s pomočjo barvnih kred. To je pravzaprav zlepljen barvni prah, ki pušča sled na papirju. Pastel dovoljuje slikarju, da se poglablja v obliko predmetov. Tukaj vidimo sama tihožitja: rože, vazo, cokle, stare predmete... Vse te slike so originalno zasnovane, niso prerisane. Kajti vsako ustvarjalno delo mora biti nekakšna inovacija; inovacija po vsebini in po načinu izvedbe. Poglejte te slike: kot da so otroci ene matere...” Zavolovšek je pohvalil Repenškovo smelost pri ustvarjanju in se še bolj kot o pastelih pozitivno izrazil o njegovih akvarelih. "Akvarel ne prekrije papirja, ampak povsod pušča transparentnost. Akvarel ne prenese podrobnosti. Zanje imamo danes fotografijo. Akvarel je tudi zelo zahtevna tehnika, ne dovoljuje veliko popravkov. Treba je torej delati na vse ali nič.” Akademski slikar iz Mozirja je poudaril misel enega od znanih umetnikov, da je potrebno imeti do slike prijateljski odnos, saj v tem primeru lažje dojamemo njeno sporočilo. Izrekel je tudi nekaj kritičnih misli na račun Savinjčanov v zvezi z njihovim poznavanjem in razumevanjem likovne umetnosti. "Kar vprašajmo se, kdo je že bil v Narodni galeriji v Ljubljani? Malo je takih. Zato so takšne razstave, kot je ta, pohvale vredne. Ljudje, ki prihajajo v ta prostor, ne dobijo samo hrane ampak tudi duševno hrano.” Obiskovalcem je na otvoritvi izrekel dobrodošlico direktor Glina Pohištvo mag. Ivo Glušič, z ubranim nastopom pa sta prireditev obogatila trobentača nazarske glasbene šole. M Moški pevski zbor iz Bočne Vsak torek ob osmih zvečer se dobijo na vajah, malce ogrejejo glasilke in zapojejo. Pevska soba je le par metrov stran od domačega odra in dvorane. Dvajset moških glasov spravlja v red njihov umetniški vodja Mitja Venišnik. Pojejo zaradi veselja, a ni odveč dodati, da veliko delajo tudi na kvaliteti in pridno vadijo tehniko petja. O petju pisati je bolj težko. Pa vendar, izdali vam bomo nekaj skrivnosti bočkih pevcev, sicer pa, če jih še niste slišali, se podvizajte tja, kjer je moč slišati njihovo petje. MPZ Bočna: umetniški vodja je Mitja Venišnik (foto: Slavica Slapnik) Mitja Venišnik dela s pevci že četrto sezono zapovrstjo. Bočki zbor je pod njegovim vodstvom pel tri leta že pred časom, vendar se jev tem času zasedba delno pomladila. Njihov najstarejši član je pel že pod vodstvom pevovodje Florjana Izidorja iz Šoštanja, leta 1953, zatem še Jakoba Purnata, pa Janeza Ročnika, Jožeta Miklavca, ponovno Florjana Izidorja, Irene Rihter, Jožeta Venišnika in Romane Božič. Starost pevcev je zelo raznolika, najmlajši je Dominik Slapnik, ki šteje 16 let, medtem ko jih ima njihov najstarejši član Janez Čeplak 58. Lansko leto so v Bočni praznovali devetdeseto obletnico organiziranega zborovskega petja, kar kaže na njihovo bogato pevsko preteklost. Ponavadi vadijo uro in pol in njihova "tema" so slovenske ljudske pesmi. Včasih sežejo tudi na umetno področje slovenskih skladateljev. Tuje pesmi se lotijo bolj poredko. Izbor del pripravi umetniški vodja, a pri tem upošteva tudi mnenja pevcev. Radi ponavljajo že utrjene pesmi, saj nočejo, da bi jih s časom pozabili. Njihov železni repertoar šteje dvajset pesmi, v veseli družbi pa jih seveda obvladajo mnogo več. Nastopi zbora so omejeni bolj na kraje v Savinjski dolini, a včasih jo mahnejo še kam dlje, kjer zapojejo kot gostje. Vsako leto priredijo samostojni koncert. Pojejo tudi na pogrebih. V prihodnje, pravijo, bodo veseli vsakega povabila in se mu bodo z veseljem odzvali. Vendar pa kakih posebnih »visokoletečih« ciljev nimajo. Na vprašanje, katera je njihova najljubša pesem, so se zedinili in nam zaupali tri »njihove«: Slovenec sem, Pleničke je prala in O kresu. Ni odveč omeniti, da imajo v zboru vse lepo organizirano. Imajo predsednika odbora za koncertno dejavnost Marka Potočnika, predsednika zbora Jakoba Purnata in nenazadnje še tajnika ter blagajnika. Predsednika zbora zamenjajo vsako leto ali dve, tako da bodo prišli vsi na vrsto. Njegova naloga je uspešno povezovanje pevcev z zborovodjem in koordinacija zbora s prosvetnim društvom Bočna. Kot vsak zbor tudi bočkega pestijo finančni problemi. Radi bi prišli do novih enotnih oblek, pa tudi kak posnetek v studiju bi naredili. Pevci imajo na steni v pevski sobi obešeno častno izjavo, na kateri so zbrani vsi njihovi podpisi. Pomaga jim, da redno hodijo na vaje in daje njihovo pevsko sožitje boljše in lepše. Leto 1997 naj jim prinese dobro petje in uspešno rešitev finančnih problemov. Slavica Slapnik Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TELÄFAX 720-770 TEL 720-343 Razstava v okviru OZN Tudi otrokom ni vseeno Mestna občina Slovenj Gradec, mesta Glasnika miru Združenih narodov, je letos že četrtič zapored razpisala natečaj za likovna in literarna dela učencev slovenskih osnovnih šol ob dnevu OZN 1996. Strokovna žirija je izmed vseh prispevkov izbrala najboljše, ki so bili v oktobru in novembru razstavljeni v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Na likovni razstavi so sodelovali tudi učenci OS Ljubno ob Savinji. Šolarji osnovnih šol širom Slovenije so se letos množično odzvali na natečaj za izvirno otroško risbo in spis, ter nam v tej zvezi sporočili svoja videnja o miru. Na literarni natečaj so poslali izdelke učenci šestih osnovnih šol, likovnega natečaja pa se je udeležilo 23 slovenskih osnovnih šol, otroci 6 vrtcev in varovanci otroškega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Otroško sporočilo je dragocen kažipot v svet odraslih. Iskreno otroško videnje sveta prinaša neponarejeno podobo njihovih razmišljanj, hrepenenj, upanj in želja. Vidimo, da tudi otrokom ni vseeno, kaj bo v prihodnosti, ni jim vseeno, ko izvedo za število nedolžnih ljudi, ki so umrli zato, ker politika ene in druge dežele ni našla kompromisa. V tako imenovanem povojnem obdobju od leta 1945 je v več kot sto konfliktih širom sveta umrlo več kot 20 milijonov ljudi, nadaljnjih 60 milijonov ljudi je bilo ranjenih, zaprtih, ločenih od družin ali na silo izgnanih iz domov oziroma držav. Razpisane teme, na katere so otroci ustvarjali, so bile: večina nas živi v mestih, mir - družina - izobraževanje, protipehotne zemeljske mine - orožje, ki ubija tudi v miru. Razstavljena so bila tudi likovna dela šestih učencev drugega razreda OŠ Ljubno ob Savinji: Mihe Kladnika, Anje Jezernik, Eve Budna, Blažke Orešnik, Nike Tesovnik in Klare Retko, ki naj bodo vzpodbuda ostalim mladim ustvarjalcem, da se bodo natečaja udeležili naslednje leto. Vesna Retko Eva, Nika in Klara na razstavi Prijetno presenečenje Prijetno presenečenje ob urarjevem obisku v 2.a in 2.b razredu OŠ Mozirje, ki se ga še vedno radi spominjamo. Gospod Aubreht nam je prinesel nagrade za naše lepe spise, to sta bili dve ročni uri in ena velika sladka ura. Šolski center Celje Mednarodno sodelovanje strojnikov Na Šolskem centru Celje se izobražujejo bodoči urarji iz cele Slovenije. To pomeni, da je poklicna in tehniška strojna šola, ki deluje v okviru celjskega šolskega centra, edina v Sloveniji, na kateri je moč pridobiti tovrstno izobrazbo. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa določa, da mora biti pridobljeno znanje v poklicu mednarodno primerljivo. V ta namen so se profesorji in dijaki Poklicne in tehniške strojne šole povezali in uspešno sodelujejo z urarsko šolo iz VS-Schwenningena. Skupaj s predstavniki sekcije urarjev Slovenije so že obiskali šolo in se seznanili z nemškim načinom izobraževanja urarjev. Predstavnika urarske šole iz VS-Schwenningena sta nato obiskala celjsko šolo in ob tej priložnosti posredovala koristne informacije ter Na širokem, zaobljenem vrhu se namreč nahajajo kar trije kamni oziroma bloki z vpisanimi letnicami. Najstarejši je iz avstroogrskih časov in ima letnico 1903. Stara Jugoslavija je Vivodnik zaznamovala z blokom, ki nosi letnico 1933, Jugoslavija, katere del smo bili še nekaj let nazaj, pa je na vrhu Menine vzidala kamen, ki ima dandanes slabo vidno (odkrušeno) letnico 1954. Kamniti oziroma betonirani bloki so bili obljubila vsestransko pomoč. Tako se je profesor, ki poučuje urarsko tehnologijo, doslej že trikrat izpopolnjeval v Nemčiji. Prejšnji mesec so bili na enotedenskem spopolnjevanju tudi učenci zaključnega letnika, ki se izobražujejo za poklic urarja. Pridobili so veliko novih informacij s področja urarske stroke, zato je takšno mednarodno sodelovanje dveh šol vsekakor smiselno in pozitivno. KF namenjeni označitvi vrha, predvsem za geodetske namene, saj je vrh Menine pomembna geodetska točka, ker je viden daleč naokoli. Zanimivo je, da je vsaka naslednja država na Vivodnik postavila večji kamen. Kaj pa samostojna Slovenija? Menda ne bo v slepi vznesenosti na Menino postavila največji pomnik - radarje?! Zdeni Purnat VDC Mozirje Petek, šestega decembra Za varovance VDC je bil ta dan kot dosti dni v tem letu. Izdelovali smo vizitke, spet drugi so pripravljali polnila za okrasne blazine, nekaj se jih je trudilo z izdelovanjem podstavkov. Par jih je svoj delovni dan pričelo z zlaganjem bombic in embalira-njem, na eni od miz so nastajale drobne okrasne miške in izdelki za novoletno jelko. Ob 10. uri pa smo se vsi redno zbrali in vadili igrico "Jelka!” V petek, 6. decembra, ravno ko se posedemo k vaji, zaslišimo prijeten zvok harmonike in trobente. Ti lepi zvoki so pospremili samega sv. Miklavža. Takoj smo vedeli, da smo bili čez leto dovolj pridni za njegov obisk. Miklavž nam je povedal nekaj o svojem življenju in poslanstvu, nas lepo pozdravil in tudi obdaroval. Varovanci pa so svojo vajo spremenili kar v nastop in sv. Miklavžu povedali vsebino pravljice in ob njej tudi zaigrali. Po parih urah zabave z odličnima glasbenikoma g. Gostečnikom in njegovim vnukom Andrejem, smo se kar s težavo razšli. Miklavžu smo obljubili, da bomo še naprej delovni in da bomo pazili na svoje zdravje. Za nami pa so tudi najlepši prazniki, polni skrivnosti, luči in lepote. Vsem bralcem želimo veliko veselja, miru in veliko razumevanja v družini. Vilma Marčinko Prišel je Miklavž... Zanimivost z Menine Kdor je že obiskal Vivodnik, najvišji vrh Menine (1508 m), je lahko opazil, da so ga na zanimiv način zaznamovale kar tri države. Mladi iz Slovenije smo mladi iz Evrope V dneh od 10. do 17. novembra je v Evropskem centru za mlade v Strasbourgu potekal seminar z zanimivim naslovom FAST FOOD - HUNGER WITHOUT THE BORDERS. Organizirala ga je zveza katoliške podeželske mladine Evrope - MIJARC. Ker Zveza slovenske podeželske mladine tudi sodeluje z MIJARC, sva na seminar odšla dva člana ZSPM, DPM Zgornje Savinjske doline: Barbara Krivec iz Logarske doline in Tomaž Rozoničnik iz Šmihela. V času, ko se vsepovsod govori o našem vključevanju in sodelovanju z Evropo, je naša organizacija ZSPM, še posebej pa DPM Zgornje Savinjske doline, že njen del. Sodelovanje z Evropo se je začelo v letu 1994, ko smo v Slovenijo povabili mlade iz sorodne organizacije v Belgiji. Naslednje leto smo jim obisk vrnili in tako naše sodelovanje poteka še sedaj. V sklop vključevanja v Evropo pa sodi tudi najino sodelovanje na seminarju ter kontakti z MIJARC in podobnimi organizacijami, ki vseskozi potekajo. Na seminarju smo razpravljali o pomembnih temah povezanih s prehrano: svetovni situaciji na področju prehrane, naših prehranjevalnih navadah, problemih pri pridelavi hrane itd. Pomemben poudarek seminarja je bil povezan s Svetovnim vrhom o prehrani FAO, ki je prav v tem času potekal v Rimu. Predavatelji so nas šokirali z mnogimi zanimivimi podatki. Ste vedeli, da je na svetu včeraj umrlo 36000 otrok samo zaradi lakote?! V državah EGS vsak dan propade 600 srednjih in manjših kmetij, ker ne morejo držati koraka z vse nižjimi cenami, ki jih narekujejo proizvajalci hrane. Situacija glede prehranjevanja v razvitem zahodnem svetu tudi ni najbolj rožnata. Moderen evropski človek nima več časa za obed v krogu prijateljev ali družine. Restavracije z nezdravo hrano rastejo kot gobe po dežju. Ste kdaj pomislili koliko slovenskih proizvodov je v hamburgerju, ki ga kupite v takšni internacionalni restavraciji? Mislim, da bi jih težko našli. Svetovna situacija okrog hrane je polna protislovij. Evropa in Združene države imajo ogromne presežke hrane, medtem, ko revne države Afrike in Azije trpijo lakoto. Dolgoročno se bo stanje še poslabšalo, če ne bo človeštvo naredilo odločnih korakov za reševanje tega problema. Zaradi velikih presežkov hrane cene padajo, kar povzroča propad kmetijstva v razvijajočih državah, ki tako postajajo odvisne od velikih, bogatih držav. Na drugi strani pa preveč intenzivno kmetijstvo razvitega sveta povzroča izčrpanje in zastrupljanje plodne zemlje, ki kmalu ne bo več primerna za pridelavo hrane. Nevarnosti, ki jih s seboj prinaša intenzivna komercializacija prehrambene industrije, se že kažejo. Spomnimo se izbruha bolezni "norih krav" in potencialnih nevarnosti, ki se skrivajo v genskem inženiringu. Svetu v prihodnjih desetletjih zaradi naštetih problemov in velike rasti prebivalstva grozi še večja lakota. Kaj torej storiti, da se to ne bo zgodilo in da bo svet postal prijazen za vse ljudi, ne le za bogate? Na seminarju smo prišli do nekaterih zaključkov, ki bi vam jih rada predstavila. Predvsem moramo začeti pri sebi. Je res nujno, da moramo jesti meso vsak dan, da* si kupimo hamburger ali sendvič v "fast food" restavraciji in želimo jesti le veliko, sočno, zlatorumeno jabolko iz trgovine namesto malo manj lepega, toda bolj zdravega jabolka, pridelanega na kmetiji brez uporabe pesticidov? Vzemimo si čas in čimvečkrat jejmo s prijatelji ali v družini, da ne bomo jedli samo, da se nasitimo, ampak nam bo hrana postala užitek in sredstvo povezovanja med ljudmi. Prenehajmo se obnašati kot potrošniki - lutke v rokah svetovne prehrambene industrije, ki jo skrbi le dobiček, ne stori pa ničesar za dobrobit človeštva. Res so to majhni koraki in ne bodo spremenili sveta v enem dnevu, pomenili pa bodo začetek njegovega spreminjanja, saj je jasno, da nas svet, kakršen je, ne more navdajati s pretiranim optimizmom. Seveda naše druženje v Strasbourgu ni potekalo vseskozi v tako resni in pesimistični atmosferi. Srečali smo se mladi iz skoraj vse Evrope, sodelovali so Španci, Bolgari, Grki, mladi iz Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije, naši sosedje Avstrijci, Italijani in Madžari in še bi lahko naštevali. Najbolj veselo je bilo prav gotovo na predstavitvi značilnih jedi posameznih držav in zabavi, ki je temu sledila. Midva sva za ta namen prinesla s seboj domači sir, orehovo potico in seveda Predsednik DU Nazarje Stane Žvipelj je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da je društvo ob pomoči sponzorjev uspelo zbrati dovolj sredstev za nakup novega prapora, na katerega so člani lahko upravičeno ponosni. Na praporu, blagoslovil ga je nazarski župnik Božidar Rumpler, je tudi nov občinski grb. priznano štajersko vino, ki je bilo všeč vsem, ki so ga poskusili. Spoznala sva veliko novih prijateljev, preživela mnogo ur v prijetnem druženju z njimi ob delu in zabavi, ki je tudi ni manjkalo. Pravzaprav ni bilo prave ločnice med delom in zabavo in lahko nama verjamete, da se je bilo resnično težko posloviti od tako prijetnih in zabavnih ljudi. Na koncu smo si obljubili, da se še srečamo ali da si vsaj pišemo in tako ohranimo naše res prijetno začete stike. Barbara Krivec Tomaž Rozoničnik Na srečanju so zaslužnim članom podelili plakete DU Nazarje, uradni del pa so z lepimi slovenskimi pesmimi obogatili Dobroveljski fantje. Sledil je še družabni del, v katerem so se upokojenci v predprazničnem razpoloženju prijetno razvedrili. Društvo upokojencev Nazarje Razvili nov društveni prapor Nazarski upokojenci so se v soboto, 21. decembra, zbrali na novoletnem srečanju v jedilnici Glin Gostinstva. Tokratno srečanje je bilo bolj svečano kot ponavadi, saj so razvili nov društveni prapor. Ob novem društvenem praporu (foto: Ciril Sem) SPV občine Nazarje Mozirje Stopimo iz teme Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje je uspešno realiziral lansko skupno preventivno akcijo policije in SPV Stopimo iz teme. Mešana ekipa je operativni del akcije opravila 11. decembra od 16. do 19. ure. Člani ekipe so delili kresničke vsem pešcem, ki so jih v tem času srečali na cesti izven naselij, nekaj kresničk pa so razdelili tudi na zbirališčih mleka v Šmartnem ob Dreti, Krašah in Pustem polju. V Nazarjah, Lačji vasi in Šmartnem so preventivno ustavili in pregledali nekaj osebnih vozil, pri čemer so posvetili pozornost predvsem obvezni in zimski opremi (rezervne žarnice, varnostni trikotnik, prava pomoč, pnevmatike, verige), delovanju svetlobnih teles in tekočini za pranje stekel. Vsem voznikom so razdelili zloženke. Z rezultatom pregleda so bili zadovoljni, saj so z izjemo treh vozil vsa ostala zadovoljevala pogoje za varno zimsko vožnjo. Na temo varne udeležbe v prometu so ustvarjali tudi osnovnošolci. 12. decembra je njihove predstavnike in mentorje na sedežu občine sprejel nazarski župan Ivan Purnat, kateremu so predstavili svoja pisna in likovna dela. Župan je njihovo prizadevno delo pohvalil in jih pozval, naj se navodil za čim večjo varnost v cestnem prometu držijo skozi celo leto in ne samo v času te ali one akcije. Franci Kotnik Moja pot v šolo Zunaj je jesen. Stopila sem na prag naše hiše. Videla sem, da je rahlo deževalo. Tudi mrak je še bil. Odšla sem noter in si pripravila čevlje. Kmalu za tem je prišla soseda Tina, da bi šli skupaj na postajo. Potem sem si oblekla bundo in si obula čevlje. Odšli sva proti avtobusni postaji. Obe sva imeli kresnički. Ko sva prišli do ceste, sva pogledali levo in desno. Zaslišali sva avtomobil. Počakali sva, da je odpeljal dalje. Prečkali sva cesto. Prišli sva na postajo. Učence prvega razreda sem že daleč opazila, ker so imeli okoli vratu privezane rute. Malo smo čakali potem pa je prišel avtobus. Umaknili smo se da ne bi kdo padel pod kolo. Lepo v koloni smo šli na avtobus. Posedli smo se na svoja mesta. Mene je čakala na avtobusu Mojca. Vsedla sem se k njej. Tudi ona je imela kresničko. Odpeljali smo se v Šmartno. Pred šolo smo lepo stopili iz avtobusa. Odšli smo v šolo. Tam so nas že čakali drugi učenci. Odpravili smo se vsak v svoj razred. Pričel se je pouk. Pogovarjali smo se o prometu. Maja Polanšek 3. r. OŠ Šmartno ob Dreti župan Ivan Purnat čestita mladini ustvarjalcem (foto: F. Kotnik) Božiček je tudi letos obiskal Mozirjane Božiček je tudi konec lanskega leta obiskal Mozirje. Da bi se tamkaj kar najbolje počutil, sta ob pomoči mozirske občine poskrbeli turistično in društvo prijateljev mladine, ki sta mozirski trg pravljično okrasili. Seveda je bila okrasitev trga samo del priprav na božično praznovanje, kajti 23. decembra se je v popoldanskih in večernih urah v Mozirju godilo marsikaj. Že ob 15. uri so se začele otroške igre brez meja (sladka dežela), uro kasneje pa so mladi, nadebudni glasbeniki pokazali, kaj znajo. Karaoke, v zadnjem času zelo priljubljena oblika glasbenega izražanja, so ogrele grla in dlani. Ob 17. uri se je zgodilo najpomembnejše. V spremstvu snežink se je s konjsko vprego pripeljal Božiček in obdaril otroke. Marsikakšen koristen nauk je ob tem povedal ter se po okrogli urici za eno leto poslovil od Mozirjanov. Sledil je zabavni večer, kjer ni DVVF Kalin Mozirje Lep uspeh na državnem tekmovanju Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije je v dneh od 2. do 7. decembra v Ljubljani pripravila 6. državno tekmovanje in razstavo ptic. Med udeleženci so bili tudi člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin iz Mozirja. manjkalo najrazličnejših dobrot. Tudi takšnih ne, ki so pomagale preganjati pasji mraz, ki je v tistih dneh škripal po Sloveniji. Franci Kotnik “Božiček 'ma vas rad!” (foto: Ciril Sem) Kot je povedal predsednik društva Srečo Gostečnik, je bilo na razstavo sprejetih 1423 ptic različnih vrst: kanarčkov, barvnih in postavnih, eksotičnih ptic, križancev, standardnih, malih, srednjih in velikih papig ter ptic iz vrst favne, ki jih posamezni gojitelji že kar uspešno gojijo v domačem okolju skupaj z ostalimi vrstami sobnih ptic. Tekmovanja se je udeležilo 24 društev, med katerimi je DWP Kalin v skupnem seštevku zasedel 13. mesto. To je nedvomno lep uspeh z ozirom na dejstvo, da Kalin nima zelo številnega članskega zaledja. Kalinovi člani so nastopili s 25 pticami in osvojili 4 zlate, eno srebrno in tri bronaste kolajne ter dva pokala v trajno last. Najuspešnejši tekmovalec je bil Ferdo Remic iz Bočne, član DWP Kalin, ki je s kanarčkom Nemška čopa osvojil dva pokala: šampion razstave Ljubljana 96 in šampion med postavnimi kanarčki. Osvojene medalje in pokali so simbolično plačilo rejcem za njihov trud in znanje pri vzgoji sobnih ptic. Društvo Kalin poziva vse ljubitelje ptic, ki se ukvarjajo z vzgojo ptic pevk, da se pridružijo. Obročkana in zdravniško pregledana ptica je vredna neprimerno več kot tista, ki je vzgojena "na črno". Kako smo Najbolj "norih" praznikov v letu je konec. Praznična "mrzlica", ki se je začela prve dni decembra s prihodom dobrotnika sv. Miklavža, v sredini meseca skoraj ni pojenjala, ampak se je nadaljevala vse do božično novoletnih praznikov, ko sta bila v glavnih vlogah Božiček in dedek Mraz. Konec starega oziroma začetek novega leta vedno pomeni nekakšno prelomnico. Marsikdo ob tej priložnosti sklene, da bo na primer nehal kaditi, da bo omejil količino hrane, da se bo odpovedal kakšni tretji razvadi ali pa da bo poslej bolj pozoren do družinskih članov, za katere v preteklem letu skoraj ni imel časa. Zal se večina teh zaobljub kaj kmalu konča, pa se vendarle vsako novo leto znova ponavljajo. Nenazadnje je tako tudi prav, saj to pomeni, da si globoko v sebi vendarle želimo, da bi bili boljši, da bi bil svet, v katerem živimo, boljši. Ljudje na različne načine preživljamo praznične dni. Medtem ko se nekateri trdno zaprejo znotraj zidov svojih stanovanj, drugi izkoristijo prosti čas za obisk različnih prireditev. Teh je bilo letos v dolini kar nekaj, zato velja njihove organizatorje pohvaliti za Vesel zaključek delovnega leta kolektiva GG Nazarje... (foto: Ciril Sem) in njihovih “sosedov” Glin K&M (foto: Ciril Sem) prizadevanja. Čisto posebno poglavje predstavlja silvestrski večer, ki ga spet preživljamo zelo različno. Objektivi naših fotoaparatov so skušali ujeti silvestrski utrip na različnih mestih po dolini, vseh pa seveda nismo uspeli obiskati. Naj nam torej ne zamerijo Rečičani in Nazarčani, ki so nadvse veselo pričakali novo leto na prostem, pa še kje so se gotovo imeli lepo... Na zdravje letu 1997! Franci Kotnik “Mi že vemo, kaj je potrebno za dobro praznovanje!“ (foto: Ciril Sem) “Vse najboljše v novem letu, g. župan!” (foto: Ciril Sem) praznovali ... nekateri pa na terenu (foto: Ciril Sem) (foto: Ciril Sem) Z vsemi žavbami namazan Življenje je lahko lepo, lahko pa je tudi težko. Vsak človek ima svojo zgodbo, starejši si, daljša je ta zgodba, več je dogodkov, ki si jih je vredno zapomniti. S temi besedami meje prijazno sprejel Jože Marovt, Usarjev Jože iz Ljubije. Da to drži, mi je dokazal klepet, poln zanimivosti in dogodkov, ki so oblikovali njegovo življenjsko pot. Rodil se je na Rečici, in to 5. marca leta 1915. Staršev ni nikoli poznal, saj sta oba umrla, ko je bil še zelo majhen fantič. Najprej je umrla mama in nato še oče in ko je umrl on, so ju s starejšim bratom postavili pred rečiško cerkev na stopnice. Čakala sta na nove starše. Brata so vzeli v Dol Suho, sam pa je prišel k Ropeju v Ljubijo. Šolo je obiskoval v Mozirju. Želja, da bi se izšolal za ključavničarja, se mu ni nikoli izpolnila. Po naključju je prišel do Ljubljane, kjer se je izučil za mesarja. Tam je ostal in 11 let delal v mesnici. Vmes je odslužil vojaški rok. Služil je v vojni mornarici na torpedovki T-6, z matičnim pristaniščem v Boki Kotorski. Prvo leto po odslužitvi, to je bilo leta 1940, je bil na orožnih vajah premeščen v pehoto in poslan na Koroško, kjer je bil pri grofu Turnu. 12. februarja 1941 je bil zopet poklican na orožne vaje v Sveto Barbaro nad Prevaljami. Cel bataljon so Nemci 10. aprila zajeli in vse odpeljali v taborišče Firštenberg, od tam pa na prisilno delo v bližino meje s Poljsko, v kraj Repen. Nemci so ujetnike nato odpeljali v kraj Grejdich, kjer je Jože s še okoli 150000, ujetniki gradil cesto. Tam je srečal veliko prijateljev iz Lok, Rečice, Ljubnega... Ker so Nemci zajeli tudi veliko Rusov, so nekaj prisilnih delavcev zamenjali z njimi. Jože se je tako znašel v Pricwaldu, kjer so Nemci odbirali delavce za delo na kmetijah in delavce za čiščenje ruševin. Ker je bil mesar, je prišel v kraj Felov in bil dodeljen vaškemu mesarju. Pomagal je pri vseh delih in bil kot dober delavec visoko cenjen. Tam je dobro živel in danes se sprašuje, če bi poznal starše, ali bi mu bilo tako dobro, kot mu je bilo pri tej družini. Po enem letu je bil odpuščen in vrnjen domov. DON'DONATS Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na vprašanje iz 26. številke SN (V LOČICI OB SAVINJI) smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. Franc Matek, Varpolje 2, Rečica ob Savinji; 2. Robi Zupan, Zavodice 12, Nazarje; 3. Mojca Nendl, Praprotnikova 10, Mozirje; 4. Franci Strmčnik, Krnica 69, Luče; 5. Branka Sampl, Juvanje 22, Ljubno ob Savinji; 6. Stanka Kaker, Šmartno 39, Šmartno ob Dreti; 7. Darko Černevšek, Bočna 50, Gornji Grad; 8. Andrej Kanjir, Ljubija 112, Mozirje; 9. Robert Trbovšek, Dobrovlje 16, Nazarje; 10. Jožica Podlesnik, Rečica 139, Rečica ob Savinji. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v našem uredništvu v sredo, 15. januarja 1997 od 9.00 do 15.00 ure. Čestitamo! NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštejte vsaj tri sestavine peciva Don’Donats! Na kupon napišite odgovor, ga izrežite in nalepite na dopisnico ter ga najkasneje do petka, 17. januarja 1997, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, SAVINJSKA CESTA 4, 3331 NAZARJE. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo dobili plato peciva DON’DONATS. Jože Marovt (foto: B. Kanjir) Pri bratu na Rečici pa ga je znova ujel poziv in moral je v Hamburg na delo v letalsko tovarno. Tam je bil do januarja 1944. Po vrnitvi v Slovenijo je bil v Mariboru, kjer je dobil zvezo in odšel v partizane. Prvega maja leta 1944 je prišel v Šlandrovo brigado, ko pa se je ustanovila tretja brigada vojske državne varnosti, je bil premeščen vanjo. Ves čas je bil komandir čete, konec vojne pa je dočakal s činom podporočnika. Ostal je v vojski in bil aktivni oficir na mejah s sosednjimi državami. Ker ni podpisal dokumenta, da bo ostal v aktivni vojski, je bil premeščen v 26. dalmatinsko divizijo v Pazin. Njegov strelski polk je bil po enem letu razformiran in odšel je domov. Iz vojske je prišel s činom stotnika. Ko je prišel domov, si je našel življenjsko družico Zofko in si z njo ustvaril družino. Zaposlil se je v odkupnem podjetju za živino v Mozirju in bil tam do izgradnje zadružne klavnice na Ljubnem. Tam je bil vodja vse do upokojitve. Veliko je dogodkov in ljudi, ki so ustvarjali pot, po kateri hodi Jože skozi življenje. Eno izmed njih je tudi njegovo dobro poznanstvo s ciganskim Pavletom in njegovo Uršo. Zanju pravi, da sta bila prijazna po srcu in nista bila prava cigana. Bila sta dobra, le Pavel je rad pogledal v kozarec, pa čeprav je bil v njem samo domači kis. Na svoji poti se je Jože velikokrat srečeval tudi s smrtjo, ko so krogle mešale zrak nad njegovo glavo. Poseben spomin ima na dogodek, ko se je, nič hudega sluteč, priplazil do nemške zasede. Bil je utrujen in počitek je poiskal v zavetju debele bukve. Začel je gledati okoli sebe in pred sabo je zagledal nemške čelade. Srce se mu je skoraj ustavilo ob spoznanju, da bi ga lahko Nemci že davno odkrili. Pa se je nekako rešil tudi od tam. Iskreno prijateljstvo ga veže tudi na mnoge duhovnike, čeprav ni nikoli hodil v cerkev. Pokojni mozirski župnik, Franc Grošelj, mu je v svoji oporoki zapustil celo svoj cilinder, ki je sedaj varno spravljen v eni izmed omar. S spomini je vezan tudi na škofa Jegliča, s katerim sta skupaj tiščala pokvarjen avto. V življenju je velikokrat spoznal resnico besed, da je “previdnost mati modrosti.” Gotovo ga danes ne bi bilo med nami, če se tega rekla ne bi oklepal. “Povsod, kamor grem, pripovedujem šale in hvalim otroke, zato me imajo vsi radi. Koliko prašičev, bikov in ostalih živali sem poklal, pa verjetno nimajo zapisano niti tam zgoraj. Sem pa z vsemi žavbami namazan,” je dodal ob koncu najinega klepeta. To resnično drži. Zgodb je v Joževi glavi za več številk Savinjskih novic in človek bi jih lahko poslušal v nedogled. Vsaka zase je zanimiva in pomeni delček v bogatem mozaiku nekega življenja. Vsak nov danje nova zgodba v knjigi, ki ne vidi konca. Benjamin Kanjir Škrubej e vi v novi hiši Na Stefanovo je bilo svečano v Savini, kjer so blagoslovili novo hišo, v katero so se pred kratkim vselili Škrubejevi. Bralci se gotovo spominjajo, daje nesrečni družini 7. maja 1995 pogorel dom. Odbor, ki je pod vodstvom Franca Terbovška, vodil aktivnosti za gradnjo nove hiše, je delo ob izjemnem prizadevanju uspešno zaključil, o čemer bomo obširneje pisali v prihodnji številki. KF Žetev nekoč in danes Takole so žanjice žele žito v preteklosti na Rajšterjevi domačiji, 27.6.1958. Od teh žanjic sta živeči še samo prva z leve, Pepca Gregorc in zadnja z desne, Angela Klosternik. Takole pa so želi prav tako na Rajšterjevi domačiji v Preseki 20.7.1996. Vidna razlika. Na sliki sta sedanja gospodarja, Pepca in Ivan Gregorc. ZF V zvezi s fotografijo, ki je bila objavljena v 25. številki Savinjskih novic na strani 23, se nam je oglasila Marija Žehelj iz Otoka 2 Bočna, ki je sliko tudi poslala. Povedala je, daje fotografija iz leta 1918, na njej pa niso vpoklicanci v pivo svetovno vojno, marveč bodoči borci za severno mejo, slikani pri Erjavcu. Z leve stojijo: Anton Rop, Franc Žmavc, Ivan Žmavc Mrazek, neznan. Sedijo z leve: Franc Menčak, Ignac Natlačen, Jakob Natlačen, Ivan Rajter, neznan. Mariji Žehelj najlepša hvala za sodelovanje in pomoč. DESET VPRAŠANJ ZA Marjana Dobrovca (55) direktorja Glin K&M, Nazarje, voznika Mazde MX3, 1.1995 Moj odnos do avtomobila je... ...pristranski, spoštljiv. Večinoma me jezi, da... ...se z njim lahko vozim samo po cestah. Moja želja za prihodnost je... ... dodatna signalno-vamostna oprema avtomobilov za odpravo nesreč. Najlepši trenutek odkar imam vozniški izpit.... ..., ko sem vozil porodnico v bolnico namesto rešilca. Najbolj strašen trenutek v vozniški karieri... ... neodgovorna vožnja voznika, ki mije povzročil prometno nesrečo. Odnos alkohol - voznik... ...sploh ne smeta biti znanca v času vožnje. Slovenci smo vozniki... ...na slabih cestah, ki včasih vozimo filmsko. Moj sanjski avto je... ...avto modeme oblike in obvladljiv v kriznih situacijah. V sanjskem avtomobilu bi... ...prepotoval AFRIKO. Rad bi rekel bralcem Savinjskih novic... ...način uporabe avtomobila je odraz osebne kulture posamezni! NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE Marec 1997 Na trg prihaja BMW serija 5 touring. S svojo dolžino 4,80 m bo od limuzine daljši tri centimetre. Zadnja vrata se bodo odpirala deljeno in tako omogočala lahek dostop do prtljažnega prostora. Za začetek 2.8 1 i- 193 KM in 2.5TD - 143 KM, kasneje pa še ostalo. MERCEDES, BMW, AUDI Sedaj poleg Mercedesa in BMW-ja tudi Audi ponuja inteligentni varnostni sistem. Doplačilo 1800 DEM. In kaj vam tako imenovani ESP ponuja? Predvsem varnosti Skupaj z ABS-om, motorno elektroniko in difercialom quattro pogona uravnava vrtenje koles v primeru, ko zazna možnost zdrsa. Po potrebi zavira vsako kolo posebej in odvzame plin. S tem naj bi dosegli boljšo vodljivost na spolzkem cestišču. Za sedaj le v A8 3.7 I quattro in 4.2 1 quattro. VOLVO V letu 97 nova imena za vse modele. C70 za coupeja, za limuzino S70 in kombija V70. 440/460 pa ponovem S40/V40 kakor tudi 960-S90/V90. Le 940 ostane zaenkrat pri starem. Igor ZGODOVINA IN NARODOPISJE Kultumo-zgodovinski spomeniki Piše: Aleksander Videčnik Gornji Grad - podružnična cerkev sv. Magdalene. Zunanjščino členijo stolpičasti oporniki, med katerimi so velika, ostroločno zaključena okna. Takšna se pojavljajo tudi na fasadi zvonika. Gre za zunanjščino neogotskega stila. Ladja je obokana s tremi križnimi svodi, prezbiterij pa z enim ter tremi sosvodnicami v zaključku. Po robovih obokov tečejo svodna rebra, ki pa so izrazito dekorativna. Vso notranjščino je leta 1871 figuralno - dekorativno poslikal Matija Koželj. Veliki in oba stranska oltarja je v neogotskem stilu izdelal Andrej Cesar v letu 1869, istega leta pa je izdelal Ivan Cesar prižnico. Cerkev je bila pozidana leta 1867 na novih temeljih inje nadomestila kapelico sv. Pavla. Kokarje - podružnična cerkev Device Marije. V severno ladiino steno je vzidan epitaf iz leta 1612. Plitek banjasti obok v notranjosti ladje členi pet oprog, ki slonijo na pilastrih. Zidana pevska empora počiva na dveh slopih. Ovalno kupolo v prezbiteriju nosijo štirje pilastri. Prezbiterij je dekorativno - figuralno poslikal leta 1887 Jakob Brollo. Cerkvena oprava je iz druge polovice 19. stoletja. V cerkvi je več votivnih podob, najstarejša iz leta 1566, vse pa imajo zgodovinsko vrednost. Med cerkveno opremo sodijo 4 leseni rokokojski svečniki in rimski misal iz leta 1698. Cerkev se prvič omenja leta 1426 kot kapela. Na veduti iz leta 1650 je imela cerkev apsido in strešni stolpič na strehi ladje. Leta 1668 so zgradili nov prezbiterij in zakristijo, ladja je imela tedaj še lesen strop (raven). Cerkev so obokali v 18. stoletju, tedaj so verjetno prizidali tudi zvonik. Ta je leta 1838 dobil sedanjo podob o. V letu 1855 so podaljšali prezbiterij proti vzhodu, ga dvignili in na novo obokali. Od tabornega obzidja so le še ostanki. Kapelo sv. Ane, vidno na veduti iz leta 1650, so verjetno v 18. stoletju odstranili. Lačja vas - podružnična cerkev sv. Katarine Cerkveno zunanjščino členijo v ometu izvedeni pilastri, ki so brez baz. Kapiteli se naslanjajo na polkrožen venčni zidec, ki je okrašen s trikotnimi obeski. Okna so polkrožno zaključena. Členitev zadnje zvonikove etaže je po zadnji obnovi fasade zelo okrnjena. Ladjo členijo trije pari pilastrov z oprogami, ki nosijo banjast svod s sosvodnicami. Prezbiterij prekriva petero-strana samostanska kupola, ki jo krasijo freske Ivana Fantonija iz leta 1898. Glavni in oba stranska oltarja so neogotski izdelki Andreja Cesarja iz leta 1877. Prižnica in orgle izvirata iz druge polovice 19. stoletja. V cerkvi se nahajata dva keliha iz prve polovice 16. stoletja in druge polovice 17. stoletja. Leta 1614 je bila posvečena kapela in oltar sv. Katarine. Leta 1641 je bila cerkev še brez zvonika, ki je nastal šele v 18. stoletju. Tudi zakristija je bila prvotno v zvonici in šele kasneje dozidana ob južno steno prezbiterija. Sv. Lenart pri Gornjem Gradu Podružnična cerkev sv. Lenarta. Zunanjščina je enostavna in preprosta. Ni razčlenjena. Ladjo razsvetljujeta po dve okni v obeh podolžnicah. Prezbiterij ima okno v južni steni in lino na vzhodni steni. Vsa okna kot tudi okna na zvoniku so pokončno pravokotna in segmentno zaključena. Ladjo prekriva raven in ometan strop, prezbiterij pa plitva kupola, ki temelji na štirih pilastrih. Slavolok je polkrožno zaključen. Zidana pevska empora leži na traverzah. Cerkveno opremo je v neoromanskem stilu izdelal Ivan Cesar leta 1888, oba stranska oltarja, leta 1891 glavni oltar in leta 1896 še prižnico. Zvonik ohranja ostanke gotskih značilnosti. Cerkev se prvič omenja leta 1426, je pa gotovo nastala že v 14. stoletju. Obsegala je ravno krito ladjo, obokan in precej krajši prezbiterij ter zvonik, katerega pritličje je služilo za zakristijo, v nadstropju pa je celica za meniha. Glavne spremembe je cerkev doživela po letu 1895, ko je bila močno poškodovana zaradi snežnega plazu. Lepa Njiva Podružnična cerkev Matere Božje. Zunanjščina cerkve je členjena s pilastri izvedenimi v ometu. Oba portala ter okni v severni in južni steni ladje so pravokotne oblike. V ladji nosi troje pilastrov oproge, med katerimi sta dve plitvi kupoli s sti kajočimi se sosvodnicami. Zidana pevska empora počiva na dveh oktagonalnih stolpih. Prezbiterij pokriva plitka kupola s sosvodnicama, leva zakristija je obokana s češko kapo, desna pa s križno. Nastavek velikega oltarja je iz konca 18. stoletja. Stranska sta iz leta 1854. Orgle so iz leta 1885. Zakristijska omara je kakovosten mizarski izdelek iz leta 1842, v njej hranijo ugledne cerkvene posode: gotski relikvijar, gotski kelih in rokokojski kelih. Nad južnim portalom zasledimo letnico 1493, verjetno gre za leto dograditve cerkve. Leta 1668 je bila cerkev še brez zvonika in brez zakristije. Zvonik so postavili začetka 18. stoletja in ga leta 1834 dvignili še za eno etažo. Severna zakristija je bila zgrajena konec 17. stoletja, južna pa leta 1742. Prvotna leseno stropana cerkev je dobila oboke leta 1770. Pokopališko obzidje je bilo pozidano okoli leta 1670, obnovljeno pa leta 1864. Radmirski kulturni utrip Razmeroma mali kraj je bilo tiste čase Radmirje, toda bogato delo kulturnikov vseh zvrsti je odmevalo daleč po Dolini. Najbolje, če predstavimo, kako so pred 60 leti slavili 25 let Katoliško-prosvetnega društva. Letak, ki ga je ohranil Janez Mavrič iz Gornjega Grada, je dobra osnova za ponazoritev dogajanj tistega davnega leta 1937. Društveni jubilej so slavili z otvoritvijo kulturnega doma v kraju. Na predvečer so kurili kresove po okoliških hribih in streljali s topiči (možnarji) v čast dogodka. V nedeljo, ko je bilo glavno slavje, pa so dopoldne pričakali pri Vorhovi kapeli goste iz Savinjske in Zadrečke doline. Nato so družno odkorakali v Radmirje, tam so na križišču pričakali še ostale obiskovalce in se uvrstili v povorko, ki je nato krenila v župnijsko cerkev k slovesnemu opravilu (maši). Ob enih popoldne so se zbrali k štafetnemu teku na progi Radmirje -Ljubno. Šlo je za "darilo" (nagrado) kot so napisali v letaku. Seveda so zmagovalca burno pozdravili in slovesno predstavili udeležencem prireditve. Ob pol treh so se zbrali pred novozgrajenim kulturnim domom k blagoslovitvi in k svečani akademiji. Spored je potekal takole: slavnostni govor, temu je sledila pevska točka in to z dvema pesmima. Na vrsti so bili člani Fantovskega odseka s prosto vajo (telovadno). Temu nastopu je sledil govor gosta iz Ljubljane, žal letak ne navaja, kdo je bil ta gost. V naslednji točki je sledila deklamacija in tej otroško rajanje na odru. Potem so spet nastopili člani FO s skupinsko telovadno vajo. Za zaključek pa je mešani zbor zapel pesem Zvezda, moški pa pesem Vriska fantič. Kot je bilo ob takih prilikah v navadi, je slavnostnemu delu sledil veseli, na katerem so igrali domači tamburaši in ljubenska godba na pihala. Seveda niso pozabili na kulinarični del, saj je posebej navedeno na letaku tole: "za raznovrstna okrepčila po zmerni ceni bo poskrbljeno". Tako torej je bilo pred šestdesetimi leti v Radmirju! ZGODOVINA IN NARODOPISJE Gospodarsko osamosvajanje Slovencev V času prebujanja narodov znotraj nekdanje avstrijske monarhije so predvsem Cehi služili kot zgled ostalim slovenskim narodom. Čehi so namreč kmalu po prvih uspehih v narodnostnem boju odločno stopili na pot gospodarskega osamosvajanja. Dobro so se zavedali, da prav s tujim kapitalom prihaja v deželo tudi politična odvisnost. Med prvimi v slovanskem taboru so ustanavljali svoje denarne zavode, ki so bili v vsakem pogledu narodni in ljudski. Ko je v drugi polovici preteklega stoletja obiskal Češko dr. Josip Vošnjak, je ugotovil, da so tam daleč pred nami, Slovenci. Ko se je vrnil, je pričel v Slovenskem narodu redno objavljati članke, v katerih je opozarjal na gospodarsko osamosvajanje in velik pomen prizadevanj v tej smeri. Poudarjal je, da narod brez gospodarske neodvisnosti ne bo nikoli tudi politično neodvisen in samostojen. Seveda je ob tem naletel na nasprotovanja v domačem taboru. Tudi prenekateri izmed slovenskih voditeljev mu je oporekal, češ, saj naši ljudje nimajo denarja, kaj šele, da bi ga imeli toliko, da bi varčevali v hranilnicah. Toda Vošnjak ni odnehal in vedno znova dokazoval, da tudi drugi narodi niso bogati, pa vendar premorejo svoje narodne denarne zavode , ki pomagajo gmotno pri razvoju narodnega gospodarstva in narodnih društev. Razvoj je pokazal, kako zelo prav so imeli tisti narodni voditelji, ki so opozarjali na gospodarski razvoj, saj je najzanesljivejša hrbtenica nekega naroda. Prav slovenske hranilnice so dokazovale postopno zaupanje ljudi v tč denarne zavode in ko je pričel s svojim delom še brat dr. Josipa, Mihael Vošnjak, so se hranilnice in posojilnice ustanavljale širom ozemlja, na katerem so živeli Slovenci. Narodnostno boj se je proti koncu preteklega stoletja zelo zaostril, tako na območju, kjer so vladali Nemci, kot tudi na laškem. Slovenski denarni zavodi so s svojimi prispevki v veliki meri pripomogli k razvoju slovenskih društev, kot so bila prosvetna, planinska, gasilska, sokolska in pozneje orlovska. Tudi slovenske založbe so skrbele za bralno kulturo naših ljudi, saj je pismenost le počasi napredovala. Tu je bila v prvi vrsti Družba sv. Mohorja, ki je na pobudo škofa Slomška izdajala knjige za omiko slovenskega naroda in tudi prve pesmarice slovenskih pesmi so izšle prav v tej založbi. Če bi vsega tega ne bilo, je vprašanje, kako bi se naši prednamci uspešno borili proti grobi napadalnosti tujcev, ki niso izbirali sredstev za doseganje ciljev potujčevanja. Ob tem delu zgodovine pri nas žal premalo vemo in premalo pišemo. Obnašamo se, kot da je že "država" dovolj za naš narodnostni obstoj. Vpliv potujčevanja je vse bolj opazen, seveda so sedaj za to druge poti, kot so bile pred sto in več leti. Le zaznati jih je treba in ne podcenjevati raznih pojavov, ki nam jemljejo našo izvirno izročilo, tako kulturno kot politično. Da se Slovenci nimamo česa sramovati, že vemo iz številnih dokazov na kulturnem področju. Pa tudi na gospodarskem smo kaj hitro sledili času po tistem, ko smo se začeli narodnostno prebujati. Če V tisti, pravi stari Jugoslaviji, so pomenili žandarji strah in trepet raznih prestopnikov. Kadar so bili v službi, so nosili poleg puške še pištolo in bajonet za pasom. Starejši ljudje se bodo spominjali prizorov, ko so z bajonetom na puški prihajali v vas, če so ravno koga iskali ali komu sledili. Ponavadi sta hodila vedno dva skupaj in prav nihče se jih ni razveselil. Žandarji so bili v tistih časih predstavniki oblastnega nasilja, čeprav seveda tudi reda! V Lokah pri Mozirju je živel in pridno delal Petrinov Grega. Imel je le eno poglavitno napako, da je rad posegel v tepež, teh pa ni bilo ravno malo. Marsikdaj je iz nedolžnega fantovskega "rajsanja" nastal pretep in ob takih prilikah so pokazali žandarji svoje borilne spretnosti. Spet enkrat se je Grega spozabil in bil udeležen pri tepežu. Sodišče v Gornjem Gradu ga je obsodilo na zaporno kazen. Ko se določenega dne ni javil v gornjegrajski "kajhi" (zaporu), so prišli ponj žandarji, da pogledamo tujo literaturo, zasledimo, denimo, da je imela Nemčija prvo hranilnico v letu 1778, Anglija 1810, Italija 1822, Španija 1838, Grčija 1900, Slovenija pa leta 1844. Iz tega pregleda lahko razberemo, da smo glede na druge, veliko večje narode na uglednem mestu. Če seveda upoštevamo hranilnice kot eno izmed meril gospodarske prizadevnosti. Vsekakor pa se nimamo v ničemer pravice podcenjevati. To nam je žal zlezlo nekako v kri, ker pač živimo preveč v sedanjosti in se premalo učimo iz preteklosti. bi ga spremili na odsluženje kazni. Ko so prišli na dom, kjer je Grega prebival, so povprašali zanj. Res ga ni bilo doma, saj je delal v gozdu. Pa se strogi predstavniki zakona niso dali odpraviti in so na bodočega zapornika lepo počakali. Kmalu je bilo slišati na dvorišču konjsko vprego, Grega se je vrnil iz gozda. Srečanje z žandarji je bilo precej hladno, Grega vseh muh poln, je lepo ponižno prosil, da bi se rad malo uredil, češ takle res ne morem v zapor! Žandarja sta mu dovolila pet minut, ravno toliko, da je stekel ven, skočil na konja in v diru krenil v Gornji Grad. Prej torej, ko sta žandarja uspela poročati o njegovem begu, je fant že varno sedel v "kajhi". Grega je namreč smatral, da bi spremstvo žandarjev skozi domači kraj pomenilo veliko sramoto za njegov ugled, pa je ukrepal po svoje. Baje so ljudje, ki so za dogodek izvedeli, tiho privoščili žandarjema, ker ju je Grega tako potegnil. sščemo tftare fotografije Naborniki iz občine Rečica v letu 1937. V sredini sedita župan Blekač in tajnik Bitenc. Fotografijo je poslal Karel Natek iz Mozirja. Grega in žandarja NASVETI IN OGLASI KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pašna sezona na planinskih pašnikih Nekaj o virusih Najpomembnejša značilnost in hkrati velika vrednota slovenske krajine je njena pestrost, raznolikost in ohranjenost. Ta izvira iz naravnih danosti. Vse to je temelj kulturne krajine, ki jo je oblikoval in jo razvija človek. K temu mnogo prispeva pašništvo. Proizvodnja krme na planinskih pašnikih je kljub nizkim pridelkom zelo zanimiva, predvsem zaradi velikih pašnih površin. Botanična sestava travne ruše je na planinskih pašnikih prilagojena ostrim podnebnim razmeram in temu primerno raznolika. Tu najdemo različne vrste trav in detelj, predvsem pa veliko zeli. Vse planine se nahajajo v takem podnebnem pasu, da se takoj zarasteta grmovje in gozd, če nimamo pravilne tehnologije izkoriščanja. Le red-kokatera planina je že po naravnem nastanku samo pašnik. Večina jih je v pasu pod gozdno mejo; človek jih je ustvaril z izsekavanjem gozda in grmičevja in uvedel pašo. V bistvu se pašniki zarastejo z grmičevjem, ki se zelo redko in težko spremeni v gozd. Če želimo ohraniti pašnike, ki so nam jih zapustili predniki, jih moramo tudi mi očuvati in ohraniti. V letu 1996 smo uveljavljali podporo za planinsko pašo za 56 pašnih skupnosti. Po zbranih podatkih je 385 gospodarstev prepaslo 206 pitancev, 53 molznih krav, 111 presušenih krav, 936 plemenskih telic, 44 konjev, 17 kobil z žrebeti, 12 koz in 503 ovac. Skupaj je bila vsa živina na paši 226.694 pašnih dni. V primerjavi z letom prej je bilo na pašnikih 44 glav goveje živine več, konjev je bilo 20 manj in 20 glav drobnice več. Iz podatkov, ki jih spremljamo že nekaj let, lahko sklepamo, da se iz leta v leto povečuje stalež živine, ki se prepase na planinskih pašnikih. To pomeni, da planinsko pašništvo v naši dolini močno pridobiva na pomenu. Prav tako so se močno povečala vlaganja v planine, odkar je uvedeno izplačevanje podpore za planinsko pašo. Zaradi tega smo vključili v program zimskega izobraževanja za kmete tudi predavanje Organiziranje paše govedi, drobnice na planinah (varstvo okolja, postavitev ograj, sodelovanje z lovci, gozdarji, krajinarji ...), ki bo 5. 2. 1997 ob 9. uri v Lučah. V naših razmerah, kjer je večina kmetijskih površin zatravljenih, je paša eden glavnih načinov prehrane goveje živine. Zaostreni pogoji kmetovanja, ki se v zadnjem času močno kažejo tudi pri nas, so nas prisilili, da iščemo notranje rezerve pri pocenitvi prireje. Smotrno koriščanje planinskih pašnikov je gotovo eden izmed pomembnih ukrepov. Vida Ribič Komaj smo se poslovili od starega leta, že si zastavljamo nove cilje in naloge, delovne in osebne, za katere se bomo v letošnjem letu borili in jih skušali doseči čim več. Da bo učinek čim večji, moramo skrbeti tudi za svoje zdravje. Med cilje lahko vključimo tudi redno rekreacijo, sproščanje, čim bolj zdrav jedilnik in še kaj bi lahko našteli. Nekaj časa bo preteklo, ko nam bo vse to prišlo v navado in sploh se nam ne bo zdelo več težko vzeti vsak dan pol ure časa za sprehod po svežem zraku (tudi kakšen opravek lahko postorimo ne da bi skočili v avto, ampak se odpravimo peš), se v nedeljo skupaj z družino odpravili na plavanje, sprehod v hribe, kolesarjenje, tek v naravi, tenis, ali karkoli, v čemer uživamo, petnajst minut nameniti sproščanju, vsakodnevnim obrokom dodati čim več sveže zelenjave in sadja, pa polnozrnatih žitaric, mlečnih izdelkov, morskih sadežev... ter po potrebi zaužiti kakšen vitaminski pripravek. Pa na razvedrilo in smeh ne smemo pozabiti! In če imamo še kakšne težave z zdravjem, držimo se zdravnikovih navodil, diet in podobno, vključimo se v društva, kjer se srečujejo ljudje z istimi vrstami bolezni, kot so društvo sladkornih bolnikov, multipla skleroze in podobno, kjer se lahko marsikaj naučimo o svoji bolezni in naučimo se lahko z njo tudi živeti. Nikdar se ne izgovarjajmo, da nimamo časa, kajti vsi imamo na voljo 24 ur, ki jih lahko z malo truda zelo pametno izkoristimo v naš prid. Pa se dotaknimo sedaj današnje teme, v kateri bomo na kratko spregovorili nekaj o virusih, ki v tem hladnem času kar cvetijo. Na pohodu so razne epidemije grip in podobno, kar nas lahko spravi v zelo neroden položaj, če smo sredi nekega dela, ki ga moramo dokončati. Po vrhu tega pa se še slabo počutimo! Virusi so najmanjše znane vrste infektivnih agensov. Njihova zgradba je zelo preprosta, zmožni so se razmnoževati v ugodnih razmerah (mraz), edina njihova dejavnost pa je napadati celice drugih organizmov, ki jih prisilijo, da potem izdelujejo njihove dvojnike. So zajedalci vseh znanih oblik življenja. Vstopijo v telo skozi vse možne vhode. Lahko jih vdihamo s kapljicami, zaužijemo s hrano ali tekočino, lahko vdrejo skozi poškodovano kožo s slino žuželk,... Imunski sistem se dokaj hitro spopade z večino virusov. V obrambi proti njihovim napadom sodelujejo imunski mehanizmi ki požirajo viruse in tvorijo protitelesca. Na ta način človek okreva po nekaj dneh ali tednih. Virusov se težko ubranimo. Če smo v zaprtih prostorih, se ne moramo skriti, ne da bi nas dosegli. Kot smo omenili že prej, se prenašajo kapljično, kar pomeni, da jih bolnik izkašlja, nato se prosto gibljejo po zraku, dokler se ne ugnezdijo v sluznico naše dihalni poti. Delno se lahko izognemo okužbi, če prostore kar naprej zračimo. Če imamo v družini že bolnika, je priporočljivo, da je okno zmeraj nekoliko odprto, razen če je mraz hud, okno na široko odpremo za nekaj minut in potem zopet zapremo. Če imamo nahod ali kašelj, nas bolijo mišice in kosti, potem smo gotovo staknili gripo. Ker se virus gripe razvija na mrazu, ga napademo s toploto. Zato je temu namenjena tudi povišana telesna temperatura, ki je ne zbijamo, če ni previsoka (čez 39 stopinj). Lahko si pomagamo s toplo kopeljo, v katero dodamo nekaj morske soli in se v njej namakamo približno dvajset minut, nakar se spravimo pod toplo odejo, pijemo čim več čaja z limono, si privoščimo vitaminske dodatke, kakšen raz topljen aspirin z vitaminom C, propolis, in ostanemo v postelji, dokler ne ozdravimo. Lahko se že zjutraj zbudimo brez vročine, glavobola in utrujenosti, lahko pa smo si nakopali hujšo gripo, ki nam prinese zaplete, ali če so v našem telesu še kakšne okvare, le-ta te hudo zaostri. Torej prve znake vzemimo resno, kajti v nasprotnem primeru nas še tako nedolžna gripa lahko kaznuje in za dalj časa položi v posteljo! Tibaja ZGORNJESA VINJSKI ALPINISTIČNI KLUB "PLANIKA" organizira ZAČETNO ALPINISTIČNO ŠOLO s pričetkom 24. januarja 1997. Vsi zainteresirani se lahko prijavite do 20. januarja 1997 na tel. št. 841-060, Jernej Grudnik, kjer boste dobili podrobnejše informacije. NOVO! Tel: 833-230 ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS NASVETI IN OGLASI Stanovanj ska problematika Jeseni je bilo v Ljubljani posvetovanje svetovalcev Zveze potrošnikov Slovenije na temo stanovanjske problematike. Svetovalcem je predavala Barbara Starič-Strajnar iz ministrstva za okolje in prostor. Največ pozornosti je bilo namenjeno upravljanju večstanovanjskih hiš, saj je na tem področju tudi največ problemov, kot ugotavljamo svetovalci območnih pisarn. Da bi se že vnaprej skušali izogniti večjim problemom, svetujemo, da stanovalci večstanovanjskih hiš izberejo preverjene upravnike, z daljšo tradicijo delovanja in zaposlenimi, ki imajo ustrezno izobrazbo (gradbeniki, električarji, strojniki). S tem se zmanjša tudi tveganje, da bi upravitelj, ki je pravna oseba in opravlja izterjavo za stroške, ki jih določa pogodba o upravljanju, šel v stečaj. Upravitelj mora poročati lastnikom o svojem poslovanju, in jim na koncu leta predložiti zaključni račun. Če lastniki stanovanj s kvaliteto dela in ceno storitev upravnika niso zadovoljni, imajo možnost, da pogodbo z njim razdrejo in izberejo novega upravnika, seveda če se s tem strinja več kot polovica lastnikov glede na vrednost stanovanj. Da bi se ohranila in povečala kvaliteta bivanja v večstanovanjskih hišah je prišlo v Stanovanjskem zakonu lani do pomembne spremembe. Soglasje vseh lastnikov mora biti pridobljeno le še za odločitve, ki zadevajo spremembe nemembnosti, ustanovitev hipoteke in prodajo skupnih prostorov. Za prenove in izboljšave v večstanovanjskih hišah pa zadostuje soglasje več kot polovice etažnih lastnikov v hiši. Nejasnosti so tudi na področju izračunavanja neprofitnih najemnino neprofitnih stanovanj maksimalno letno najemnino, ki znaša 0,3% vrednosti stanovanja. Omenimo naj, da že več kot leto dni velja zakon o zemljiški knjigi, ki določa, da je treba predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo najkasneje do sredine julija leta 2000. Po zakonu so investitorji gradnje oz. njihovi pravni nasledniki dolžni v petih letih od dneva uveljavitve zakona predlagati vpis etažne lastnine. Investitor po zakonu nosi tudi stroške vpisa. V praksi je pričakovati, da ne bo težav z vpisovanjem etažne lastnine na novih objektih, vprašanje pa je, kako in v kakšnem času bo potekalo vpisovanje etažne lastnine "za nazaj". Najverjetneje se gradbena podjetja ne bodo zlahka lotevala teh akcij (vprašanje je tudi, ali imajo sploh za to zagotovljen denar), zato bodo morali predlagati vpis etažne lastnine najbrž kar lastniki stanovanj. To so zaslutila tudi številna podjetja in posamezniki in množično ponujajo etažnim lastnikom svoje storitve pri vknjižbi. Etažne lastnike bi radi opozorili, naj bodo pri sklepanju pogodb s posamičnimi ponudniki, še zlasti d.o.o., preudarni in previdni, zberejo naj več ponudb in pritegnejo k sodelovanju tudi upravnika zgradbe. Ker se je veliko posameznikov obrnilo z vprašanji o vpisu etažne lastnine tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije, smo začeli priprave za dajanje strokovne pomoči (od nasvetov do izpeljave vknjižbe) svojim članom, ki bodo prosili za pomoč našo pravno pisarno. Telefonska številka območne pisarne Velenje je 861-620, prostor pa imamo na najemnikom. Lastniki Efenkovi 61 B. stanovanj lahko zaračunavajo e - pošta: savinjske.novice@siol.net Pitje pomarančnega soka porazno vpliva na okolje Ko ste prebrali naslov, ste se gotovo nasmehnili. Saj to ni mogoče. Zanimivo je, da več kot 90 odstotkov celotne svetovne proizvodnje pomarančnega soka popijemo prebivalci razvitih dežel: ZDA, Evrope in Japonske. Prideluje pa se večina pomarančnega soka v manj razvitih deželah. Kot primer vzemimo Brazilijo, največjo proizvajalko pomarančnega soka, ki preskrbi Evropi 80 odstotkov pomarančnega soka. Da prispe v Evropo, mora sok prepotovati 12.000 kilometrov dolgo pot. Zaradi znižanja stroškov prevoza, je potrebno sok zgostiti na 8% prvotne mase in ga zamrzniti na minus 18 stopinj. Potem ga v Evropi spet razredčijo in ustekleničijo. Pomemben kriterij je tudi zasedanje površin plodne zemlje. Plodna zemlja je omejen naravni vir, ker jo imamo na voljo le v danih količinah. Če jo zasede proizvodnja pomaranč, na njej ni mogoče pridelovati bolj pomebne in bolj potrebne hrane za prevečkrat lačni nerazviti svet. Kot primer: Nemčija okupira v Braziliji z uvozom pomarančnega soka 150.000 ha plodne zemlje. Tako Evropejci prispevamo svoje tudi k uničevanju tropskega gozda. Skupna bilanca je: Za 1 I pomarančnega soka se porabi: 22 I vode 0,4 I goriva cca. 1 kvadratni meter plodne zemlje Pri vseh teh postopkih se porabi ogromna količina pitne vode. Za vsak kozarec pomarančnega soka na naši mizi je potrebno 22 kozarcev vode za njegovo proizvodnjo. Poraba vode je še posebej velika v procesu zgoščevanja, ob ločevanju esencialnih olj iz lupine in pri pranju pomaranč. Pri pridelovanju pomaranč se porabi tudi veliko goriva, za vsako tono pomarančnega soka je potrebnih okoli sto kilogramov goriva (nafte). Upoštevati je treba še porabo vode za rafiniranje dizelskega goriva - za 1 kg goriva se porabi od 0,5 do 20 I vode in onesnaženje zraka ob izgorevanju tega goriva. Zraven prištejmo še uporabo insekticidov pri pridelavi pomaranč, ki zastrupljajo zemljo. Ob vseh navedenih podatkih gredo človeku lasje pokonci in pomarančni sok na naši mizi izgubi svoj okus. Potem se na srečo spomnimo, da si žejo lahko pogasimo tudi z domačim, slovenskim jabolčnim ali ribezovim sokom, ki imata povrhu še pestrejšo vitaminsko sestavo kot pomarančni sok. Če imate večji posluh za svoje zdravje (in hkrati tudi za okolje), pa izberite sok iz domačega neškropljenega sadja. Mogoče boste zanj odšteli nekaj tolarjev več, vedeli pa boste, da je bolj zdrav in proizveden z veliko manjšimi obremenitvami za okolje. Na zdravje! Zeleni Franček Vir: Meško, B.: Pitje pomarančnega soka je okoljsko porazno početje, Informativni bilten Umanotere, 1996 B4 ZAL^IEIMAL ZNOVA. 1 Čisto ta prvi bobenček v letošnjem letu. Upam da niso tvoje misli po novem letu pristale na področju hujšanja. Če pa si že moral(a) toliko »jesti«, pa zdaj nobenega jamranja, ampak migaj in ne pusti sladkarijam, da imajo komando nad tabo. Nikakor pa ti ne dovolim, da sekiraš sebe in okolico saj je to škodljivo početje. Kot vidiš, sem (na željo nekaterih tvojih vrstnic) zakorakala med modne zakonitosti. Cel papirje potiskan s takimi ali drugačnimi modernimi »stvarmi«. Beri in uporabi v praksi, kar se ti pač zdi uporabno. Nekoliko sem razočarana nad vašimi prispevki in pokorno javljam, da jih pošljite čimprej sicer, sicer,... noja, ne vem, si moram še kaj izmisliti. TVOJI M <0 GAk. VIC M Moda si je tokrat omislila na debelo oblečene noge. Ne boš imela problemov s toploto, saj so gosto pletene nogavice tiste taprave. Vzorčaste ali živobarvne bodo imenitno dopolnile tvojo zimsko garderobo. Dobro izbrane nogavice ti bodo pomagale na poti k skladnemu in zanimivemu oblačenju. Biti pač morajo nekaj posebnega. Tople, grobo pletene iz mešanice volne, bombaža in lykre, rustikalnih površin, pogosto s tweed efektom ali pa relijefnim vzorcem. Luknjičasti vzorci, od geometrijskih fantazij do linij, ki se spiralasto ovijajo okrog nog, ti ponujajo neštete možnosti izbire. Kadar se odločiš za gladke, izberi take z veliko gostoto pletenja. Na voljo imaš celotno paleto barv od bele do črne in ne pozabi na žive barve: rdeče, ciklam, rumene, modre... Letošnje nogavice se lahko tudi bleščijo od lurexovih niti v barvah ali pa kar zlato, srebrno ali bakreno. Bleščeče nogavice lahko nosiš podnevi ali pa zvečer. Vse kaže, da bodo noge še nekaj časa center pozornosti, kar pomeni, daje aktualno, da se jim pazljivo posvetiš. A M VA Med vodilne čevlje na modnih pistah so zakorakali novi salonarji. Odlikuje jih tanjši podplat, oglata konica in zelo visoka, spodaj razširjena peta. Opetnik je pogosto opremljen s pasom, ki objema gleženj in se zapenja z drobno kovinsko sponko. Čevlji so pogosto iz večbarvnega usnja, nosimo pa jih s debelimi nogavicami. Posebno zanimivi so čevlji potiskani s cvetličnimi vzorci. Novih čevljev boš posebno vesela, če sodiš med bodoče maturantke, saj je plesni korak v njih, kljub višini pete, dokaj stabilen.____________________ K A ME. Svetel, rjavkasto bel ton v paleti neštetih barvnih odtenkov. Včasih smo ji rekli bež barva. Danes ima ta ista barva novo, slikovitejše ime KAMEL. In ta barva, poimenovana po barvi kamelje dlake, igra v novi moški (tudi ženski) modi elegantno in umirjeno protiutež divjim, živim in močnim tonom. Barva ima veliko nians inje uporabna za barvo plašča, volneno obleko ali pa je barva ponovno aktualnega usnja. Kombiniraj jo z rjavimi ali belimi toni. Najbolje se razume s sebi podobnimi odtenki. ANKETA O ALKOHOLIZMU IN MAMILIH Kaj mislite o alkoholizmu in mamilih pri današnji mladini? - nič kaj posebnega 0 % - imajo preveč denarja 0 % - so prelahkomiselni 100 % Mislite, daje današnja mladina dovolj seznanjena s problemi in boleznimi, do katerih pride pri uživanju mamil in alkohola? -da ' 10% - ne 90 % - ne vem 0 % Kako bi reagirali, če bi izvedeli, da se vaš otrok druži Z osebami, ki imajo stik z alkoholom in mamili? - poskusil bi to preprečiti 50 % - dovolil bi nadaljnje druženje 10 % - zaposlil bi ga tako, da mu ne bi ostajalo več toliko časa 40% Kaj je po vašem vzrok, da današnja mladina v tolikšni meri posega po mamilih in alkoholu? - prelahka dosegljivost 60 % - premalo nadzora nad mladostniki 20 % - premajhna zaposlitev 20 % Vprašanih je bilo 10 anketirancev. Anketa je anonimna. Anja Zamernik Lanski 7a razred, OŠ Ljubno ob Savinji ANKETA O RIBOLOVU Sodelovalo je deset anketirancev. Ali ste ribič? Da 90% Ne 10% Kakšen način ribolova imate najraje? Muharjenje 70 % Vijačenje 10% Beličarjenje 20% Kje najraje 1ovite ribe? V morju 10% V jezerih, ribnikih 30% V rekah 60% Katera reka ali jezero vam je najbolj pri srcu? Šmartinsko jezero 20% Bohinjsko jezero 10% Škalsko jezero 10% Savinja 30% Soča 10% Unica 20% Gregor Križnik Lanski 7a razred, OŠ Ljubno ob Savinji Moj kraj Jaz živim v Kokarjah. Kokarje so majhna vas. V vasi živi nekaj starih ljudi in veliko otrok. V Kokarjah imamo tudi trgovino, nogometno igrišče in Squash center. Tu rad živim, ker so doma prijazni ljudje. Borut Fricelj, 2. r. OŠ Nazarje Moj kraj Moj kraj so Zavodice, ki ležijo nad Nazarjami. Moj kraj mi je všeč zato, ker se lahko ob njem sprostim in se naužijem svežega zraka. Če sem slabe volje, mi ta kraj daje tolažbo. Rad pa ga imam tudi zato, ker v njem prebiva moja družina. Želim si, da bi lahko za vedno prebival v tem kraju. Boštjan Ramšak, 2.r OŠ Nazarje S polnimi kozarci vina, obloženimi mizami najrazličnejših dobrot in dobro glasbo smo končali staro leto. Začetek novega kajpada ni bil tako rožnat. Raznovrstni mački, tigri in podobni zajedalci človeškega organizma so nas že navsezgodaj zjutraj opozorili na težke vsakdanjike, ki nas v prihajajočem letu še čakajo. Sivi vsakdanjiki, zaviti v paleto novih in novih dogodkov. Tudi iz sveta glasbe. Depeche Mode načrtuje izid novega singla z naslovom Barrel Of A Gun. Izšel naj bi 3. februarja. Depeche Mode se vrača na sceno po skoraj štirih letih predaha. Na singlu bo še nekaj remiksov in skladba Painkiller. Fantje upajo na uspeh, ki so ga pred leti že dosegli. Album naj bi izšel aprila. Novi, nekoliko spemenjeni album z naslovom The Boatman's Call bo izdal tudi Nick Cave & The Bad Seeds. To bo Nickov doslej najintimnejši album, na katerem boste lahko slišali dvanajst počasnih, ljubezenskih pesmi - tako spiritualne kot osebne narave. Album bo izšel 24. februarja. Pri založbi izšla dva nova albuma. Slovenska "dance" zasedba Patrol je izdala worn Cecilia. Na njej lahko slišite deset ritmičnih in poskočnih komadov, s katerimi si boste zvišali pritisk in pregnali slabo voljo. V skladbi Dolgo poletje je skupina kot prva pri nas vključila tudi "back vokale" v stilu Take That. Mir - prijateljstvo - ljubezen pa je naslov najnovejšega instrumentalnega projekta Braca Doblekarja. mir ljstvo Na njem izvajalec poslušalcem razkriva celo paleto modernega jazza - od bluesa in bossa nove prek westcoasta ter bebopa do duhovne modalne glasbe Johna Coltrana. Gre za nekakšno nadaljevanje Doblekarjevga poslanstva izpred dvajsetih let, koje s skupino Hazard pripeljal rock'n'roll v vsako slovensko vas. Njegov moto se tokrat glasi: "Jazz v vsak slovenski dom". e k a r Tudi v vašega. Jgr Nagradno vprašanje: S katero svojo učenko je Nick Cave v duetu zapel pesem Henry Lee? ^ Alenka Nagrado za pravilen odgovor v decembru -WALKMAN, ki ga podarja ZADRUGA Mozirje, prejme Nataša Komar, Novo naselje 1, G. Grad. $ S Zadruga mozirje ŠPORT IN OGLASI Ju-jutsu Visoke uvrstitve Gornjegrajčanov V soboto, 14. decembra, je v Globokem potekalo državno prvenstvo v ju-jutsu borbah za najmlajše člane (do 15 let). Tekme so se uspešno udeležili tudi štirje predstavniki ju-jutsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. Kljub zelo močni konkurenci, sodelovalo je 80 tekmovalcev iz desetih klubov) so zasedli odlična mesta. V kategoriji pionirjev nad 42 kg je Blaž Slatinšek zasedel drugo mesto, v kadetski kategoriji do 55 kg je Petra Stakne zmagala in tako postala državna prvakinja za leto 1996, medtem ko je v isti kategoriji Valentin Raztočnik osvojil drugo mesto. Janez Poličnik je bil v konkurenci kadetov do 65 kg tretji. Z omenjeno tekmo se je sezona 1996 končala. Gornjegrajskemu klubu Samuraj je prinesla veliko odličnih rezultatov in upati je, da bo tako dobra, če ne še bolj, tudi letošnja sezona. Petra Strnad Srečanje mladih nogometašev V organizaciji Osnovne šole Mozirje so se zadnji četrtek v novembru srečali mladi nogometaši 7. in 8. razredov zgornjesavinjskih osnovnih šol. Tekmovanje v malem nogometu se je odvijalo v velenjski Rdeči dvorani, kjer so učenci okusili vzdušje dvoranskega nogometa, za kar v dolini nimajo priložnosti. Prav zato je bil turnir toliko bolj privlačen. Rezultati so pokazali, da je žoga okrogla in da se zmagovalca ne da vnaprej napovedati. Vrstni red: 1. OŠ Gornji Grad, 2. OŠ Mozirje, 3. OŠ Luče in 4. OŠ Ljubno. Športne čestitke vsem nastopajočim in njihovim spremljevalcem! Hajdeja Brglez Vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do 22.00 ure MOJ LOKAL NA LJUBNEM VABLJEN/ K Na trgu 36, Mozirje NAKUPU Kavbojk in srajc mm Ter pletenin blagovne znamke *74 Možnost nakupa na 2 ali 3 čeke Športna zveza občine Gornji Grad Ustanovitev pospremili prvi dvomi V Gornjem Gradu so se, očitno nezadovoljni z razmerami v bivši Športni zvezi občine Mozirje, odločili ustanoviti lastno zvezo. Povezanost, zanjo se je odločilo deset klubov in društev, je potreba, predvsem v odnosu do občine in proračuna, ter seveda možnost kvalitetnega in poštenega dogovarjanja znotraj same zveze. Ustanovna skupščina tega ni potrdila, še več, nakazala je resne dvome v legitimnost organov, ki so bili komaj izvoljeni in se bodo morali skozi svoje delo še krepko dokazovati. Sporne naj bi bile predvsem volitve v devetčlansko predsedstvo, vodil naj bi ga prav tako s strani skupščine izvoljeni Vojko Čolnar. Težave so se očitno pojavile po objavi zasedbe predsedstva, v katerem naj bi sedeli kar trije predstavniki Lokostrelskega kluba in nihče iz Planinskega društva. Lobiranje pred volitvami, nepoznavanje volilnega sistema in nejasnost volilnega pravilnika so bili poglavitni očitki slednjih, kljub temu, da so bili postopki predhodno dogovorjeni in usklajeni. Kakor koli že v nadaljevanju je bil sprejet tudi statut zveze, v katerem je jasno zapisano, da se vse temeljne odločitve potrjujejo na skupščini, kar pomeni, da ima izvoljeno predsedstvo bore malo svobodnega prostora za lastno odločanje. Ustanovitev zveze sta ugodno ocenila tudi predsednik sveta Jakob Filač in župan Toni Rifelj, ki je ustanovitelje pozval, naj vendarle pohitijo s postopki, ki bodo omogočili registracijo zveze. Vzrok je preprost. Občina je zvezi namenila 200.000 tolarjev ustanovitvenega kapitala, ki bi moral biti do novega leta prenakazan. Edi Mavrič d r o g e r i J a # \ y I ✓J \ /1 Grabnerjeva hiša, Na trgu 7,3330 Mozirje j y\(JV/\\> Telefon v lokalu: 063/ 832 541 int. 17 KLEENEX □robci z losionom □troslojni WC papir □HU66IES plenice upojnejše od Pampers, na voljo tudi hlačke in še veliko izdelkov za Vašega malčka In še! Posebna darilna ponudba KO SI NARAVA IN LEPOTA PODATA ROKE Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo drogerija j !//i OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Udbovski dosjeji Zgornje Savinjske doline Udbovec? Ker strankarskih časopisov praviloma ne berem, sem šele iz članka g. Jožeta Zagožna v Savinjskih novicah izvedel, da sem kot vojaški rezervist SDV, poleg ostalega: imel doma shranjeno orožje, občasno sodeloval pri aktivnostih SDV, ki z vojaško rezervo nimajo zveze, bil dolžan spremljati dogajanja v svojem okolju itd. Od vseh teh navedb je res samo to, da sem se za sodelovanje svobodno odločil -kolikor je bilo to rezervistom sploh mogoče in da sem imel vsako leto strelske vaje. Kot vojaški rezervist pri SDV sem bil del legalnega sistema varovanja meje takratne države in v tem tudi danes ne vidim nič slabega. Za pisanje v časopisu Demokracija in za članek dr. Zagožna v Savinjskih novicah je značilno predvsem posploševanje. To pa je način komuniciranja v katerem posameznik nima veliko možnosti. Podlost je namreč v tem, da je "Demokracija", poleg članka v katerem obravnava teorijo delovanja obveščevalnih služb, ki je verjetno v svetu zelo podobna, objavila seznam vojaških rezervistov - torej imena ljudi, ki se z opisanimi dejavnostmi niso ukvarjali. Od časopisa, ki da nekaj na svoje ime, bi bilo pričakovati, da bo objavil seznam oseb, ki so v pomoč profesionalnim uslužbencem SDV opisane stvari delali ljubiteljsko ali bili za to plačani. Morda bi bil na tem seznamu, poleg ostalih, celo kakšen vojaški rezervist. Ker dr. Zagožen nekatere podatke, kot v članku omenja, pozna, bi bilo pošteno, da jih objavi. Časopisu, ki se loti stvari na zgoraj opisan način, nima smi-sla odgovarjati, saj bo odziv uredništva zelo verjetno v enakem stilu. Morda je bolj ustrezen način tožba na sodišču, za katero so se nekateri prizadeti odločili. Da pri tej stvari ne gre za strokovno-zgodovinske, ampak politične zadeve je jasno iz številnih razlogov: časopis je strankarski in kritičen do preteklosti; problematika se je obravnavala v času volitev, na seznamih pa so bili politično aktivni ljudje; akcija širjenja fotokopij in časopisa je bila organizirana, potekala je tudi na takšnih mestih, ki s političnim prepričanjem ljudi ne bi smeli imeti nobene povezave. Zaradi lastne izkušnje bi želel, da vojaškim rezervistom, ki podobno aktivnost opravljajo danes, ne bo potrebno brati svojih imen na fotokopijah časopisov in jim bo prizanešeno z "velikimi” političnimi temami in obračuni za nazaj. Avgust Lenar Logarska dolina 11 Solčava Spoštovani bralci, gotovo poznate črni trn. To je grm, ki zgodaj spomladi s svojim čudovitim in nežnim cvetjem pritegne marsikatero oko in roko, a ima pod cvetjem skrito ostro trnje, ki skeleče zbode. Ta prispodoba mi je prišla na misel ob prebiranju članka Udbovski dosjeji v 25. štev. Savinjskih novic, katerega avtor je pomladnik dr. Jože Zagožen. Svoj odgovor na pisma prizadetih, kjer prisega na svojo nedolžnost pri blatenju imen poštenih ljudi, je namreč potuhnjeno izkoristil za to. da je o našem "delovanju" seznanil tudi tiste bralce, ki slučajno niso bili te sreče, da bi to lahko prebrali v "Demokraciji". To, da so pod eno "streho" navedene naloge, ki smo jih opravljali tisti, ki smo po normalnem vojaškem razporedu (tako kot drugi vojni obvezniki v druge enote) bili v rezervnem sestavu milice in naloge tistih, ki so se odločili tudi za druge oblike sodelovanja, je nekaj podobnega kot bi javni tožilec sklical sestanek krajevne skupnosti in rekel: vsi ste tatovi, ker se je v tem kraju zgodila tatvina. Tisti, ki ste nedolžni pa to dokažite. In prav zato, tudi sam sem eden s seznama, g. Zagoženu sporočam tole: Tudi slučajno mi ne pride na misel, da bi v "Demokraciji" kar koli pojasnjeval ali zanikal, ker mi preprosto ne gre v mojo trdo bučo, od kod si ta časopis in dr. Zagožen jemljeta pravico pisati takšne stvari. Pravica do svobode tiska prav gotovo ne vključuje tudi pravice blatenja ljudi. Kar smo jaz in moji kolegi, s katerimi sem se znašel skupaj na seznamu, počeli kot rezervisti, ni bilo nič takega, zaradi česar si danes ne bi upal vsakomur v svojem okolju odkrito pogledati v oči. Všeč mi je bil članek g. Janeza Božiča Priznanje, saj je povedal vse, kar je treba. Zal pa je bil očitno preveč na nivoju in doktor Zagožen sporočila ni doumel, saj v svojem odgovoru celo navaja, kaj od tega g. Božiču verjame in kaj ne. Vendar me njegova opredelitev zelo čudi. Ne morem verjeti, da ne verjame v čarovnice, ko pa jih tako vneto lovi. Morda pa je samo toliko tradicionalist, da verjame le v tiste z metlami na ročni pogon... Kakor koli že, tako jaz kot drugi s slavnega seznama, živimo v domačem okolju in ljudje okrog nas dolgo poznajo in vedo, da nikomur nismo prizadejali nič hudega. Boste čez leta, recimo, gospod dr. Zagožen, o sebi lahko dejali enako? In kaj bodo takrat o vas rekli drugi? Če namreč sebi in svoji stranki ne morete dvigniti ugleda s poštenim odnosom do drugih, si ga tudi z blatenjem ljudi in vsega povprek, dobrega in slabega, samo da diši po prejšnjem režimu, ne boste. Take stvari se rade maščujejo. Sicer pa ima tudi sedanja država redni in rezervni sestav policije in raznih drugih enot. Naloge, bi rekel, niso bistveno drugačne. Fantje, vas je kaj strah? Srečo Janžovnik Praprotnikova ul. 18 Mozirje OPRAVIČILO V zadnji lanski številki Savinjskih novic je bil kot avtor fotografije na naslovnici namesto Ludvika Esa pomotoma napisan Ante Blaževič. Obema fotografoma in bralcem se za napako vljudno opravičujemo. Uredništvo Osnovna šola Mozirje objavlja prosto delovno mesto tajnice. Pogoj: VI. stopnja strokovne izobrazbe upravne ali pravne smeri ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, znanje računalništva zlasti windows okolje in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili s 1.2.1997 za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v roku 8 dni po objavi s potrebnimi dokazili. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Pohvala gornjegrajski in graja kamniški zimski službi Vrsto let se že vozimo iz Ljubljane preko prelaza Černivec. Seveda je vožnja prijetna, dokler ne zapade sneg. Takrat pa se na cesti, ki pelje iz kamniške strani proti vrhu Černivca vrstijo neprijetna presenečenja: - Cesta je v celoti pokrita s snegom, drugič se blešči v ledu. - Zastoj avtomobilov kljub zimski opremi. - Premraženi vozniki na sredi poti ne morejo na vrh, niti v dolino čakajo kamniško zimsko službo, da bo posula ledeno cesto s peskom. Čakajo tudi premraženi otroci zaman. Ko se voznik po takšni težki borbi prebije do vrha Černivca, mu obraz zažari ob spustu na štajersko stran in ob pogledu na čisto, vozno, lepo, prekrasno spluženo cesto kljub močnim snežnim padavinam. Seveda se marsikdo vpraša zakaj taka očitna razlika na obeh straneh. Tudi mi smo se. Zvedeli smo, da je za cesto v smeri Gornji Grad - Černivec zadolžen g. Lojze Mavrič, da delo opravlja zelo vestno, ažurno, ter non-stop, če to zahtevajo vremenske razmere. Da vse te pohvalne trditve držijo, smo se mnogokrat tudi sami prepričali na lastne oči. Ob močnem sneženju bi si lahko po g. Mavriču naravnali uro na deset minut. Na kamniški strani pa.... hitijo bolj počasi. Ali se na kamniški strani tisti, ki so zadolženi za čiščenje ceste res ne morejo hitreje prilagajati zimskim razmeram, oziroma ne znajo pravočasno ukrepati? Kdo ve. Družina Tratnik Herbst Plešičeva 49 Ljubljana P.S. Za vrsto let uspešnega dela se g. Mavriču iskreno zahvaljujemo in mu želimo srečno v letu 1997. Novoletno presenečenje Ob izteku leta je tradicija, da si z znanci in sorodniki tudi pisno izmenjamo želje. V preteklosti sem kje že tudi kakšno vrednejšo stvar kupila; ampak do zdaj se me še ni noben prodajalec spomnil, da bi mi ob koncu leta poslal kartico. Kar nekakšno dolžnost čutim do gospoda Maksa Žunterja, da napišem o njem nekaj svojih misli. Prav po naključju sem v Okonini zagledala tri čudovite konje, ki so se sprehajali po ograjenem travniku. Ker imam rada živali, me je pač zanimalo, čigavi so ti rjavci. Vedela sem, da je v bližini teh konj mehanična delavnica in trgovina gospoda Žunterja. No, bom pa njega vprašala za lastnika teh živali, če bi mi dovolil, da bi se rjavca vsaj malo dotaknila. Ob vstopu v njegov prostor sem najprej opazila na tleh ležečega lepega volčjaka in simpatičnega mešančka. Ker nimam navade, da bi motila ljudi pri delu, sem si ogledovala njegovo delavnico. Moram pripomniti, da pri Žunterju se res dela v pravem pomenu besede. Z Milanom, kakor ga bom odslej imenovala, se poznava že vrsto let. Kontaktirala doslej z njim nisem. Spominjam se ga kot mladega fanta, ki se je kakor jaz vozil s Titanovim avtobusom v Kamnik, kjer se je izučil za mehanika. Navadno je z veliko aktovko (ni mi bila znana njena vsebina) sedel na zadnji stopnici avtobusa in pripovedoval svoje domislice. Vsi smo imeli radi njegove šale, zdrav humor in njega samega. Minevala so leta, spoznavamo druge ljudi in na stare prijatelje kar nekam pozabimo. Ne bom dolgovezila. Zaradi teh njegovih živali je prišlo med nama do ponovnega kontakta, celo do nakupa nekega avta. Skratka naj povem, da vam on v najkrajšem času pošteno in realno proda vaše staro vozilo, če želite, vam uredi ugoden kredit in po vaši želji na dom dostavi nov avto. Sploh, da ne omenjam raznih popravil in servisov, ki se sodeč po obisku strank kvalitetno izvajajo pri Žunterju. Ker me je Milan tako prisrčno presenetil s svojo čudovito novoletno vizitko (moj naslov je bil celo ročno napisan), upam, da ga bom tudi jaz s svojim skromnim pisanjem. Helena Novak Podsmrečje Gornji Grad Grozil je s pištolo 21. decembra je ob 20.45 22-letna Melita P. z Ljubnega sporočila policistom, da po vratih njenega stanovanja razbija vinjen 47-letni sosed Vilko B. in ji grozi s pištolo. Ko je patrulja prispela na kraj dogodka, je Vilko že spal. Policisti so ugotovili, da je sosedi grozil s plastično pištolo, kljub temu pa so zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške. Pretep v Teksasu 23. decembra so bili policisti ob 22.15 obveščeni, daje v bifeju Teksas v Novi Štifti izbruhnil pretep. Izkazalo se je, da je vinjeni Milko R. (33) iz Šmikiavža udaril Damjana B. (22), zato se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Policisti so napisali predlog tudi zoper natakarico, 20-letno Marijo J., ki je vinjenim gostom točila alkoholne pijače. Ogrožal je ostale udeležence v prometu 24. decembra so občani ob 10.10 uri prijavili voznika belega osebnega avtomobila (kasneje se je izkazalo, da gre za 20-letnega Frančiška M. iz Zgornjega Pobrežja), ki je z objestno in prehitro vožnjo ter nepredvidenim ustavljanjem ogrožal druge udeležence v prometu. Zoper voznika so napisali predlog sodniku za prekrške. S sanmi v smrt 27. decembra je dveletni G. M. iz Ljubljane sedel na sani v bližini domačije njegovih sorodnikov v Krnici. Sani so začele drseti navzdol po pobočju, po približno 80 metrih drsenja pa je otrok s sanmi vred padel preko deset metrov visokega previsa na vozišče lokalne ceste. Pri padcu se je tako hudo telesno poškodoval, da je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. Vlom in poskus vloma v vikenda 31. decembra je bila policija ob 17.40 uri obveščena o vlomu v vikend hišico v Mozirju. Storilec je iz nje odnesel TV sprejemnik in plinsko jeklenko, poskusil pa je vlomiti tudi v sosednji vikend, vendar mu ni uspelo. Za neznanim storilcem še poizvedujejo. Padel s strehe 1. januarja je ob 16.10 uri 43-letni Staniša S. iz Gornjega Grada splezal na streho hiše, da bi očistil satelitsko anteno. Pri tem mu je spodrsnilo, padel je s strehe in se telesno poškodoval. Kdo pogreša motorno kolo in kolo z motorjem? Policisti so 21. decembra našli neregistrirano motorno kolo Tomos BT, na Silvestrovo pa še kolo z motorjem Tomos A3. Lastnika lahko motorno kolo in kolo z motorjem prevzameta na policijski postaji v Mozirju, seveda s predložitvijo dokumentov o lastništvu. Legitimirajte akviziterje! Ker se je v zadnjem času znova povečalo število akviziterjev, ki opravljajo prodajo po domovih, policisti svetujejo občanom, naj akviziterje, preden jim dovolijo vstop v stanovanje, povprašajo o izkaznicah oziroma pooblastilih za prodajo, saj se je že zgodilo, da so se za akviziterstvom skrivali storilci kaznivih dejanj. KRONIKA IN OGLASI Preventivna akcija policije Vama zimska vožnja Od 29. novembra do 20. decembra je slovenska policija izvajala zadnjo lansko preventivno akcijo z naslovom "Varna zimska vožnja". Njen osnovni namen je bil ugotoviti, ali so vozila tehnično sposobna za varno zimsko vožnjo. Akcijo so izvajali seveda tudi policisti mozirske policijske postaje. Pri ustavljenih vozilih so preverjali, če imajo ustrezne pnevmatike, če so opremljena z rezervnimi žarnicami, kompletom za prvo pomoč, varnostnim trikotnikom, verigami... Voznike so opozarjali, naj vozijo s prižganimi zasenčenimi lučmi in naj upoštevajo slabše pogoje za vožnjo ter jim prilagodijo hitrost. Voznikom, katerih vozila niso bila ustrezno opremljena, so delili zloženke, v primerih hujših kršitev predpisov pa so policisti tudi represivno ukrepali. Med akcijo smo se jim za kratek čas pridružili tudi mi in zabeležili naslednji utrinek. Janez Poličnik, voznik osebnega avtomobila: "Na zimske pogoje vožnje sem se dobro pripravil. Trenutno delam v takšnih hribih, da se brez kvalitetne zimske opreme tja sploh ne pride. Tudi policija ne. Sicer pa težav z vožnjo pozimi tako ali tako nimam.” MREVLJE TOMAŽ s.p. „J Savinjska c. 24, Mozirje Ul in M i co co 00 N co o o Peter Felicijan, voznik tovornjaka: "Na vozilu, ki je namenjeno prevozu lesa, smo pred zimo zamenjali vse pnevmatike in ga pripravili za zimske pogoje vožnje, vključno z verigami. Ker spravljamo les s hribovskih predelov, smo se z zimo srečali že pred mesecem dni in nam za zdaj ne dela večjih težav.” Ivan Gregom, voznik osebnega avtomobila: "Imam vso potrebno opremo za zimsko vožnjo. Izkušnje kot dolgoletni voznik tudi imam, zato verjamem, da težav ne bo.” Vsem voznikom torej zaželimo, da bo letošnja zimska vožnja res varna! Franci Kotnik Zlatarstvo ROŽIC . Na trgu 7 - . v Grabnerjevi hiši v 1 Mozirjal^LÄ^ L; ' tel.: 063/832-200 Odprto: N0N-ST0P“ 8:00 -19.00, soboto: 8.00 -12.00 VELIKA IZBIRA ZLATEGA nakita V Logarski dolini bo 18. in 19. januarja potekalo III. državno prvenstvo vodnikov vlečnih psov ESDRA Sprint, ki ga organizira Klub vlečnih psov Slovenije v sodelovanju s podjetjem Logarska dolina d.o.o. Tekmuje se v kategoriji Sprint po mednarodnem pravilniku ESDRA. Razredi tekmovanja - vprege: 4 psi, dolžina proge 8 km 6 psov, dolžina proge 12 km Skijoering moški, ženske 10 km PROGRAM: Sobota 18.1.1997: ob 11.00 uri začetek tekmovanja 1. tek Nedelja 19.1.1997: ob 11. uri 2. tek tekmovanja ob 14.30 uri razglasitev rezultatov in podelitev nagrad Obveščamo vas, da smučarski vlečnici v Logarski dolini in pri Ložekarju obratujeta vsak dan od 10. do 16. ure. Urejene so tudi tekaške in sankaške proge. VABIMO VSE LJUBITELJE ŠPORTA NA OGLED TEKMOVANJA IN ZIMSKO REKREACIJO! Logarska dolina d.o.o. OGLASI /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje NOVOSTI NA EKRANIH BANČNIH AVTOMATOV Uporabniki bančnih avtomatov ste pri opravljanju katere od storitev na BA gotovo opazili določene spremembe začetnega menija oziroma ekranske slike, ki se po vstavitvi kartice in vnosu osebne številke prikaže na BA. Želja banke je, da bi ta sodobna oblika samopostrežnega poslovanja omogočala uporabnikom čimvečjo izbiro raznih storitev, zato prihaja pri dopolnjevanju programske opreme tudi do nujnih sprememb že utečenih postopkov in procesov. Za lažje razumevanje in pravilno izbiro ene od storitev vam v nadaljevanju posredujemo nekaj osnovnih napotkov: * hitri dvig - pri tej storitvi se na ekranu pojavijo definirani zneski, ki smo jih uporabljali tudi doslej brez možnosti izdaje potrdila o dvigu, * znesek po izbiri - pri tej opciji se pred izbiro zneska odločite, ali želite potrdilo o opravljeni storitvi. Po izbiri ene od možnosti (da ali ne) vtipkajte znesek, ki ga želite dvigniti, pri čemer morate biti pozorni na to, da je znesek zaokrožen na 1000, da ni nižji od 1000 SIT in ne višji od 15000 SIT, oziroma neporabljenega dela dnevnega limita, če dvigujete večkrat na dan, * depozit - BA z depozitno enoto omogočajo polog gotovine na TR oziroma plačilo položnic, postopki teh storitev pa potekajo enako kot dosedaj, * informacija o stanju - komitentom LB Splošne banke Velenje d.d. ta storitev zaenkrat še ni dostopna. In še nasvet: “pozorno prebiranje sporočil na ekranu BA je garant za hitro in kvalitetno opravljeno storitev." Če pa se kljub temu pojavljajo morebitne nejasnosti, nas obiščite v eni naših enot, kjer vam bomo z veseljem pomagali. MATURANTKE! Želite biti za vaš najlepši večer elegantne, svečane, zapeljive, odštekane, nekaj posebnega? Naročila že zbiramo! , Vsak petek med 16. in 19. uro vas pričakuje modna kreator-ka, ki vam bo s svojimi brezplačnimi nasveti olajšala odločitev, ki morebiti še ni dozorela. Ceno si boste lahko izbirale same. Tef.f 06^31^ HELKO IZOLES Ljubno Tel.: 841-267 VABIMO VAS V NAS NOVI NAKUPOVALNI CENTER IN SlSmO HOLES servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 ARO terensko vozilo s 4 x 4 pogon z RENAULT 1,9 DIESEL motorjem CENA: Od 21.499 DEM VOZILA DACIA Ugoden nakup za obrtnike in kmetovalce. Izvedba PICK UP z dvema ali petimi sedeži Že Od: 12.400 DEM TRGOVINA- ^ KRAICar . \Lliv Ljubno ob *»4* raz tel: 241-512 koruza 50/1 pšenična krmilna 40/1 28,48 koruzna krmilna 40/1 33,81 pšenični otrobi 20/1 23,71 K I briketi 40/1 43,80 TL PIT I 40/1 44,00 TL PIT II 40/1 43,00 Cene so brez P.D.! Kmalu na zalogi semenski krompir. MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING OGLASI OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 novo poslovalnico. .Iščemo izkušeno trgovko s poslovodsko šolo. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 12/90 41000 725.249,00 R 5 CAMPUS DIESEL 4/89 107500 685.734,00 R 5 FIVE 3V 4/94 30000 951.625,00 CLIO RN 1,2 5V 8/93 44000 1.278.904,00 CLIO 1,9 D 5V 1/93 41000 1.344.530,00 CLIO 1,4 RN 5V 3/91 68000 1.002.673,00 R 19 RT 1,4 5V 10/94 67000 1.605.212,00 R 19 TS 5V 3/89 97000 915.058,00 ŠKODA FAVORIT 135 LX 4/93 25000 694.008,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 865.200,00 TOYOTA COROLLA 1,3 XL 6/90 74500 969.570,00 TEMPRA 1,6 SX/E 6/93 50100 1.411.817,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. Esa d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT POLEG TRADICIONALNIH USNJENIH SEDEŽNIH GARNITUR, VAM NUDIMO TUDI PQCMSCTWs) m &KI©[LQ C0BISS s POLETITE V TANDEMU! V času smučarske sezone na Golteh lahko poletite na relaciji Medvedjek - Žekovec, Stari Stani - Radmirje ali Ljubno, Stari Stani - spodnja postaja žičnice Ročka. INFORMACIJE NA RECEPCIJI HOTELA NA GOLTEH ŠOLA LETENJA SKV VAM NUDI TUDI: - BREZPLAČNE POIZKUSNE TEČAJE - TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI - NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,$ Mhz OSREDNJO KNJ. CELJE