Poštnina V p^ovfad, Leto XXIL, st 147 Ljubljana, sreda 25. Junija 1941-XIX Cena Din 2 - cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen- burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. _ZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in Inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano rbe na evropskem vzhodu Nemške čete so zavzele Lomžo in Brest Litovski, na jugu pa so prodrle 80 km daleč v Besarabijo Berlin. 24. junija, d. Vojne operacije na nemško-ruski fronti, ki sega od Belega do Črnega morja, se naglo razvijajo. Nemške čete so na vsej fronti v ofenzivi in so že dosegle znatne uspehe. Po hudih borbah so nemške čete zasedle Brest Litev-ski, Lomžo in še nekatere druge manjše kraje. Hude borbe se vodijo tudi na odseku Grodno. Kovno, Vladimir Volinjski in Rava Ruska. Sovražnik zaman posknša zadržati prodiranje nemških oklopnih edinic. Na obeh straneh posega v borbe letalstvo. ki uspešno podpira operacije čet. Berlin, 24. jun. s. Nemške sile so po hudi borbi predrle važno utrjeno obrambno rusko črto v osredju vzhodne fronte. Berlin, 24. jun. s. Nemška podmornica je 23. junija po kratkem spopadu na morju pred Vendovo potopila sovjetsko podmornico. V vzhodnem delu Baltiškega morja je sovjetski rušilec zadel ob nemško mino in se je potopiL Akcije letalstva Berlin, 24. jun. n. O akcijah nemškega letalstva v okviru nemških ofenzivnih operacij na vzhodnem bojišču v teku včerajšnjega dneva so se izvedele z mero-dajnega mesta naslednje podrobnosti: Včeraj so nemška letala v prvi vrsti napadala in bombardirala železniške proge v zaledju sovjetske fronte, kakor tudi kolodvore, dovozne ceste, mostove ter obstreljevala sovjetske vojaške kolone na pohodu. Vse te akcije so bile uspešno izvršene. Na eni sami točki v frontnem zaledju so nemška letala uničila 12 prodira-jočih sovražnih tankov ter večje število avtomobilov. Na nekem drugem mestu sta bila z bombami zadeta dva cestna mostova. Pri letalskih napadih na postojanke sovražnikovega protiletalskega topništva, je bilo večje število topov onesposobljenih za borbo. Berlin, 24. junija s. Na merodajnem nemškem mestu izjavljajo, da je rusko letalstvo že v prvih vojnih akcijah utrpelo znatno škodo. Doslej še niso znane točne številke, ve se pa. da sta se dva poskusa sovjetskega letalstva, ki je hotelo napasti nemške cbjckte, popolnoma izjalovila in da so bila uničena skoraj vsa letala. V nedefljo zjutraj je bilo izmed 9 rdečih bombnikov tipa »Martin«, ki so poleteli nad vzhodno Prusijo, sestreljenih 7. Drug napad na nemške objekte v poljski gcnera'ni guberniji, ki ga je skuhalo izvesti 35 sovjetskih bojnih letal, se je končal s sestrelitvijo vseh razen dveh. Nem ko letalstvo je že od začetka sovražnosti uspešno napadalo sovražne kopfie sile ter je v nizkem poletu drzno obstreljevalo sovjetske čete in letališča. Pri tem je bilo mnogo sovražnih ietal uničenih na tleh. Nemško letalstvo je prav tako obstreljevalo motorizirane kolone, oklopna rezila, municijska skladišča in železniška križišča. Vpad v Besarabijo Bukarešta, 24. jun. OFI. Čeprav vojna poveljništva nemških in rumunskih armad, ki sodelujejo v ofenzivi proti Sovjetski uniji, čuvajo čimbolj tajno potek vojaških operacij in objavljajo le Iakonične komunikeje, se lahko trdi, da poteka prodiranje rumnnskfh in nemških čet zelo zadovoljivo na vsej fronti. Rumunska javnost je polna optimizma glede uspešnosti započe-tih operacij. Včeraj opoldne je bil v Bukarešti letalski alarm. Po zadnjih informacijah so nemško-rumunske oklopne edinice, ki so pričele ofenzivo s področja Galaca v severovzhodni smeri, prodrle že nad 80 km globoko v Besarabijo. V Besarabiji se bi-jejo sedaj ogorčene borbe in je odpor sovjetskih čet zelo občuten. Izgube so na obeh straneh precej velike. Bombe na bolgarska mesta Sofija, 24. junija, rs. Včeraj je sovjetsko letalo bombardiralo mesti Dobrič in Bal-čik v Dobrudži. Več ljudi je bilo ranjenih. Nemško vojno poročilo Berlin, 24. jun. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Na vzhodu so se operacije nemške oborožene sile nadaljevale po načrtu z velikimi uspehi. Na morju okrog Anglije so nemška letala potopila angleški stražni čoln in hado poškodovala dve sovražni trgovski ladji. Pri poskusu angleških letal, da bi podnevi priletela nad zasedeno ozemlje, je bJlo sestreljenih 22 sovražnih letal. V teh bojih so bila izgubljena štiri lastna letala. Daljnostrelna baterija vojne mornarice je obstreljevala sovražne ladje v Kanalu. Zadnjo noč je letalstvo bombardiralo pristaniške naprave ob izlivu reke Temze in v jugovzhodni Angliji. Nastali so veliki požari. Angleška bojna letala so zadnjo noč odvrgla v severnozapadni Nemčiji manjše število razdiralnih in zažigalnih bomb, od katerih je bilo nekaj civilnih oseb ubitih ali ranjenih. Več stanovanjskih poslopij je bilo zadetih. Nočni lovci so sestrelili eno, mornariško topništvo pa dve bojni letali. Oddelek nočnih lovcev je dosegel svoj 200. sestrel ponoči. Lovska eskadra pod vodstvom podpolkovnika Moldersa je dosegla dne 22. junija svojo 750 zmago v zraku. Nemška ofenziva na treh točkah V sovfetskem vojaškem vodstvu ni soglasja — Počasen napredek ruske mobilizacije Madžarsko-ruska meja, 24. Jun. OFI. Po vesteh, ki so dospele iz Rusije, zbuja tamkaj veliko nerazpoloženje, pa tudi pozornost dejstvo, da doslej še nobeden izmed šefov sovjetske vojske in mornarice ni izdal k.-ikega dnevnega povelja na sovjetske vojaške sile. V nekaterih krogih sklepajo iz tega, da ruski generalisim Ti-mošenko ne bo potrjen v tej svoji funkciji, marveč utegne prevzeti njegovo vlogo Stalin sam. V teh krogih opozarjajo v zvezi s to domnevo zlasti na današnji uvodnik Aoskovske »Pravde«, v katerem je med drugim rečeno, da »bo pod imenom Stalin, pod čigar vodstvom je rdeča vojska že večkrat triumfirala, triumfirala ta vojska tudi sedaj«. Po drugih vesteh iz Sovjetske unije nI izključene, da je prišlo v vrhovnem poveljstvu rdeče vojske še v zadnjem trenutku do ponovnih izprememb, kakršnih je morala na svoo škodo prenesti že več. Videti je, da se še vedno vodijo borbe zaradi vpliva stranke v vojaških vrstah, kakor tudi glede samega načina vojaških operacij. Čeprav je vojaška doktrina, da je treba vojsko prenesti na ozemlje nasprotnika, vendar kaže vse, da je v sedanjem primeru zaradi silnega nemškega pričeska močna struja v vodstvu sovjetske vojske, ki zagovarja zgolj defenzivno bojevanje. Zaradi tega ni izključene, da je prav zaradi izpremenjene koncepcije v vodstvu vojne prišlo tudi do izprememb v vrhovnem vojnem poveljstvu. Vojaški položaj na vzhodni fronti je mogoče od začetka vojnih operacij orisati približno takole: Zelo jasno se vidi, da je nemška ofenziva posebno močna na treh točkah. Severni klin nemške ofenzive je usmerjen preko Kovna v Litvi. Odpor sovjetskih čet se zdi v tem odseku dokaj močen. Od vsega počet ka si je rdeča vojska prizadevala preiti tu v proti ofenzivo, kar pa ji ni uspelo. Drugi odsek, v katerem je nemška ofenziva najdalje napredovala, sega sedaj že preko Bresta-Litovskega ter se nadaljuje v smeri proti mestu Minsk, prestolnici Beloruske, ki je s te smeri direktno ogrožena. Tretji nemški pritisk je občuten južno od velikih močvirij pri Pinsku in prodirajo tu nemške čete na eni strani proti Brodyju, ki leži 100 km severovzhodno od Lvova, na drugi struni pa proti Vladimiru Volin-skemu, 100 km severno od Brodvja ob reki Styr. V tem tretjem odseku si nemška ofenziva prizadeva zabiti klin globoko na sovjetsko ozemlje ter doseči važno železniško križišče Rovno. Po vesteh s finskega in rumunskega odseka vzhodnega bojišča so vojaške operacije tamkaj mnogo manjšega obsega. Mobilizacija sovjetske vojske le počasi napreduje in sicer predvsem zaradi posebnega sistema priglaševanja vojnih obveznikov. Ruski rezervisti ne prihajajo direktno k svojim polkom, marveč se priglašujejo najprej pri posebnih rekrutacijskih uradih, ki jih šele nato dirigirajo k njihovim edi-nicam. Na ta način nastajajo velikanske zakasnitve in tako ni pričakovati, da bi bila popotna mobilizacija sovjetske vojske skoraj končana. Letalski napadi na Konstanco in Galac Branbe so zadele po večini na stanovanjske okraje Odbit napad ruskih letal na Bukarešto Bukarešta, 24. junija, s. Rusko letalsti'0 je hotelo še enkrat dokazati svoje krute pavade. ki so znane iz finska vojne. Bombniki velikega kalibra so izvršili dva poleta nad Konstanco, kjer so metali bombe na stanovanjske okraje. Pri tem je bilo ubitih nekoliko oseb civilnega prebivalstva, dočim ni bil zadet noben vojaški objekt, zlasti pa je ostala luka popolnoma nepoškodovana. V teku današnjega dne je neka druga skupina ruskih bombnikov napravila polet nad Galac in je tudi tu dokazala svojo znano sposobnost. Niti ena bomba ni padla na vojaške objekte. Razen tega je bil Galac danes obstreljevan s topovi z ruske strani Dunava, kar je povzročilo nekoliko žrtev med meščanstvom. V teku dneva je imela Bukarešta dva letalska alarma, toda ruski letalci niso dosegli rumunske prestolnice, ker jih je na poletu odbila nemška lovska skupina. En ruski bombnik se je zrušil blizu prestolnice. Ta način sovjetske letalske borbe je zbudil veliko ogorčenje med rumunskim prebivalstvom. Sofija, 24. jun. d. Včeraj so se pojavila nad mestom Giurgiu ob Dunavu štiri sovjetska izvldniška letala. Letala, ki so bila v veliki višini, niso metala bomb. Protiruske manifestacije v Bukarešti Bukarešta, 24. jun. s. Prvi dan vojne proti Sovjetski Rusiji je potekel v prestolnici in v vseh drugih rumunskih mestih med navdušenimi manifestacijami rumunskega ljudstva, ki je spoznalo, da je napočil čas za izvedbo najvišjih teženj rumunskega naroda. Ves dan so bila poveljn'ftva posameznih polkov oblegana od tisočev, ki so se hoteli vpisati v prostovoljce za boj proti Rusom, kar dokazuje v polni meri razpoloženje rumunskega naroda v tem velikem trenutku. Tudi rumunski tisk očitvje splošno ljudsko čustvovanje ter naglasa, da čuti rumunski narod globoko hvaležnost do osnih sil, ki so dale Rumuniji možnost, da se pomeri na bojnem polju z dednim nasprotnikom. »Curentul« označuje to vojno kot pravo osvoboditev narodov. Ta vojna je prva vojna evropskega duha preti trajni moskovski zaroti in Rumunija je ponosna, da se lahko bori za novi red in za jutrišnjo Evropo. Vsi drugi listi objavljajo navdušene članke, podarjajoč, da je postala ta vojna neizogibna, ker Rusija ni hotela nikoli sodelovati pri ustvarjanju pravega in dobrega sožitja evropskih narodov. Odhod ruskega poslanika iz Bukarešte Bukarešta, 24. j|un. s. Sovjetski poslanik v Bukarešti je bil v nedeljo pozvan, naj zapusti v teku ene ure Rumunijo in se odpelje z že pripravljenim vlakom. Sovjetski poslanik se je odzval šele potem, ko so mu poziv ponovili v obliki ultimata. Palačo sovjetskega posjaništva je zasedla rumunska policija. Vlak s poslanikom in člani sovjetskega poslaništva je že odšel iz Bukarešte, toda če: mejo ga bodo spustili šele potem, ko se bodo vrnili iz Moskve rumunski diplomatski zastopniki. Kralj Mihael generalu Antonescu Bukarešta, 24. jun. s. Kralj Mihael je poslal generalu Antonescu posebno brzojavko, v kateri mu je čestital k odločitvi za vojno proti Sovjetski Rusiji General Antonescu se mu je zahvalil in mu izrazil svojo najglobljo vdanost. Rusija na angleške predloge Stockholm, 24. jun. d. Današnji švedski listi objavljajo iz verodostojnih londonskih virov vest, da je Sovjetska Rusija sprejela od Anglije ponudeno ji vojaško in gospodarsko pomoč. Po teh informacijah je sovjetski poslanik v Londonu posetil angleškega zunanjega ministra Edena ter mu izročil odgovor sovjetske vlade, v kateri ta pristaja na ponudene angleške predloge za sodelovanje. Tuji poslaniki pri Molotovu Moskva, 24. jun. d. Kakor poroča francoska službena poročevalska agencija, je sovjetski zunanji minister Molotov danes zaporedoma sprejel poslanike Finske, Madžarske in Slovaške. Glede odločitev v razgovorih med Molotovom in državniki teh držav ni bilo mogoče ničesar zvedeti. Prelom med Madžarsko in Rusijo Budimpešta, 24. jun. d. Na svoji seji je snoči madžarska vlada sprejela sklep, da prekine diplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo. Sklep o prekinitvi diplomatskih odnošajev med Madžarsko in Rusijo je bil snoči uradno objavljen. Manifestacije v Bratislavi Bratislava, 24. jun. s. Včeraj popoldne so priredili veliko manifestacijo za os. Udeležile so se je velike množice ljudstva in vsi glavni zastopniki oblasti. Množica je mahala z italijanskimi, nemškimi, ru-munskimi, finskimi in slovaškimi zastavicami. Zbrala se je pred vojaškim poveljstvom in nato še pred italijanskim in nemškim poslaništvom. Zastopniki vojske, civilnih oblasti in duhovščine so imeli govore, v katerih so naglašali pomen vojne proti Rusiji Govorila sta tudi zastopnika Italije in Nemčije. Španska protiboljševiška legija Madrid, 24. jun. s. Zastopnik vlade je včeraj izjavil novinarjem na običajnem sestanku, da je nemški poslanik obvestil španskega zunanjega ministra o sklepu Nemčije, da prične vojno proti Sovjetski Rusiji, španski zunanji minister je bil nato pri generalu Francu in ga je informiral o svojem razgovoru z nemškim diplomatom. Pozneje je Serano Suner sprejel Italijan- Un'audace puntata da Uoldteffit Notevofi perdite del nemico e un grosso bottino - 249 carri armati catturati nelTAfrica Settentrionale H Ouartier Generale delle Forze Armate comuni ca in data di 24 giugno il seguente bollettino di guerra n. 384: NelTAfrica settentrionale, velivoli italiani e tedesehi hanno ieri bombardato opere fortificate e un concentramento di automezzi nella piazza di Tobruk. In seguito al rastrellamento del terreno dela battaglia di Sollum, i carri armati in-glesi rimasti nelle mani delle truppe del-1'Asse hanno raggiunto il numero di 249, di eni 12 in perfetta efficienza. NelTAfrica orientale l'audace puntata effettuata il giorno 22 da truppe del pre- sidio di Uolcheffit al comando del tenente colonnello Gonnella, e penetrata profonda-mente nelle linee nemiche, infliggendo notevoli perdite e catturando prigionieri, cannoni, armi e munizioni. In tale azione si sono particolarmente distinti il gruppo bande Amhara e il gruppo bande Altipia-no. Tre apparecchi britannici hanno ieri compiuto una incursione a bassa quota su Siracusa; e stato colpito l'ospedale della Croce Rossa ed una donna e rimasta uc-cisa. Drzen sunek iz Uolkefita Sovražniku so bile prizadejane znatne izgube — Velik plen V Severni Afriki je bilo zaplenjenih skupno 249 oklopnih vozov Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 24. junija naslednje 384. službeno vojno poročilo: V severni Afriki so italijanska in nemška letala včeraj bombardirala utrdbene naprave in skupine avtomobilov, ki so se zbirale na področju tobruške trdnjave. Pri očiščevanju bojnega polja pri Solu-mu so se čete osi polastile v celoti 249 angleških oklopnih voz, od katerih je 12 še popolnoma uporabnih. V vzhodni Afriki so čete posadke v Uol-heiftu pod poveljstvom podpolkovnika Gennelle izvedle drzen napad in prodrle globoko med sovražne postojanke. Sovražniku so prizadejale znatne izgube. Ujele so nekaj ujetnikov in zaplenile topove, orožje in strelivo. Pri tej operaciji sta se poseb- no izkazali oboroženi skupini amharskih domačinov ter domačinov z abesinske visoke planote. Tri angleška letala so včeraj v nizkem poletu napadla Siracuso. Bombe so zadele bolnišnico Rdečega križa. Neka žena je bila ubita. Uspešno bombardiranje aleksandrijske luke Berlin, 24. jun. s. Snoči so močne nemške letalske skupine še enkrat s popolnim uspehom bombardirale pristanišče v Aleksandri j i. Posrečeni polet je povzročil hudo škodo na vojaških in pristaniških napravah ter povzročil požare, vidne iz velika razdalje. n Duce visita i feriti di guerra degenfi in un ospedale di Borna. obisku pri ranjencih y neki bolnici v Rimu Duce na skega in japonskega poslanika, davi pa že turškega. Mnogo tisoč Špancev, je nadalje izjavil zastopnik vlade, je izrazilo željo, da bi se skupno z vojnimi silami osi borili proti sovjetskemu boljševizmu. Nato je izrazil zadovoljstvo madridske vlade zaradi križarske vojne proti skupnemu sovražniku. New York, 24. jun. d. Danaišnji ameriški listi posvečajo precejšnjo pozornost vestem iz Španije, po katerih se v španskih odločujočih krogih vodi sedaj živahna debata glede stališča, ki naj ga Španija za- 1 vzame glede nemško-sovjetske vojne. V središču te debate je tudi vprašanje organizacije posebne španske protiboljševiške legije, ki naj bi bila poslana na vzhodno bojišče v boj proti sovjetskim četam. Aretacije komunistov v Beogradu Rim, 24. jun. u. Kakor poroča »Messag-gero«, so oblasti v Beogradu aretirale več komunističnih voditeljev, ki so ščuvali srbsko prebivalstvo proti nemškim oblastem. Protiruski odpor v baltiških državah Ob finski meji le manjši incidenti — Litva proglasila odcepitev od Sovjetske unije Stockholm, 24. jun. Posebni dopisnik francoske poročevalske agencije poroča, da do davi nikjer na finsko-sovjetski meji ni prišlo do nikakih vojaških operacij niti s sovjetske niti z nemške strani. To popolno tišino si je treba razlagati na ta način, da je Finska formalno v nemško-sovjetski vojni še vedno nevtralna in da Nemčija to nevtralnost finskega ozemlja s svoje strani v polni meri spoštuje. Dasi je položaj skrajno zapleten in napet, vendar finska vlada zelo strogo izpolnuje vse svoje obveznosti napram Sovjetski uniji. Preko finskega ozemlja so bili doslej dirigirani le tisti vojaški transporti, ki jih je Finska obvezana dopustiti po veljavni pogodbi, sklenjeni v Stockholmu. Očitno je, da je Sovjetski uniji zadržanje Finske za sedaj prav po godu. Začetni napadi sovjetskega letalstva na nezaščitena finska mesta so prenehali in se včeraj niso ponovili. V zadnjih 24 urah je prišlo na so-vjetsko-finski meji le do treh manjših incidentov, ki pa so brez vsakega vojaškega pomena." Nepričakovano iznenadenje pa je doživela Sovjetska unija s strani baltiških držav. Novo osnovana litovska vlada je proglasila odcep od Sovjetske unije. Sovjetska posadka je morala zapustiti kpvensko trdnjavo kot oporišče. Na Letonskem se vse bolj množe sabotaž na dejanja, ki so doslej že na več mestih dovedla do nereda v prometnih zvezah, ki bi jih ta čas Sovjetska unija nujno potrebovala. Na Baltiškem morju doslej ni bilo Se nikakih vojnih operacij pomembnejšega obsega, marveč so imele operacije doslej le značaj izvidniških akcij, Nemčija pa je sedaj pričela energično akcijo za popolno prekinitev vsega pomorskega prometa vzdolž sovjetske obale. Sovjetsko letalstvo je svoje operacije omejilo doslej zgolj na Finski zaliv. New York, 24. jun. d. Kakor poroča agencija Associated Press, so izjavili v merodajnih londonskih krogih, da ss odnosa j i med Veliko Britanijo in Finsko po izbruhu nemško-ruske vojne niso v ničemer spremenili ter da doslej ni mogoče dobiti nikakih potrdil za to, da bi se finske čete udeleževale vojaških operacij proti Rusiji na nemški strani Spopadi ob finski meji Helsinki, 24. jun. d. Informacijska služba finske vlade objavlja, da so sovjetske topovske baterije s Fumankija v nedeljo kmalu po 20. pričele obstreljevati finsko ribiško ladjo, ki je plula iz luke v Pečen-gi. Finska ladja k sreči ni bila zadeta. Vse granate so padle poleg ladje v morje. Isti večer so precej številni oddelki sovjetske pehote pričeli obstreljevati finske obmejne patrole pri Hirsillampiju v bližini Imatre. Sovjetske krogle niso pogodile nobenega finskega vojaka. Ukinitev ameriških kreditov Finski Washington, 24. jun. d. Ameriška banka za uvoz in izvoz je sinoči objavila, da je ustavila vsa nadaljnja izplačila iz kredita 35 milijonov dolarjev, Id je bil priznan Finski. Vodja banke Pearson je izjavil, da izplačila niso bila ustavljena zaradi stališča, ki ga je zavzela Finska v nemško-ruski vojni, marveč, da je treba iskati edini vzrok za ustavitev izplačil v tem, ker Finska nima več nikakcga trgovinskega brodovja ter torej sama odobrenega kredita ne more izkoristiti. Razen tega je bila tudi proglašena zapora nad finskimi dobroimetji v Zedinjenih državah. Poslednjih 5 milijonov dolarjev, ki jih je banka odobrila Finski za nakup živil v Zedinjenih državah. Finska sploh ni izkoristila. Zbiranje nemške vojske na Norveškem New york, 24. jun. d. Disidentska norveška agencija, ki ima svoj sedež v Londonu, javlja, kakor poroča agencija Associated Press, da je bilo mogoče na Norveškem opaziti aiatno ojačenje nemških vojaških edinic in velike premike nemških čet v južni in zapadni Norveški. Nemške čete, ki so bile stacionirane v Oslu, so bile dirigirane proti zapadni norveški obali. Japonska bo zvesta prevzetim obveznostim V kratkem bo objavljena Izjava o japonski zunanji politiki Tokio, 24. jun. s. Pod vodstvom min. predsednika Konoja se je davi sestala vlada. Seje so se udeležili vsi ministri. Vojn: in zunanji minister sta poročala o voja-Ikih in diplomatskih vprašanjih glede na novi položaj v Evropi. Trgovinski minister je obeležil posledice, ki lahko nastanejo za japonsko gospodarstvo spričo nove vojne v vzhodni Evropi. O seji ni bil izdan nikak komunike. Japonski tisk si to razlaga kot dokaz, da namerava vlada vsaj v prvem trenutku zavzeti stališče opazovalca. Tokio, 24. jun. (Domej) Službeni zastopnik japonske vlade je danes izjavil, da japonska vlada še ne bo objavila danes službene objave o svojem stališču glede nem-ško-ruske vojne, pač pa je treba v kratkem pričakovati izja\o o japonski zunanji politiki. Na tiskovni konferenci, na kateri je japonski službeni zastopnik podal to izjavo, so predstavniki tiska vprašali, ali je morda pričakovati kake presenetljive uradne izjave. Japonski službeni zastopnik je odvrnili, da je na to treba pač počakati. Nato se je zastopnik dotaknil raznih kro-žečih govoric glede ntkakšnega nameravanega japonskega posredovanja med Nemčijo in Sovjetsko unijo ter j' naglasi!, da gre tu zgolj za govorice. Pripomnil je. da lahko izjavi glede bodočega stališča Japonske edino lc to, da bo Japonska tudi v bodoče ostala lojalna napram spojim obveznostim, ki ji jih nalagajo sklenjene pogodbe. Japonci se selijo iz Rusije Tokio, 24 jun s Japonski poslanik v Moskvi je sklenil odrediti, da se morajo vse japonske žene in otroci, ki ž-ve v ruski prestolnici, vrniti na Japonsko. Razočarani ameriški pristaši miru New York, 24. jun. s. Bela hiša si je zaman prizadevala, da bi maskirala svoje dosedanje sodelovanje z Moskvo. Komaj 24 ur po pričetku vojne med Rusijo in Nemčijo je objavila, da se pridružuje moskovskemu boljševizmu in da ga bo podprla z vsemi mogočimi sredstvi. Državni podtajnik Welles je objavil noto, ki pravi, da razširja vlada Zedinjenih držav na Sovjetsko Rusijo odredbe ameriškega zakona o pomoči demokratskim silam. Za sedaj še ni znano, kakšno pomoč bodo lahko Zedinjene države dale komunistom, ki jih je VVashington vsaj na videz doslej hotel uničiti v notranjosti Zedinjenih držav. Izolacijski in protiintervencijski krogi so sprejeli ta Rooseveltov sklep z velikim razočaranjem, ker so upali, da bo Bela hiša vsaj ob tej priliki ohranila neko re-zerviranost. Po mnenju mnogih dobro poučenih krogov, bi lahko stališče, ki ga je zavzel Washington, izzvalo baš nasprotni vtis med ljudstvom, kakor pa ga je hotel Roosevelt. Lahko se bo zgodilo, da se bo odpor proti vojni še povečal. Ameriški komunisti so se tudi oglasili Washington, 24. jun. s. Osrednji odbor komunistične stranke Zedinjenih držav se je požurill z izjavo o stvoji popolni solidarnosti z moskovsko vlado. Letalske bitke nad severno Francijo Berlin, 24. jun. d. Včeraj popoldne je skupina 20 do 30 angleških bombnikov v spremstvu močne skupine lovskega letalstva, v kateri je bilo 50 do 60 borbenih letal, preletela francosko obalo. To napadalno skupino angleškega letalstva je v veliki višini spremljala še druga velika skupina angeških borbenih letal. Nemška lovska letala so se že pred francosko obalo spustila z angleškimi letali v borbo ter na ta način preprečila namen angleškega letalstva, napasti razne vojaško važne objekte v obalnem pasu zasedene Francije. V letalskih borbah je bilo sestreljeno 7 angleških bombnih letal, ki so bila vsa vrste »Bri-stol-Blenheim«. V nadaljnjih borbah med posameznimi nemškimi in angleškimi lovci je nemško letalstvo sestrelilo še nadaljnjih 8 angleških lovcev tipa »Spitfire«' tako da je angleško letalstvo pri tem poizkusu napada izgubilo 15 svojih letal. Pri-števši še nadaljnja tri angleška letala, ki so bila sestreljena nad belgijsko obalo, so znašale včeraj celotne angleške izgube 18 letal. Berlin, 24. jim. s. Kakor se je zvedelo iz dobro poučenih krogov, je včeraj popoldne priletelo nad francosko obalne^ področje c k rog 30 angleških bombnikov, ki jih je ščitilo mnogo lovskih letal. 50 do 60 lovcev je bilo v neposredni bližini bombnikov, druge skupine pa so letele zelo visoko. Nemška lovska letala st takoj ob obali napadla nasprotnika in so mu onemogočila, da bi nadaljeval svoj polet. Tako mu ni uspelo doseči objektov, ki bi jih moral bombardirati. Sestreljenih je bilo 7 bombnikov tipa Bristcl-Blenheim. v letalskih spopadih s sovražnimi lovskimi aparati pa je bilo sestreljenih še 8 letal tipa Spitfire. Tri nemška letala se niso vrnila na svoja okorišča. Razen v tem spopadu je imel sot-vražnik izgube tudi še ob drugih prilikah, tako da mu je bilo včeraj sestreljenih skupno 19 aparatov. edin, 24. jun. s. Protiletalsko topništvo in nemška lovska letala so v preteki5 noči odbili sovražne bombnike, ki so skušali prodreti nad Nizozemsko Le nekaj bomb je bilo na slepo odvrženih. Škoda jc bila neznatna. Topniško obstreljevanje preko Kanala Berlin, 24. jun. s. V pretekli noči so nemški daljnostreln, topovi obstreljevali sovražni konvoj, ki je plul tik ob angleški obali Rokavskega preliva. Spričo tega obstreljevanja se je konvoj umaknil nazaj in se razšel. Stockholm, 24. junija, d. Kakor poročajo iz Londona, so po večmesečnem odmoru pričele baterije nemškega daljnostrelnega topništva ob Rokavskem prelivu snoči spet obstreljevati angleško obalo. Obstreljevanje je trajalo pol ure. Preteklo noč so nemška letala v manjših skupinah napadla razne objekte v Angliji. Bombe so bile vržene v prvi vrsti na ra-sne cilje v jugovzhodni ln vzhodni Angliji. Bilo je povzročene precej gmotne škode, dočim število človeških žrtev ni bilo veliko. Vojna na morju Berlin, 24. jun. s. Dve nemški bojni letali, ki sta izvršili izvidniški polet, sta v zapadnem delu Rokavskega preliva srečali britanski konvoj kakih 20 ladij, ki ga je ščitila močna skupina torpednih lovcev. Nemška letala so hudo poškodovala eno trgovsko ladjo (10.000 ton) ter so jo onesposobila za plovbo. Na obratnem potu so letala naletela na angleški bombnik tipa Bristol-Blenheim ter ga uničila. Madrid, 24 jun. s. Angleži so ustavili špansko ladjo »Ciudad Sevila«, ki je bila na poti iz Tetuans v Cadiz Ladja je bila odvedena v Gibraltar, kjer jo pregledujejo. Enaka usoda je zadela tudi španski parnik »Ciudad Madrid«, ki je plul proti Tangerju. Minister Pavolini pri Hitlerju Berlin, 24. jun. s. Hitler je včeraj zjutraj sprejel v kancelarski palači italijanskega Ministra za ljudsko prosveto Aleksandra Pavolinija ter ga zadržal pri sebi v dolgem in prisrčnem razgovoru. Sprejemu je prisostvoval tudi minister za propagando dr. Gbbbels. Vpoklic dijakov Pogoji za njihovo vojaško službovanje Rim, 24. jun. s. Kakor je bilo določeno, bodo 1. julija poklicani pod orožje dijaki, sposobni za brezpogojno vojno službo. Ta vpoklic ima značaj vpoklica na vežbe, zato bo izvršen postopno. Javiti se morajo v svoja vojaška okrožja 1. julija vsi absolventi višjih šol, razen slušalcev medicine, farmacije in veterine, nadalje oni, ki so bili potrjeni v vojaško službo iz letnikov 1917 in starejši, izvzeti pa so zopet dijaki medicine in kirurgije petega in šestega študijskega leta, dijaki farmacije četrtega leta in slušatelji veterine tretjega in četrtega letnika. Za ostale bo odrejen postopen vpoklic po navodilih, ki se bodo izdala čim prej. Zaščitni ukrepi Italije proti Ameriki Rim, 24. jun. s. Kakor znane, je ameriška vlada odredila, da v bodoče noben italijanski državljan ne sme zapusititi ozemlja Zedinjenih držav brez posebnega dovoljenja zveznih oblasti. Glede na to je italijanska vlada izdala podrobne ukrepe za ameriške državljane, ki žive na italijanskem ozemlju ali na ozemlju ki so ga zasedle italijanske čete. Hercegovd hvaležni Italijanski vojski Zagreb, 24. junija, s. Italijanska vojska je pretekle dni zapustila hercegovsko mesto Konjic ter je bil njen odhod po poročilih listov sijajen dokaz za priljubljenost Italijanske vojske med ljudstvom. Vsakdo ve, da so se bili Mussolinijevi vojaki priljubili narodu zaradi svojega viteškega zadržanja, zaradi ljudomilega postopanja z narodom ter zaradi izredne pravicoljubnosti, ki se je kazala v tem, da je italijanska vojska nudila pomoč in zaščito marsikomu, ki je bil v tistih viharnih dneh po krivici preganjan in zasledovan. Ob slovesu je privrela ta hvaležnost na dan z neodoljivo silo, s čimer je italijanski vojak dobil pohvalo, ki mu ore. Celo »Hrvatski narod« piše, da je odhajajoče italijanske čete spremljala velika množica meščanov ter se prijateljsko poslavljala od svojih gostov. Vistosmerjenje na Hrvatskem Zagreb, 24. junija, s. Hrvatski poglavnik je izdal danes odlok, po katerem motajo biti vse politične organizacije usmerja*;; v eno edino smer, služiti morajo namreč koristim naroda. Preosnovati se bodo morale na temelju načel ustaške revolucija ter bodo vse organizacije t&sao povezane v enotno ustaško udružeuje. Potopljene norveške ladje Oslo, 24. jun. rs. Uradno glasilo za norveško pomorsko plovbo poroča, da so v mesecu maju Nemci potopili deset norveških ladij v skupni tonaži nad 40.000 ton. Potopljene ladje ao bile v angleški službi. Rešen angleški general Berlin, 24. jun. d. Nemška letala so včeraj v Biskajskem zalivu rešila iz morja nekega angleškega brigadnega generala. Angleški general je skupaj z nekim angleškim letalskim polkovnikom in eerža-nom že več dni blodil v gumijastem čolnu na odprtem morju. Švicarska nevtralnost Bern, 24. jun. a Zvezni svetnik von Stei-ger je v svojem govoru, ki ga je imel na občnem zboru švicarske ženske zveze za javni blagor izjavil med drugim, da je treba biti skrajno rezerviran, kadar se govori o zunanjepolitičnih vprašanjih, ker so doUžnosti nevtralne države popolnoma drugačne kakor države, ki posega v občo svetovno politiko. Da bi lahko uživali pred-nosti nevtralnosti, morajo Švicarji dejansko izpolnjevati tudi vse dolžnosti, ki se jim nalagajo. Rezerviranost, ki se je morajo navzeti, ni pomanjkanje poguma, marveč disciplinirano dejanje. Treba se je samega sebe premagovati, to pa ni slabost, marveč moč. Švicarska žena. ki s>e bo ravnala po tem načelu, bo torej služila srvoji deželi. Paziti moramo, da ne presojamo sami dogodkov, ki jih v celoti dejansko niti ne zajamemo in niti podrobno ne poznamo. Govori! je tudi o posebnih nalogah švicarske žene v okviru de'a Rdečega križa. Zatemnjevanje v Švici Bern, 24. jun. s. Poveljništvo švicarske vojske je izdalo nove ukrepe glede zatemnitve. Odslej bo morala biti dežela zatemnjena od 23. zvečer do 5. zjutraj. Protiletalsko topništvo bo v bodoče smelo streljati na tuja letala, še preden bodo oddana predpisana alarmna znamenja. Hitlerjeva polivala francoskim ujetnikom Berlin, 24. jim. s. 2e nekaj časa sem mečejo britanska letala eksplozivne in zaži-galne bombe na neko vas v zapadni Nemčiji. Bombe so izzvale nekoliko požarov na stanovanjskih poslopjih. Da bi ukrotili ogenj, ki je ogražal vso vas, so z nemške strani uporabili pri gašenju tudi francoske vojne ujetnike, izmed katerih se jih je 9 pri gašenju posebno odlikovalo z izrednim pogumom. Kancelar Hitler, ki so mu poročali o zadržanju teh hrabrih ujetnikov, je takoj odredil njihovo izpustitev v domovino. Aretacija visokega francoskega uradnika Vichy, 24. junija, s. Direktor za maroška vprašanja Frangois Busset je bil aretiran v Casablanci zaradi svojega proti-francoskega delovanja. Esercenti puniti Le sguadre annonarie della R. Questura, continuando a svolgere la propria attivitš, per assicurare la rigorosa osservanza delle norme che regolano il mercato cittadi-no, hanno riseontrato altre infrazioni. Ol-tre alla denuncia alPAutorita Giudiziaria, sono stati adottati dali'Alto Commissario provvedimenti amministrativi: La chiusura del negozio da 5 a 10 giorni, per maggiorazione dei prezzi, a: 1. Senicar Francesco di Francesco, con vendita di pane in Via Celovška n. 144; 2. Anžič Luigi, con macelleria in Via Pot na Fužine n. 4; 3. Stanič Luigi, con macelleria in Via Vodnikova n. 237; 4. Marolt Francesco, con macelleria In Via Vodnikova n. 101; 5. Ivane Maria, con latteria in Via Flo-rijanska n. 10; 6. Drolc Giovanna, con latteria in Via Staničeva n. 6. La chiusura del negozio da giorni 4 ad 8, per mancanza di cartellini indicanti i prezzi, a: 1. Samaluk Marco, con salurneria in Via Kolodvorska n. 28; 2. Pretnar Caterina, con vendita di latte in Via Tržaška n. 28. La chiusura del negozio per giorni 6, per vendita di carne in giorno di divieto a: 1. Dular Francesco con macelleria in Via Cerkvena n. 19. Kaznovani trgovci Ljubljana, 24. junija. Čete za nadzorovanje prodaje živil Kr. Kvesture so v nadaljevanju svojega dela za zagotovitev strogega upoštevanja predpisov, ki urejajo meščanski trg, ugotovile nove prekrške. Razen ovadbe na sodno oblast, je Visoki Komisar izdal sledeče administrativne ukrepe; Zatvoritev trgovine od 5 do 10 dni zaradi prodaje po višjih cenah: 1. Seničar Franc, prodaja kruha, Celovška cesta 144, 2. Anžič Alojz, mesar, Pot na Fužine 4, 3. Stanič Alojz, mesar, Vodnikova cesta 237. 4. Marolt Franc, mesar, Vodnikova cesta 101. 5. Ivane Marija, mlekarna, Florijanska ulica 10, 6. Drolc Ivana, mlekarna, Staničeva ul. štev. 6, Zatvoritev trgovine od 4 do 8 dni zaradi neoznačenih cen: 1. Samaluk Marko, klobasičar, Kolodvorska 28. 2. Pretnar Katarina, mlekarna, Tržaška cesta 28. Zatvoritev trgovine za 6 dni zaradi prodaje mesa na prepovedan dan: Dular Franc, mesar. Cerkvena ul. 19. ftipresa del traffico contmer-ciale con la Stiria e la Carniola superiore Lubiana, 24 giugno In base ad un acordo tra le autoritš, tedesehe e I'Alto Commissariato di Lubiana, ž stato ripreso il traffico commerciale tra la Stiria e la Carniola settentrionale occupata dai tedesehi. Dalla provincia di Lubiana potranno esere esportati prodotti di lamiera, legname, calze, lievito ed altro, e importati latte, cemento, cellulosa, corrente elettrica e carbone. Trgovinski promet s štajersko in Gorenjsko obnovljen Ljubljana, 24. junija. S sporazumom med nemškimi oblastmi in Visokim Komisariatom v Ljubljani je bil obnovljen trgovski promet med Štajersko in severno Kranjsko, katero so zasedli Nemci. Iz Ljubljanske pokrajine se bodo mogli izvažati pločevinasti in lesni izdelki, nogavice, pletenine, kvas itd. Uvažati pa bo mogoče iz Nemčije v Ljubljansko pokrajino mleko, cement, celulozo, električni tok in premog. Gospodarstvo Zamenjava dinarjev Po končani zamenjavi lOOOdirarskih bankovcev zamenjujejo sedaj poslovalnice zavoda »Banca dTtalia« ostale bankovce in kovance dinarske veljave. Naval na poslovalnice je bil tudi včeraj zelo velik, vendar gre poslovanje sedaj mnogo hitreje od rok, ker za bankovce izpod 1000 din ni predpisana navedba serije posameznega bankovca in se tudi serije ne kontrolirajo. Zamenjava se vrši še danes v sredo in jutri v četrtek in je pričakovati, da bodo v teh dveh dneh zamenjani vsi ostali dinarji, ki so še v prometu.' Kakor doznavamo, je bilo pri zamenjavi tisočakov ugotovljeno le prav majhno število lOOOdinarskih bankovcev onih serij, ki niso zakonito prišle v obtok in se potrjuje, da je bila mnogo pretirana bojazen posa- meznikov, češ da imajo take neveljavne tisočake. Od zamudnikov, ki v določenem roku brez lastne krivde niso mogli zamenjati tisočakov, so poslovalnice tudi še včeraj sprejemale tisočake in bodo menda take razloge upoštevale tudi še danes in jutri. s Zamenjava dinarjev v SHjiji. Dne 11. junija je bila zaključena v Srbiji za^ menjava lOOOdinarskih bankovcev. Samo v Smederevu je bil zaradi znane nesreče rok podaljšan. Za zneske preko 20.000 din je bil določen samo dvodnevni rok, da ne bi prišli v promet bankovci, ki v vojrdh dneh niso bili legalno izdani. Kakor je pokazala zamenjava, je bilo v prometu ra®-meroma malo teh bankovcev. Prebivalstvo Madžarske Nedavno smo na tem mestu v zvezi z zasedbo Bačke in Baran'e ter dela Banata po madžarski vojski izračunali, da bo povečana Madžarska imela okrfg 14.8 milijona prebivalcev, nasproti 8.7 milijona, kolikor je znašalo število prebivalcev v starih mejah. Sedaj poročajo iz Budimpešte, da so znani prvi podatki o rezultatu ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno v januarju t. 1 Na podlagi tega ljudskega štetja je bilo ugotovljeno, da živi na povečanem področju Madžarske 13.64 milijona prebivalcev, nasproti 8.7 milijona kolikor je znašalo število v prejšnjih mejah leta 1938 odnosno 7.99 milijona po ljudskem štetju 1920. Če sie prišteje še prebivalstvo zasedenih pokrajin bivše Jugoslavije, tedaj znaša število prebivalcev po madžarskih cenitvah nekaj manj kot 15 milijonov. Po novem ljudskem štetju ima Budimpešta 1.163.000 prebivalcev, področje Velike Budimpešte pa 1,760.000 Od leta 1910. se je število prebivalcev v Budimpešti pomnožilo za 580.000. Po priključitvi južne Slovaške, Karpatske Ukrajine in severnega dela Transilvanije je postalo ugodnejše razmerje med prebivalstvom Budimpešte in ostalim prebivalstvom države. Leta 1930. je odpadlo na Budimpešto 19.?°/o celotnega števila prebivalstva Madžarske, fleto« v januarju pa je znašal ta delež 14.5%. Gospodarske vesti = Italijanska družba za plovbo P° Dunavu »Sinda«, ki je bila lani ustanovljena s sedežem v Rimu in s podružnico v Budimpešti, je oddala ladjedelnici Ganz & Co. v Budimpešti naročilo za gradnjo dveh motornih vlačilcev. Ob priliki poseta italijanskega ministra Bottaia v Budimpešti je bila prva taka motorna ladja »Piemont« slovesno splovljena. Ladja je dolga 54 metrov in ima 400 ton nosilnosti ter lahko vleče proti vodnemu toku 6 do 8 šle-pov s hitrostjo 6 km na uro. Druga taka ladja se tudi že gradi. = Italijansko-hrvatska trgovinska pogajanja. V nedeljo je iz Zagreba odpotovala v Rim trgovinska delegacija. Italijansko hrvatska trgovinska pogajanja so se pričela včeraj. = Z rižem in testeninami bo mestni pre-skrbovalni urad akontiral vse trgovce na drobno. Zato naj se trgovci zglase v mestnem preskrbovalnem uradu, in sicer oni z začetnimi črkami svojega imena od A do M 26. t m. od 8. do 12., oni z začetnimi črkami N do ž pa 27. t. m. Trgovci bodo dobili nakaznice na grosiste, kjer bodo blago plačali in prevzeli. Obenem opozarjamo tudi, naj 25. t. m. vsi trgovci brezpogojno vrnejo prejete sezname potrošnikov zaradi poprave in naknadnih vpisov. Trgovci naj vrnejo mestnemu preskrboval-nemu uradu tudi vse ostale karte z navedbo, zakaj niso bile oddane. — Monopol za nakup in prodajo žita na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala Balkonsko odredbo o prehrani prebivalstva in o kritju gospodarskih potreb v žitu in koruzi. Ta odredba določa, da ima država izključno pravico odkupa in razpolaganja s pšenico, ržjo, soržico, ječmenom, ovsom, prosom, ajdo in koruze ter z moko tega žita, kolikor gre za letino 1941. Odkup bodo vršile.fizične in pravne osebe, ki jih bo odredilo poverjeništvo za prehrano, s posebnimi naredbami bodo izdane podrobnosti o mlačvi, popisu žetve, odkupu, klasifikaciji in kontroli mlinov, o načinu mletja, o proizvodnji k niha ter odkupnih in prodajnih cenah. Prav tako bo z naredbo določena ustanovitev aprovizacijških ustanov in potrošniških registrov. Končno bodo izdane odredbe o racioniranju za redne hišne in gospodarske potrebe — Obratovanje v Bat'ovi tvornici v Vu-kovaru. Zagrebški dnevnik »Hrvatsko gospodarstvo« poroča, da so Bat'ove tvornice v Borovem pri Vukovaru navzlic težavam pri oskrbi s surovinami nadalje v obratu. Predvsem ima podjetje težave zaradi tega, ker leži njegova tvornica usnja izven države Hrvatske, namreč v Beogradu, in so tudi obrati za izdelovanje tekstilnih surovin, ki se potrebujejo pri izdelavi čevljev, v inozemstvu. Sedaj pa so nemška civilna in vojaška oblastva obljubila, da se bo podjetje v Borovem lahko oskrbovalo z usnjem iz svoje beograjske tvornice usnja. Prav tako obstoji možnost, da bo podjetje dobilo potrebno tekstilno blago iz novo-sadskih obratov. V kompenzacijo bo podjetje v Borovem prevzelo del oskrbe Srbije in južne Madžarske odnosno Vojvodine s čevlji. Trenutno je borovska tvornica v obratu pet dni na teden. Zaradi pomanjkanja surovin izdeluje tvornica na teden samo 40.000 parov čevljev, medtem ko je v normalnih časih izdelovala na teden po 70.000 parov čevljev, 80.000 gumijastih čevljev in 5000 parov nogavic. Gumijastih čevljev sedaj ne izdeluje. V smislu dogovora z nemškimi oblastmi bo podjetje prevzelo tudi produkcijo blaga za Nemčijo. = Veliko posojilo zagrebške mestne občine. Pred dnevi smo poročali o prizadevanju zagrebške mestne občine, da konvertira svoje dolgove, ki znašajo okrog 235 milijonov dinarjev. Ti dolgovi so sklenjeni na razmeroma kratko amortizacijsko dobo in po visoki obrestni meri. Zato mora občina na leto plačevati okrog 35 milijonov dinarjev za anuitetno službo. Sedaj poročajo iz Zagreba, da je konverzija tega dolga že zajamčena. Hrvatska državna banka je namreč podelila mestni občini posojilo 230 milijonov dinarjev po obrestni meri 3.5 o/o. S tem novim posojilom bo občina izplačala vse svoje stare dolgove. Ker je obrestna mera nizka in je amortizacija razdeljena na dolgo vrsto let, bo občina, v bodoče za obresti in amortizacijo plačevala le 20 milijonov dinarjev namesto dosedanjih 35 milijonov. Prihranek je občini potreben za uraivnovešenje financ. Proračun za tekoče leto je bil sicer že znižan na 199.2 milijona dinarjev, ker je dotok mestnih davščin v zadnjih mesecih precej popustil. s 1. majem je zagrebška občina zvišala trošarino na razne trošarinske predmete za 50 %, uvoznine pa za 75 %» Prvotno je bilo predvideno, da bodo dale trošarine in uvoznine 72.5 milijona din, vendar ta dohodek ne bo dosežen. Proračun mestnih podjetij pa znaša 173 milijonov dinarjev. = Gospodarsko predstavništvo Hrvatske. S svojo odločbo je poglavnik ustanovil gospodarsko predstavništvo Hrvatske ki bo pri vrhovnem poveljstvu nemške vojske v Beogradu zastopalo tekoče gospodarske interese Hrvatske, ki bo sodelovalo pri ugotovitvi terjatev in obveznosti Hrvatske in hrvatskega gospodarstva pri skupnih ustanovah bivše kraljevine Jugoslavije in bo zbiralo statistično in ostalo gradivo, ki se nanaša na gospodarstvo Hrvatske in je potrebno za vodstvo gospodarske politike. = Potniški promet med Hrvatsko in Madžarsko. Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen z nemškim vojaškim poveljstvom v Beogradu, je bil te dni vzpostavljen osebni in blagovni promet med Hrvatsko in Srbijo, in sicer preko Beograda ter na progi Sarajevo — Uzi-ce. Osebne in tovorne vlake spremljajo hrvatski železničarji do Beograda in do Užic. Prav tako je bil te dni vzpostavljen železniški promet med Hrvatsko in Madžarsko, in sicer za potnike in blago. — Ze prej je bil uveden blagovni promet med Hrvatsko in Nemčijo. Sedaj je določeno, da sta v prometu z Nemčijo obmejni postaji Zaprešič in Krapina. = Rastoča zadolžitev Francije pri Francoski banki. Te dni je francoska vlada v Vichyju objavila dva nova sporazuma med francosko državo in Francosko banko, s katerima se nadalje poveča maksimalni znesek državnega kredita pri Francoski banki za 8 milijard frankov, tako da znaša ta kredit že 108 milijord frankov. Dejansko gre za naknadno legalizacijo že izkoriščenega kredita, kar se ponavlja cd meseca do meseca. V zadnjih mesecih je sicer naraščanje dolga francoske države pri Francoski banki bolj počasno, vendar mora francoska država stroške za nemške okupacijske čete še vedno do polovice kriti z najemanjem posojil pri Francoski banki, kar povzroča naraščanje obtoka bankovcev. Drugo polovico krije francoska država z emisijami zakladnih bonov na de™ narnem trgu, ki je postal v letošnjem letu zelo likviden. Kakor je znano, je morala doslej Francija plačevati za stroške nemške zasedbe po 400 milijonov frankov dnevno (12 milijard frankov mesečno); ta znesek pa je bil pred tedni po novem sporazumu med Francijo in Nemčijo znižan na 300 milijonov frankov dnevno (9 milijard mesečno). — Preskrba Južne štajerske z električnim tokom v državni upravi. Po odločbi šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko je zaseženo vse premično in nepremično premoženje Elektrarne Fale, Trboveljske premogokopne družbe, premogovnika Velenje in Kranjskih deželnih elektrarn na Spodnjem štajerskem v korist državne pokrajine štajerske. Ta imovina se prenese v novo ustanovljeno javnopravno korpora-cijo »Energieversorgung Siidsteiermark« s sedežem v Mariboru. = Uveljavljenje nemških deviznih predpisov na Spodnjem Štajerskem. Nemški državni gospodarski minister je izdal odločbo, po kateri se v denarnem prometu med Nemčijo in Spodnjo Štajersko ter zasedenim delom Kranjske ukinejo vse dosedanje prepovedi in omejitve. Z drugo odredbo civilne uprave za Spodnjo Štajersko in zasedeno področje Kranjske pa so bile na tem področju istočasno uveljavljeni nemški devizni predpisi. = Zunanja trgovina Finske v letošnjem letu. Po končani lanski vojni z Rusijo, ki je v marcu dovedla do mirovne pogodbe, je Finska kmalu obnovila svoje trgovinske odnose z dostopnim inozemstvom in je letos zlasti povečala svojo trgovino z Nemčijo, kar je imelo za posledico znatno povečanje celotne finske zunanje trgovine. Zaradi znatnih obnovitvenih del je bil uvoz tudi letos še enkrat večji ko izvoz. V prvih petih mesecih t. 1. je znašal finski izvoz 1561 milijonov finskih mark (lani 526), uvoz pa se je povzpel na 3413 milijonov inskih mark (lani 1183). OTROŠKA MODROST Oče pripoveduje svojemu sinku o svoji mladosti: — E, ko sem bil še mlad. sem počenjal vsakovrstne neumnosti. Tedaj vzdihne sinček Janko: — Ah, kaka škoda, očka, da se nis\'a že takrat poznala. OTROCI Petletni Branko se je vsedel za pisalno mizo in začet pisati po svoje Pride njegov tovariš in ga vabi ds bi se igrala. — Pusti me, ne utegnem, nočem! — se brani Branko. — Pišem pismo Vladku. — Saj ne znaš pisati. — Kaj zato, tudi Vladko ne zna citati! Saphfzi na ro6u Kolikor jezikov znaš • • • Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš — pravi stari pregovor. Toda nič ni tako relativnega in omejenega, kakoi veljavnost posameznih ljudskih modrosti. Še prav posebno pa se njihova veljavnost izpreminja v teku časa in dogodkov. Koliko je kdaj prej veljalo. če si znal vsaj za silo tolči prgišče nemških besed, ki si se jih naučil pri soldatih! Ali pa po svetovni vojni: koliko tihega zadovoljstva si lahko imel sam s seboj, če si se v ruskem ujetništvu naučil spoznavati veličino slovanskega jezika. Komur pa je dandanes usojeno, da se mora premetavati po svetu, lahko brž spozna, da kljub večjemu ali manjšemu jezikovnemu znanju prav za prav nič ne ve. Francoska akademija znanosti, znana po svojih dolgotrajnih in temeljitih raziskovanjih vsakega vprašanja, katerega se loti, je pravkar ugotovila, da govore ljudje na vsem svetu 2796 jezikov. Če k živim jezikom prištejemo še mrtve, tedaj je človeški rod v teku svoje zgodovine, kolikor jo poznamo, govoril do današnjih dni nič manj kakor 6760 jezikov. Vse tam od prvih sledov Adamovega sporazumevanja z Evo, od alarodščine preko egiptščine, babi-lonščine, mehikanščine. staroperzijskega in kretskega jezika do današnjih »modemih« jezikov se razpleta čudovita mreža žive in pisane besede, ki je kljub svoji raznolikosti en sam dokaz, da je človek »krona stvarstva« Oziroma, da bi vsaj mogel in moral biti. „V naši vasl ne sme biti nikdo lačen • • V neki večji vasi na Dolenjskem — tako nam pravi pismo, ki smo ga včeraj prejeli — so vaščsni storili za sedanje razmere upoštevanja vreden sklep; v tej vasi ne sme biti nikdo lačen. Drug drugemu hočejo pomagati in posvetiti posebno pozornost re\>nejš'm soobčanom, ki nimajo dovolj lastne zemlje, na kateti bi si pridelali zadosti živeža za svoje potrebe, pa naj so te še tako skromne. Večji kmetje bodo podprli revnejše kmete in delavce, ki pa jim bodo voljno pomagali z delom. Tako bodo skupno prebrodili dobo pomanjkanja. Doflo\-or in sklep te vasi zasluži vse priznanje in je vreden posnemanja. Če bi povsod ravnali tako, bi bilo odpravljenega mnogo pomanjkanja in bi bila prihranjena marsikatera solza zaskibijene matere, ki žalujoče gleda svojo deco v pomanjkanju. Živimo v časih, ki nalagajo vsakomur zata-je\rcnie in potrpljenje. Odreči se je treba marsikateri navajeni dobroti. Je pa tudi doba in priložnost, ko lahko vsakdo, kdor le hoče in more, stori kaj dobrega za so-človeka. Sedanji čas zahteva velikih in dobrih src. ki so pripravljena delati plemenita dela. Pismo, ki smo ga prejeti in ga objavljamo za zgled in pobudo, se končuje z znanimi stihi »goriškega slavčka«, ki nikakor niso zastareli, marveč prav dandanes vsega spoštovanja viedm: Za vse je s\'et dovolj bogat in srečni vst bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnirm čutili. Nedelja odločitve Nemški drte\'niki prinašajo prve kratke komentarje k velikemu spopadu s Sovjetsko Rusijo. Graška »Tagespost« pravi, da je to bila redka nedelja, ko je padla za-vesa in ko je pojasnjeno skrivnostno dogajanje zadnjih mesecev v sovjetski politiki. Nato pra\"i člankar: — Hvaležnost tn občudovanje se d\nga v nas do našega Vodje. Da je uspelo vsakega našega sovražnika tako dolgo ločiti od drugih, dokler ni bil premagan od nemškega meča. to je Hitlerjevo delo. V tej veliki uri čutimo vsi, da gte zahvala njegovi politični genialnosti, da niso Poljaki in Norvežani, Belgijci. Nizozemci in Francozi, Srbi, Grki in Rusi naenkrat planili po nas in da so se torej razblinili angleški oboroževalni načrti. aNeues \Viener Tagbtatiedno pod svojim vzglavjem in mi jo je žena izpraznila, čim sem zaspal. Zadnji .čtts pa polagam listnico pod njeno vzglavje in jo najdem zjutraj vedno nedotaknjeno. Košnja se je začela Novo mesto 22 junija Hladno vreme in pogosti de? sta vzrok, da se je letos košnja detelj in travnikov zakasmila. Vroči dnevi pa so za košnjo zelo ugodni. Povsod se čuje klepanje ko^, ki v teh dneh tako prijetno udarja na uho kakor zvon jen je zvonov k velikemu prazniku. Saj pa je tudi košnja praznik dela, ki je uvrščen med važnejša kmečka dela, na katera se poljedelec kar slovesno pripravlja ter si izbira same dobre kosce in pridne grabi j i ce. Kakor splošno v sedanjih razmerah, je tudi pri košnji letos marsiikat dobro, kar bi sicer ko*sci radi zamenjali. Kc ni velike izbire kos, saj ni dobiti novih naroč'1 in imajo po trgovinah ostanke iz prejšnjih let, se uporabljajo tudi stare kose. Ob košnji se ne s/me poznat' pomanjkanje. zato kmečki gospodar poskrbi in če treba, si med letom pritrga. da je med košnjo prihranjene dovolj moke za kruh. pa tudi kaj svinjine mora še ostati za košnjo. Vinogradnik pa tudi ob slabi vinski letini, kakršna je bila lanska, pazi. da ostane za košnjo in žetev še dovolj, čeprav slabšega vinskega pridelka. Dolenjski vinogradnik hrani vino v kleti zidanice v vinogradu in ga za poliska dela po potrebi nosi domov v »puterhih« aH steklenicah Toda za košnjo, ko je vina več treba, pripelje domov sodček, ki je za to vedno pripravljen, tem bolj, če se obeta kaj prida vinska letma, kar se ot> košnji že pozna, saj je navadno tedaj že grozdje v cvetju. Letošnja košnja utegne biti precej izdatna, saj je večkratni dež pridno namakal zemljo in pospeševal rast. Obnovite naročnino! Nepouoljni učinki vročine Zdravemu, normalnemu človeku poletna vročina v običajnih okoliščinah seveda ne more posebno škoditi, kakor mu ne škoduje zimski mraz, če se ga zna primerno varovati. Vendar je cela vrsta poklicev, ki so vročini še posebe izpostavljeni in ki lahko postanejo njene žrtve. Slabi učinki vročine se kažejo tu v najrazličnejših oblikah od navadne in težke utrujenosti do sončarice, ki se konča s smrtjo. Prvi znaki, da vročina človeku škoduje, so neobičajen občutek izčrpanosti in slabosti, zavoljo katere ne more v redu opravljati dela. Sledijo pospešeni utrip srca, vrtoglavice, šumenje v ušesih, občutek gnusa, motnje v želodcu in črevesju, ki jih spremlja silna žeja in hudo znojenje, v bolj redkih primerih pa se pojavijo tudi mišični krči. V tem stanju izgubi človek sposobnost za delo, postane nepazljiv in se utegne ponesrečiti. Znanost išče že več desetletij pripomočke, ki bi odpravljali vročinska neugodja in po dolgem proučevanju jih je tudi našla. So zelo preprosti, od kar so ugotovili, da povzroča slabost pomanjkanje kloridov, posebno natrijevega klorida (kuhinjske soli), ki jih telo izločuje v vročini z znojem. Fiziologija nas uči, da znaša normalna gostota soli v znoju povprečno 0,1 do 0.5 odstotka. V 24 urah izločimo po tej poti Napad na letališče Končno smo prišli tako daleč, piše nemški vojni poročevalec P. K., da imamo v rekah povelje za napad proti Rusiji. Ura je ena po polnoči. Letalci so pozvani na sestanek. Nekateri med njimi so absolvi-rali že nad sto poletov proti sovražniku. Kakor na vsakem takšnem sestanku med letalci, je stvar opravljena s kratkimi besedami. Poveljnik označi cilj, ki je neko rusko letališče. Za polet je določeno krdelo bombnikov in lovcev. Znak za dvig, čas odleta, smer in višina, v kateri bo izvršen napad, vse je natančno dogovorjeno. Nekaj minut po drugi uri zjutraj se začenja nebo na vzhodu jasniti. Letala se dvignejo v zrak, eno za drugim. Neskončna veriga jih je, na čelu vseh leti poveljnik. Aeroplani zakrožijo in se zberejo, potem krenejo kakor jata težko obloženih ptičev na vzhod, proti meji. V prvem jutranjem somraku kažejo polja in travniki sivkasto barvo. Krdelo leti čez mejo. Ob istem času vidimo, kako se začenjajo spodaj premikati neskončne dolge kolone. To so prvi oddelki nemške vojske. Opazujemo veličastno igro nemškega topništva. Prve ruske postojanke so razbite. Junkersova letala se poženejo z vso silo čez rusko zemljo. Obramba ni še nikjer stopila v akcijo. Pač. Kakšnih 50 km za mejo se oglasijo prvi protiletalski topovi. Niso nam nevarni. Kakor pisana preproga se razvije pod rami ruska zemlja: travniki, njive, gozdovi, obliti z jutranjo zarjo. Ceste so prazne. Krdelo letal napravi ovinek in se usmeri proti mestu. Tam je gozdič in za njim mora biti letališče. Pripravili smo se za napad. Na tleh vidimo sovražna letala lepo razvrščena v polkrogu. Bombniki odpno svoje tovore in se v peklenskem tempu poženejo proti cilju. Bomba za bombo se trga od letal ln eksplodira na zemlji, enkrat, desetkrat, stokrat. Veličasten prizor! Sovražna letala gorijo, plameni zajemajo tudi barake in lope za letala. Vedno nanovo napadajo bombniki in rušijo v razvaline in prah vse pod seboj. To letališče ne bo nikoli več ogiažalo Nemčije. Ko je delo napadalcev opravljeno, se protiletalska obramba domisli, da je treba nekaj podvzeti proti napadalcem. Kakor rdeče kače sikajo izstrelki proti nebu. Nekatera letala so zadeta, vendar pa prepozno. Usoda letališča je zapečatena. Krenemo spet proti domu. Medtem se je naredil že svetel dan. Krdela kljub temu brez izgub doseže mejo, kjer korakajo vojaki naprej.... Trava, izvrstna jed Prof. Johnstone Wallace s cornellskega vseučilišča je po skrbnem proučevanju izjavil, da ima navadna trava veliko redilno vrednost in da ni daleč čas, ko se bo pojavila na mizah vseh prepričanih vege-tariancev in higienikov. Vsi vitamini, ki so najvažnejši za človekovo zdravje, pravi "VVallace, so v obilni meri zastopani v travi, razen vitamina D, vendar pa so v njej vsaj elementi, iz katerih sestoji ta vitamin. Ugotovil je, da vsebuje posušena trava 23-krat več vitamina A nego korenje, 22-krat več vitamina B-2 nego solata in 14-krat več vitamina C nego paradižniki. >Sedem kilogramov sena«, zaključuje ameriški učenjak, »zadostuje za enoletno potrebo, ki jo ima človek po vitaminih.« Preostane samo še to, da bi našli način, '- ali Grenlandije. Teden dni pozneje je tudi moskovska opazovalnica zabeležila potres, ki je bil od ruske prestolnice oddaljen 4640 km in v globini 100 km. Po vsej priliki se je tudi ta sunek zgodil v južni Grenlandiji. Giocatoli moderni — Moderne Igračke di concezione originale — v originalni izdelavi Kultnrnl pregled Uspeh italijansko slovenskega literarnega večera približno poi litra znoja ali 2 in pol grama soli. če prištejemo 12 do 15 g soli, ki ji izločimo s sečjo, vidimo, da ta izguba ni tako velika, da bi je ne mogli nadomestiti s soljo, ki jo dodajamo hrani. Povprečno dobi organizem iz jedi na dan okrog 20 g soli. Kadar pa se človek pošteno znoji, kakor v poletni vročini, ko lahko izloči do 7 in pol litra znoja, izgubi seveda dosti več soli. Ta sol se izločuje iz krvi ln tkiva ln od tega nastajajo omenjeni pojavi slabosti. če se jim hočemo izogniti, nam zadostuje torej, da vzamemo v vročini kozarec vode, v katero vržemo malo soli. Osvežujoča polivala >11 giardino di Esculapio« piše: »Kadar prične utrujenost kvarno vplivati na sile kogarsi bodi, n. pr. šolskega otroka, je najboljši način, da jo zavrnemo ta, da utrujeno osebo pohvalimo. Z ergo-grafi so napravili te poskuse v šoli in s tem aparatom, ki beleži delovno sposobnost, so ugotovili, da majhna pohvala iz učiteljevih ust utrujenemu učencu takoj dvigne sile. Graje so včasih potrebne, toda dobra beseda ima pogosto boljši učinek ko vsi upravičeni očitki. To velja za šolo kakor za urade, v tovarnah, v vojski in v družini.« Prodnzfone del sale — Pridobivanje sofi Un albero esotico — Eksotično drevo Prvi italijansko-slovenski literarni večer, ki ga je priredilo Narodno gledališče v ponedeljek v operi, se je srečal s predvečerom Janeza Krstnika. Večer poezije se je po naključju združil si »snom kresne noči«-. In medtem ko so po gričih goreli kresovi, poslednji simboli prastare, pagan-fke dobe z njeno religijo zemlje in sonca; medtem ko' so nad vonjivinr travami v lepem, svetlem večeru poletavale neštete kresnice, smo v Opernem gledališču prisostvovali večeru lirične poezije. In lirika je prav kakor kresn? noč pOlna tihe lepote, isker in žarenja. skritih plamenov in tajnih čarov, opojna in skrivnostna v svoji govorici zasanjanega človeškega sica. Tudi v lliriki govore neme stvari, tudi v nji sie pod dotikom čarobnega cvetja odpirajo zakladi. Ceh' zaklad' duše. ki ne more najti miru v zemeljski stvarnost:. In čim težje je življenje, tem bolj potrebujemo tolažbe velikih iskalcev tistih »sečnih resnic«, ki so po Pascalu viT najvišjih sipoznanj in največjega duševnega miru. Operno gledališče je bilo prav zadovoljivo obiskano. Predvsem se je opazila navzočnost predstaviteljev Oblasti: Visoki Komisar Eksc. Grazioli je poslal svoje pozdrave in čestitke po srvojem zastopniku comrn. Tigciiju, navzoč je bil Eksc. generali Robotti si številnimi častniki, katerih udeležba je dala prireditvi posebno slovesni značaj: prisotni so billi mnogi predstavniki slovenskega javnega in kulturnega življenja. Zastopana je bila univerza. Maikaatno marittimo — iz morja Trdi orehi v Afriki H »kapok« o »albero di formaggio« Kapo k ali sirovo drevo V Abesiniji je kljub močnemu pritisku britske vojske še vedno nekaj središč, ki dajejo močan odpor proti napadalcem. Med posebno trde orehe, ki jih ne morejo streti, spadajo Dankalija, Gondar in Džima. Dankalija je pokrajina, ki se razteza ob zapadnem nabrežju Rdečega morja ter sega od zaliva Adulis do Tadžurija. Ker tvori to ozemlje dostop k Rdečemu morju, je politično zelo važno. Dankalija ima kakšnih 180.000 četvornih km površine. Na njem živi hamitsko pastirstvo in ribiško ljudstvo Dankalijev, ki ga cenijo na približno 150.000 glav. Na zapadu Dankalije ležijo Amharske gore s Tanskim jezerom, iz katerega priteka Modri Nil. V deževnem času se tukaj zlije po tridesetih gorskih hudournikih toliko vode, da preplavi 600 četvornih km površine. Tako nastane podlaga za rodo- vitne letine, ki je spravila ozemlje Tan-skega jezera na glas žitnice Vzhodne Afrike. V okolici Tanskega jezera leži Gondar, drugo središče odpora italijanske vojske. Gondar je znan po svojih izdelkih amharskih zlatarjev, pa tudi sedlarjev. Ima 5000 prebivalcev, od tega jih je polovica duhovnikov in menihov. V Gondarju so namreč semenišča, samostani in bogoslovje za vso Vzhodno Afriko. Posebnost v mestu so razvaline velike cesarske palače, ki so jo zgradili Portugalci pred tristo leti. Kakšnih 600 km pod Gondarjem in 200 km jugozapadno od Adis Abebe se bori tretji oddelek italijanske vojske na ozemlju Džime. Vsi ti vojaki se vojskujejo hrabno in do skrajnih mej človeške možnosti. Zato je tudi Duce v svojem zadnjem velikem govoru izjavil, da se bo to ozem-lje, napojeno s krvjo, vrnilo nazaj v naročje Italije. Racioniranje In zdravje Glasilo nemške zdravstvene oblasti »Oeffentlicher Gesundheitsdienst« objavlja posledke o preiskavi zdravstvenega stanja nemških otrok, ki so lansko leto prvič obiskovali osnovne šole. Iz te preiskave je razvidno, da se je splošno fizično stanje nemških otrok med petim in šestim letom v primerjavi z 1. 1939. izboljšalo. To je videti posebno iz številk, ki se nanašajo na velikost in težo otrok, kakor tudi o njihovem zdravstvenem stanju po pregledih šolskih zdravnikov. Da se je stanje otrok navzlic vojni izboljšalo, pripisujejo pred vsem temu, da so starši, ki je nanje psihološko vplivalo racioniranje mesa in maščob, svojim otrokom iskali zadostnih nadomestil iz nera-cioniranih živil, pred vsem torej iz živil, ki vsebujejo mnogo ogljikovih hidratov in vitaminov. Iz tega, zaključuje »Oeffentlicher Gesundheitsdienst«, bi se mnogi lahko učili, da velike količine mesa in maščob otroškemu razvoju sploh niso potrebne. Kako je bilo z »Mustriouso V Londonu so po petih mesecih objavili podrobnosti o akciji osnega letalstva proti matični ladji za letala »Illustrrous«, ki je bila letos 10. januarja onesposobljena za boj. Po sedanjih angleških priznanjih je bil ta" vojni brod takrat z drugimi edinicami v sirednjem delu Sredozemskega morja, ko se je primeril prvi naipad. Najprvo sta se ga lotili dve letali s torpedi, toda ladja se je izstrelkom spretno izognila. Malo pozneje se je približal ladji val kakšnih 40 bombnikov, ki so spustili nanjo točo težkih bomb. Nekatere bombe so ladjo zadele, uničile njene obrambne naprave proti letalskim napadom, razdejale krove in povzročile požare. Eden teh požarov je zavzel kmalu nevaren obseg. Gasilci na krovu ga niso mogli obvladati in nastala je nevarnost, da se bo razširil na zaloge goriva, kar bi povzročilo eksplozijo. V tem položaju se je skušal »Illustrious« s pomočjo številnih rušilcev rešiti proti Malti. Toda nje krmilo je bilo razbito. Zateči so se morali k pomožnemu kmr»-nemu motorju. Zaa-adi ogromnih količin vode, ki so vdrle v trup, se je ladja nevarno nagnila in le z nadčloveškim naporom so dosegli, da ni voda preplavila tudi dinamov. Stebri dima, ki so jih povzročile kemikalije proti požarom, so zrak v prostoru pod krovom in v strojnih oddelkih tako pokvarile, da ga skoraj ni bilo mogoče več dihati. Ljudje so mogli skozi te prostore samo z mokrimi cunjami preko ust in nosa. V tem položaju je prišel tretji nemški Bapad. Nadaljnje bombe so zadele ladjo, ki se je začela vrteti okrog svoje osi. S težavo so jo obrnili proti Malti, a na tej poti je učakala še dva bombna napada. Končno, po sedmih urah nepopisnih naporov, je »Illustrious« dospel na Malto, kjer so ga pa letala osi še štirikrat bombardirala. V Londonu ne povedo, v kakšnem stanju je bil po vseh teh dogodkih, vendar pa se da iz opisov njegovega stanja ob začetku sklepati, kako je z njim. Sicer pa je po indiskreciji proniknila iz Gibraltarja vest, da so morali »Illustrious« zamenjati v Sredozemskem morju z drugo matično ladjo za letala, in sicer z »Victoriousom«. ANEKDOT Giuseppe Verdi je prisostvoval generalki za prvo uprizoritev opere nekega svojega znanca v Milanu. Med izvajanjem je imel klobuk na glavi, njegov sosed pa je začudeno opazoval da je veliki skladatelj klobuk od časa do časa snel in pomahal z njim proti orkestru in odru. »Kaj pomeni to?« je vprašal na zadnje sosed. »V novih arijah pozdravljam znanke iz svojih oper!« je odgovoril mojster z nasmeškom. T »če hočete videti glavo, se morate potruditi eno nadstropje više!« obličje predsednika Akademije znanosti in umetnosti je pričevalo, da tudi naša najvišja kulturna korporacija pozorno siprem-Ija delo za italijansko-siovensko duhovno zbliževanje; prisotni so bili številni slovenski književniki s svojim predstavi tel jem, pesnikom Otonom Župančičem in_s predsednikom Društva slovenskih književnikov prof. dr. Koblarjem. Ko se je dvignil zastor. je stopil na okusno drapirani oder prof. Umberto Urba-n i, ki je sam dal izpodbudo za to manifestacijo duha, kateremu je skozi dolga leta posvečal velik del svojega intelektualnega delovanja. Ob zbrani pozornosti občinstva je prebral v italijanskem jeziku svojo uvodno besedo, ki je s klenimi besedami izra-žala pomen večera in prikazovala italijanskemu delu občinstva vrhove slovenske poezije. G. prof. Urbani ie govoril: Zdaj se prižigajo zvezde na nebu in v poletni noči švigajo kresnice iz lesov. V poletni noči Sumljajo večni studenci in kakor v sanjah se zibljefo praprotovi tisti. To je čarobna ura cvetov, semen in vejic, ki odpirajo v tej noči oči, da uzrd svetega Ivana, ki pojde mimo njih. Obstal bo in kresniko-val vso noč do zore. Tako opisuje pesnik Murn-Aleksandrov bajno noč na predvečer Sv. Ivana, ki nas fe po srečnem naključja združil v opernem gledališču, da čujemo iz ust naših dragih recitatork ln cenjenih recitatorjev glas poetov, ki v svojih navdihnjenih spevih ponavljajo veevdilj vsakomur, ki jih vdano posluša, čar kresne noči. Ne bomo govoril o italijanskih poetih, od Danteja do Ade Negii; ves svet jih pozna nič manj nego mi sam' in zlasti jih poznajo Slovenci, katerih moderno kulturno življenje, ki jih ie usmerilo proti Italiji, je začel proii koncu IS stoletja pro-svetljenec baron Žiga Zois, sin očeta Italijana in matere Slovenke Duhovni sin italijanske kulture, ki ie s sonetom in tercino dvignil slovensko pesništvo do vrhunca umetniške popolnoiti fe bit France Prešeren; poznavalec itabjenske literature in pre\rajalec I. in 5, speva »Božanske komedije«■, ie Oton Župančič, po Prtšernu najsvetlejša zvezda na slovenskem Parnasu; sin slovenskega očeta in italiimske matere, največji prevajalec italijanskih pesnikov je Alojz Gradnik čigar »Italijansko lirikoje moj dragi prijatelj dr Luigi Sal-vini označil kot najznamenitejšo slovensko kulturno stvaritev zadnjega desetletja in ki jo po vsej piavici lihko smatramo za najbogatejšo in najbolj posrečeno Antologijo italijanske poezije, prevedeno na drug jezik. Manj lahka je bila izbirp. slovenskih pesnikov, ki jih hočemo na tem večeru predstaviti občinstvu, ker mi Italijani nimamo celotne Antologije slovenske lirike. Luigi Salvini je zbral v svoji knjižici »Liriche moderne slovene