Govor gosp. deželnega glavarja in predsednika c. kr. kmetijske družbe grofa Thurna
v seji deželnega zbora 23  decembra 1887.
Da sem si izprosil beseite k tej točki dnevnega reda, prihaja od tod, ker hočem visoki zbornici priporočiti prošnjo kmetijske družbe. Kmetijska družba stori vse, kar le more, da bi pospešila kmetijski napredek   po   deželi.    Primanjkuje ji  pa denarnih pripo-
močkov za uspešnejše delovanje. Število udov se je pomnožilo izdatno, danes nas je nad 828. Letnina znaša 2 goldinarja za uda, a polovico doneskov dobivajo dotične podružnice za svoje namene. S tistim goldinarjem, ki ga dobi družba od udi,* mora zastonj preskrbovati družbeni list „Kmetovalec", oziroma nemškega „Oecoooma". Z doneski udnimi ne more družba zate-gadel nič uspešnega za napredek kmetijski ukreniti. S pičlimi dohodki, ki niti ne znašajo 4000 gold., mora toraj družba plačevati pisarniško osobj% osobje pod-kovske šole, vrtnarja, davke, mora vzdržavati podkov-sko šolo, živinozdravnico, poslopja in veliko drevesnico. Ta drevesnica bode ob svojem času veliko koristila deželi. V drevesnici je uže sedaj na 30 000 cepljenih enoletnih do triletnih drevesec. Od leta 1888. dalje bodemo cepili od 16.000 do 18.000 drevesec na leto. Iz te drevesnice bode dajala družba nekoliko zastonj, nekoliko prav po ceni izdatno število drevesec. Dalje vzdržuje družba poikovsko šolo, ki je velike važnosti deželi. Sicer dobiva družba za to šolo državne podpore, a ta ne zadostuje nikakor. Ravno tako važna je tudi od družbe vzdrževana živinozdrav-nišnica. Gotovo so to zavodi, katerih obstanek je deželi neogibno potreben.
Na Štajarskem vzdržuje podkovsko šolo dežela, in na Koroškem dala je dežela 2000 gld. za popravo poslopja, ki ga je podarila tudi dežela.
Vsled umnega ravnanja je napredovalo konjstvo pri nas kaj zelo, za kar gre gotovo velika zasluga bivšemu komandantu žrebčarske postaje na Selu, gospodu ritmajstru Wildu, kateremu si dovoljujem izrekati tukaj zahvalo (klici: dobro, dobro!). Žalostno pa je, da naši gospodarji precej prodado vsa boljša žre-beta iz dežele in da gledajo konju le na vnanjost in nič na rabnost. Temu nedostatku bi odpomogli najbolj, ako bi uvedli tudi pri nas, kakor so jih po sosednih deželah, konjske dirke za vožnjo v dir (trab). S takimi dirkami bi vplivali, da bi konjerejci dlje časa imeli pri sebi mlade konje, ter jih urili, da bi bili rab-nejši in krepkejši. Iz prva bi zadostovali po dve dirki: ena na vojaškem vežbališču pri Ljubljani, druga na srenjskem pašniku pri Šent Jarneji za dolenjsko stran. Seveda bi se smeli teh direk udeleževati le mlade kobile in žrebci, ki so vzrejeni na Kranjskem. Po drugih deželah so dirkarske družbe; tudi pri nas je želeti take družbe. Za sedaj bi mogla to zvršiti družba, oziroma njen konjarski odsek.
(Konec prihodnjič.)
18
Govor gosp. deželnega glavarja in predsednika c. kr. kmetijske družbe grofa Thurna
v seji deželnega zbora 22. decembra 1887.
(Konec )
Še veliko važnejše nego konjarstvo je govedarstvo; ono more najbolj pomagati kmetu, prenašati težave sedanjega časa. Dobro bi bilo, da bi imeli na leto najmanj po tri premovanja po deželi, ali še bolje toliko, kolikor je konjskih. Štajarska dežela daje v to svrho 900 gold. na leto. Lansko leto je dovolil slavni zbor za premovanje v Metliki in v Bohinjski Bistrici 300 gld. Navzoči sem bil pri obeh premovanjih in reči smem, da je bila udeležba kaj živahna, da so gospodarji prignali z veseljem živino na razstavo. Ni dvombe, da tako premovanje vzpodbuja in dobro vpliva na ži-
vinorejce. (Klici: Tako je.) Ministerstvo daje za premije po 400 gld. na leto, za režijske stroške mora pa skrbeti družba. Koristno bode, ako dovoli dežela za premovanja stalno podporo (Klici: Dobro, dobro!/ taka Ravnokar berem v „Tagespošti", da je dovolil koroški deželni zbor za premovanje bikov od 1. 1888 dalje po 3000 gold. na leto.
Želeti je, da bi imeli većo subvencijo za govedarstvo, da bi pomnožili število dobrih plemenskiti bikov. Državna pjdpora v znesku 2000 gold. nikakor ne zadostuje v ta namen, in tudi deželne postave o ravnanji s plemenskimi biki ni moči zviševati, zato je prosila družba, da jo popravi deželni zbor. Da napreduje konjarstvo tako lepo, prihaja od to i, ker smejo spuščati le licencevaiie žrebce; ko bi imeli tuli zadosti sposobnih bikov, bilo bi ravno tako z govedarstvom.
Za ubrambo trtne uši je uže ukrepal slavni zbor. V tem oziru treba bode pač velike požrtvovalnosti deželne.
Ko bi bila družba bolj podpirana v gmotnem oziru, storiti bi mogla veliko već za prevažno sadjarstvo. Družbena drevesnica ne bo zadostovala vsej deželi. Po deželi morajo ustanoviti ljudskim šolam drevesnice in ravno tako kmetijskim podružnicam. Po teb drevesnicah bi lahko kazali, kako je z drevjem pravilno ravnati.
Povekšano letno podporo porabili bi nekoliko tudi za nakup gospodarskega orodja, katerega bi dali občinam v skupno porabo, za popravo potov na planine, za nakup dobrega semena itd.
Kranjska dežela daje kmetijski družbi 1050 gold. letne podpore, za katero izrekam visokemu zboru najtoplejšo zahvalo v imenu družbe. Štajarska dežela daje kmetijski družbi za premovanje goveje živine 900 gld., za izdavanje gospodarskega lista 2600 gld, za splošne reči 4400 gld., za kulturnega inženirja 1200 gld., vsega skupaj torej 10.000 gld. Koroška dežela dajala je do-sedaj kmetijski družbi 2500 gld., a od letos naprej da-/ jala bode 4000 gld. več za govedarstvo in sadjarstvo, vsega skupaj torej 6500 gld.
Kdo more tajiti, da niso slabe kmetijske razmere na Kranjskem in da kmetijstvo vedno bolj ne propada in ne hira?! Naša dežela ima uže v teritorijalnem oziru posebnosti, katere niso ugodne, na pr. močvirje pri Ljubljani, Kras na Notranjskem, pokrajine, ki trpe od povodenj itd. Na Gorenjskem izhaja kmetovalec laže, ako tudi ne prav dobro, kajti ima več priložnosti, da si kaj zasluži. Gorenec laglje proda pridelke svoje, k njemu pa prinašajo denarja tudi tujci. Dolenjci so v dokaj slabšem položaji. Toča jim pobija redno, ljudje nimajo niti potrebnega živeža, iščejo si dela zunaj domovine ter se preseljujejo v Ameriko. Pridelke proda-jejo težko in prav po ceni, (klici: Tako je!) in to največ zategadel, ker je vožnja predraga, ker Dolenjska nima nobene železnice. (Klici: Tako je!) Gospodarske težave mora trpeti veliki kakor mali posestnik.
26
Kmetijska družba je uverjena, da pozna slavni zbor kmetijske težnje in da skuša zboljšati kmetovalčevo stanje. (Klici: Ees je.) Ob vsakem zborovanji store se ukrepi, ki imajo namen, pomagati kmetovalcu. Gotovo ne bo pozabil slavni zbor kmetijskega stnnu, ako se mu posreči konvertovanje zemljiškega odveznega dolga. (Klici: Dobro, dobro!)
Priporočam torej prav živo prošnjo kmetijske družbe in prosim, naj jo blagoizvoli uslišati slavni zbor, kolikor mu je le mogoče. (Živahno in dolgotrajno odobravanje.)
27