Srenjskim zastopora v resni preudarek. Zdaj, ko je deželni zbor prenehal, in preden se zopet snide, je za srenje silno ražen čas. Prenaredbe srenjske postaTe je neobhodno treba, — to spoznajo vsi pametni ljudje, in prenaredila se bo; Tprasanje je le, ali bo prenaredba kmečkim srenjam na korist ali ne ? K a k o da bi se prenaredila, gred6 zdaj Tsled sklepa dež. zbora T 20. seji Tprašauja do političnih gosposk, do okrajnih in nekterib srenjskih zastopoT, ali »e skladajo a tem, kar je bil predložil dež. odbor in priporočil odbor za arenjske zadeTe t dež. zboru ? Niti od političnib gosposk, niti od Tečine okrajnih zastopoT ni kaj posebnega pričakoTati. Politične gosposke bodo tako odgoToi-ile, kakor Tlada hoče, in se n j i m bolj prilega; Tečina okrajnib zastopoT pa tudi ne bo zatajila tega, kar je predlagal odbor za srenjske zadeTe, kar je pa k sreči zbornica z Tečino glasoT za zdaj zarrgla. Ktere so pa tiste priTilegirane srenje Tsacega okraja, kterim se ima ta reč t pretres podati, ne Temo; menda bodo le tiste, o kterih se že popred Te, da bodo t smislu Tlade odgoTorile. To pa ne bi bilo dobro; zatorej praT prijazno opominjamo Tse sloTenske srenje :Ne d a j t e, da vam drugi juho zasolijo! Sami se oglasite in poTejte brez OTinkoT, kako naj bodosrenje uravnane, da bode boljse kakorje bilo dozdaj! PoglaTitna stvar, okoli ktere se Tse suče, je krajna policija, to je: akrb za Tarnost ljudi in imetka, ktera se je po srenjski postaTi od dne 2. maja 1864 (§. 24. 2.) srenjam t samostalno alj lastno področje izročila. V 10 letib se je pokazalo, da to ne gre. PotepinstTO, tihotapstTO, tatinstvo in roparstTO razširilo ae je po srenjah na kmetih tako, da si nibčer Teč žiTljenja in STOjega premoženja ni STest. Strme spoznajo to Tsi pametni ljudje, ljudstFO pa vzdikuje po pomoči. K m e t župan ne lnore nič storiti; zadoTO- ljen je, če mu potepuhi rdečega petelina na streho ne poženejo. Gorje ujemu, ce se hudobnežem zameri, življenja si ni Tec" STest! — Kdo bi torej naj pomagal'? Le političnagosposka zamore strahoTati hudobneže in TaroTati jaTni red. To je t dež. zboru izrekel mož, kteremu se očitati ne more, da bi ne bil prijatelj srenjske samoupraTe alj aTtonomije, namreč dež. glaTar Kaigerfeld sam. ,,UgoTarjati moram temu", — je vekel — ,,da bi skrb za jaTno Tarnost v oni meri oi-enjam pripadala, v kterej hoče Tlada srenjam to Tiinuti. Srenje imajo dolžnost pripomagati | k temu, da se jaTna Tarnost ohrani, toda po Tečjem skrbeti za jaTno Tarnost, ter uraTnati Tse, ! kar je za to neobhodno potrebno, je Tladina dolžnost, kajti je Tlada 5uTalka jaraega miru, a ne srenja!" Deželni glaTar se t tem popolnoma strinja z g. Hermanom, ter oba poudarjata: 1. da ne morejo srenje same in tudi dolžne niso oskrboTati krajno policijo; 2. da je to dolžnost držaTne oblasti, od ktere ljudstvo za Telike daTŠčine po Taej praTici Tarnost žiTljenja in imetka tirja; 3. ata oba za to, da se manjai okraji napraTijo, gosposka zopet med ljudstTO preloži, kar je za urno ZTršeTanje policije neobhodno potrebno, kajti če tatoTi Tedo, da je gosposka 4—6 ur dalječ t mestu, so celo brez skrbi, ker imajo za tiste, ki bi se jim drznili ustaTljati, revolverjeT in nožeT pri sebi. — Pa praT to je naJTeči spodtikljej, da bi se politične gosposke, ki so se pred 4 leti se le organizirale, zopet prenaredile in t manjle okraje sredi ljudstTa razdelile. Toda zgoditi se bo to Tendar nioralo, ker je podlaga te organizacije celo slaba in napčna. Čujmo zopet glas deželnega glaTarja, žl. Kaiserfelda, t tem. ,,Srenjam" — je govoril t 20. seji — nmora se zTrševanje njih dolžnosti s tem zlajsati, da se politične gosposke bolj primerno osnujejo. Nekteri mishjo, da je zdaj še prerano, politične oblastnije in njih o8iioto prenarejati, ker je še le 1. 1868 postaTa bila dana, kako pol. gosposke osnoTati. OsnoTa se je sicer res Se le leta 1869 zTršila, toda na kar se je pri tej osnoTi mislilo, se ni izpolnilo. Mislilo se je na to, da bodo srenje in drugi zastopi Telik del onih posloT, ktere so poprej politične gosposke opraTljale, lahko zvršeTali, da se jim cel6 še TeS posloT prepustiti zamore. V s e tose pani izpolnilo! — Nekteri tudi mislijo, da naTstane Telik brup, ako se osnoTa pol. oblastnij zupet pienaredi. Toda Tsak dan se bolj kaže, dajetaosnova nedostatna (ungenltgend), kar spričuje tudi Tladino početje, kajti ni še 2 leti, kar se je okrajno glaTarstTO t Licenu t dTa okraja razdeliti moralo, in raTno zdaj se ho6e tndi celjsko oki\ glaTarstTO razdeliti. Hrup in nestanoTitnost službe zarad tega ni naTstala in naTstati tudi ne tnore, ako se tudi Tprihodnjič t posamesnih slučajih ozir jemlje na potrebe, ter 66 enake premembe tudi pri druzih okr. glaTarstvih godijo." — Odbor za srenjske zadeTe je pa, kakor smo zadnjič natanko razložili, za policijske in tudi druge iadeTe, kterim srenje — po mislih teh teoretikov — niso kos, predlajjal posilno zloženje toč srenj t rupraTno srenjo" (Verwaltung8gemeinde), ktere zastopniki bi bili predstojniki dotičnih zloženih srenj in še nekteri drugi izmed odbornikor, vlada bi pa tem erenjam dala uraduikov. V iinenu Tlade je temu pritrjeTal dež. predsednik, žl. KUbeck. Po piavici je pa zoper to noTo oblast ugoTarjal dež. glaTar, dr. Kaiserfeld, rekoč: nUpravne grenje bile bi naravnoč nasprotne samoupiavi, ne bilebidiuga, kakorTladi poToljna napraTa, za srenje pa silno draga BtTar." — Po naših mislih bi prav ,,upraTne srenje" tudi za našo narodnogt in politično STobodo silno nevaine bile, kajti uradnik bi župane t rokah imel in politiko sukal po 8Toji, t. j. vladini volji. če se torej taka dva zvedenca, kakor sta deželni glaTar, dr. Kaiserfeld, in g. Herman, v poglaTitnib rcčeh zastran prenaredbe srenjgke postaTe in jaTne upraTe skladata, je naraTnoč dolžnost Tgeh srenj, da podpirajo — in to t stojo naJTeCo korist — blage namene teh gospodoT. Naj ae v pojasnjenje dostaTimo, da bi naj po g. BermanoTetn predlogu nove okrajne gosp6ske T8O oblast: politično, sodnijsko in daTkarsko v rokab iinele. Tako bi kmet lahko opraTil Tse, karkoli ima pri goaposki opraviti, t enem dneTU, na enem mestu in — za poloTico bolj ceno kakor zdaj, ker bi gosposka morala tudi Tse to storiti, kar je zdaj treba za noTO plačilo pri notarju napraTljati dati. Ker je torej koriBt te osnoTe za kmečke sreDJe tako očitna, poTzdignemo glaa in opominjamo srenjske zastope, da se oglasite in t 1 pravem času t peticijah do dež. odbora sToje želje in tirjatve na znanje daste. Ce se pa zdaj ne ganete, se tudi pritožeTati ne boste mogli, ako |*se srenjske postaTe b r e z t a s spremenijo tako, j da ne bo boljše, ampak t mnogem oziru še slabeje za Tas! — Berite iu premislite praT dobro, kar smo Tam danas in t prejšnjem listu glede srenjskih zadeT obširno poTedali. — Prihodnjič Tam pa podamo načrt prošnje do dež. odbora za porabo.