glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIII 26. marec 1986 številka 3 Glasilo ureja uredniški odbor Altonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik). Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Snidaršič, Marko Švent, Darja Horvat in Miha Srebrnjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Letošnjo pomlad smo težko pričakovali. Zapoznela zima nam jo je krepko zagodla, tako da smo si kar oddahnili, ko so se pojavili prvi toplejši. sončni žarki in začeli topiti debelo snežno odejo. Vinogradi in polja, ki so spričo dolge zime do sedaj mirovali, so znova oživeli. Pridne roke jih obdelujejo, da bodo znova obrodili sadove. Tudi v Novolesu smo že nestrpno pričakovali konec zime in debele snežne odeje. Letošnja zima z žledom v decembru 85 in visokim snegom v februarju in marcu je močno otežila dobavo hlodovine. Kljub izrednim naporom, ki so ga pokazali delavci GG, je za nekaj časa zmanjkalo hlodovine, zaradi česar je nekaj časa stala Žaga v Soteski in delno žaga v Straži. Le prizadevnosti gozdarjev in iznajdljivosti v Novolesu se je treba zahvaliti, da ni prišlo do večjih zastojev. Letošnji 8. marec, dan Žena, smo praznovali delavno. To pa še ne pomeni, da v Novolesu ne znamo ceniti tega praznika. Zavedamo se, da moramo biti močno hvaležni ravno pridnemu in spretnemu delu naših žena in deklet, ki dan za dnem garajo ob strojih. Vemo tudi, da so močno obremenjene Z domačim delom in vzgojo otrok. Zato jim iskreno čestitamo ob, njihovem prazniku. V tej številki glasila si boste lahko prebrali marsikatero novico. Opozarjamo vas na članek dr. Baloga o potrebnosti in o možnostih izvedbe preventivnega zdravstvenega varstva delavcev. Delo v Novolesu je take narave, da vpliva na zdravje delavcev, podvrženo pa je tudi nastajanju poškodb. Prosimo vas, da posredujete svoje mnenje uredništvu glasila. Nadalje vas opozarjamo na razpis poletne sezone, v katerem si boste lahko prebrali o možnostih letovanje v letošnjem letu. Na zadnji strani glasila je objavljena PRIJAVNICA za letovanje. Če ste interesent za letovanje, jo izpolnite in izrežite ter pošljite na naslove, ki so navedeni na prijavnici. Kmalu se bo izteklo prvo tromesečje poslovanja v letošnjem letu. Prve ocene niso vzpodbudne, to nas obvezuje, da na-pnemo vse sile in vsak na svojem mestu da od sebe čim več. * ' •S. Občni zbor Gasilskega društva Novoles Novo v TPI-ju Januarja letos so pridobili v tozdu TPI nov stroj Diispohl za oblačenje iverice. Z novim strojem so v proizvodnji avtomatizirali najtežji del delovne operacije. Z novim strojem bodo imeli okrog 30% prihranka na lepilih in eno delovno mesto manj. V TPI-ju upajo, da bodo dosegli tudi kvalitetnejše plastificiranje iveric. Prevzeta lakirnica 19. marca 1986 je končno tehnično prevzeta nova lakirnica v tozdu TPP, ki bo poskusno začela obratovati konec aprila, in trdno upamo, da bo ob koncu leta začela delati s polno zmogljivostjo, s čimer bo dokončno razrešil težak problem lakiranja v Novolesu. Vzorno naložen vagon Tako lepo naložene pošiljke žaganega lesa na (ozdu Žaga že lep čas (ali bolje nikoli) niso prejeli. Pri dosedanjih dostavah so imeli redno hude probleme z nesolidno naloženimi deskami, ki so ležale vsevprek po vagonu. Da bi bila čaša grenkobe polnejša, so bile pomešane med seboj različne debeline dolžine. Na Žagi so večkrat intervenirali pri pristojnih na BLP, da naj od dobaviteljev zahtevajo nalaganje žaganega lesa po mednarodno dogovorjenih predpisih. Vse prošnje in zahteve so hile zastonj. Zato je ta lepo naloženi vagon žaganega lesa, ki je prispel iz Valjeva, toliko lepši primer, daje možno doseči tako dostavo lesa, kot jo predpisi terjajo in katerih sc mora držati tudi tozd Žaga, ko odpremlja svoje izdelke. Sestanek z inšpektorji v adaptirani sejni sobi v tozdu TPP __... Barake ni več V tozdu TPP so podrli tudi barako, ki je nekoč služila za skladišče. Na tem mestu bodo postavili novo vratarnico. Vesti iz tozdov Volitve so bile uspešne v naši DO V četrtek, 13. 3.1986 smo volili delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in v zbor združenega dela. Volitve so dobro uspele, kar priča o primerni zavesti volilcev. V ZOZD-ih iz področja novomeške občine, za katere so do tega trenutka znani rezultati izida volitev, je volilo 89% volilnih upravičencev. V sredo, 19. 3. 1986 smo konstituirali tudi že skupne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in konference delegacij za zbor združenega dela. V priloženem seznamu so navedeni izvoljeni delegati, ki vas bodo po pričakovanju zadovoljivo zastopali. Slovesen izgled na dan volitev Konferenca delegacij za zbor združenega dela po tozdih DSSS BUKOVEC JANJA BUKOVEC JOŽICA MEDLE SLAVKO NOVAK ZMAGO PEZDIRC IVAN UDOVIČ ZMAGO USENIK JANEZ BLP BRUDAR SLAVKO DERGANC JOŽICA FURLAN MAJDA JAKLIČ KAREL KOTNIK PAVLE SOTLER JUDITA STARIČ BRANKA ŠOBAR STANE TAVČAR MARKO VIDMAR SLAVKO TDP FRANKO MIRO MIŠJAK SILVO PA VSA NADA RUDOLF MARICA ŠENICA ANDREJ ZAMAN DUŠAN ŽUPEVEC MIRO TVP NOVINEC FRANC GRIL MATIJA BEDEK META nam. pred. ZUPANČIČ ADOLF REDEK FRANC predsed. STOPAR KAREL PLUT MILAN TPP BAJT ANDREJ BOGOVIČ JOŽE predsed. CVELBAR IVAN KASTELIC MILENA KOVAČIČ IVAN POLYAK MILKA ZUPANČIČ CVETO TSP BESEDNJAK ANDREJ BUKOVEC BRUNO nam. pred. KREN CVETA LEGAN ANTON LUZAR MIHA POVŠE JOŽE član JERMAN IVAN TPI BRADAČ JOŽE HROVAT FRANCI član KRALJ ZDENKO MIRTIČ IVAN MURN JOŽE PAVLIN MARTINA PESTOTNIK MILAN ŽAGA PAVLIN MARTIN KOČMAN JOŽE MILANOVIČ RA DOJK Anam. pred. KRALJ UROŠ PIRNAR ALOJZ ŠERCELJ SILVO KADRIBAŠIČ SULEJMAN TES BRADAČ JOŽE GORENČIČ ALOJZ PAPEŽ FRANC TURK JOŽE predsed. UDOVIČ JOŽE ZUPANČIČ TANJA ZUPANČIČ CIRIL TGD GORENČIČ JOŽICA ISKRA MAGDA KONCILJA JOŽICA KRAŠOVEC JOŽE LEGAN MIHA LONGAR STANE PEČJAK ANDREJ Delegacija SIS: zaposlovanje Hren Boštjan TES Poglavec Stojan pred. TES Panjan Tone DSSS Turk Magda DSSS Avguštin Ivan TDP Bec Viktor TDP Parapot Edo TGD Majerle Igor TSP Šuštaršič Brane _ TSP Avguštin Alojz ŽAGA Turk Stane nam. p. ŽAGA Grabnar Jože TPI Jordan Alojz TVP Mezek Marjana član TVP Zajc Zdravko TPP Bačar Marko TPP Žnidaršič Andrej BLP Delegacija SIS: pokojninsko invalidsko zavarovanje Mezek Rado TES Mišmaš Franc TES Hren Štefka nam. p. DSSS Fabjan Tone DSSS Černič Mirko TDP Horvat Nada TDP Leko Zoran TGD Rozman Alojz TSP Šenica Jože član TSP Jerman Jože ŽAGA Davidovič Anto ŽAGA Zoran Mihael TPI Mervar Franc TVP Vidmajer Alojz pred. TVP Golobič Martin TPP Smerke Alojz TPP Jarc Ana BLP Delegacija SIS: samoupravna stanovanjska skupnost Rajlič Miro TES Rebselj Jože (ml.) TES Horvat Darja pred. DSSS Kregar Emilija Džankovič Darinka DSSS nam. p. TDP Pirkovič Viktor TDP Šoško Tatjana TGD Jernejčič Franc TSP Kasunič Verica TSP Fifolt Franc ŽAGA Muška Franc ŽAGA Šporar Ivan TPI Avguštin Fanika TVP Bobnar Anica TVP Zupančič Franci TPP Bele Marija TPP Štavdohar Stane član BLP Bobnar Stanka pred. DSSS Fink Jože DSSS Bezeg Vera nam. p. TDP Rebolj^Andrej TDP Murn Štefka TGD Marc Sonja TSP Učjak Mihaela TSP Kasun Irena ŽAGA Poglavc Peter ŽAGA Kralj Jožefa TPI Skube Brane TVP Mervar Štefka TVP Tramte Stane TPP Kosec Berta TPP Šnidaršič Stanka BLP Delegacija SIS: telesna kultura Avguštin Jože TES Vidic Tatjana TES Kosmina Gorazd pred. DSSS Vidmar Igor DSSS Brezovar Alojz TDP Spudič Josip TDP Kocjančič Anton TGD Marolt Darko TSP Sepoher Martin TSP Zamida Alojz ŽAGA Štih Dušan ŽAGA Vidmar Albin (ml.) TPI Zupančič Peter TVP Novak Zvonka TVP Vidmajer Miran TPP Brine Karmen član TPP Dular Zdene nam. p. BLP Delegacija SIS: kultura Avsenik Igor TES Poglavc Damjana TES Doltar Janez član DSSS Volf Zvonka DSSS Lemovec Franc TDP Šenica Jožica TDP Mirtič Slavko pred. TGD Gorše Vinko TSP Konda Jožica TSP Pugelj Ivan ŽAGA Erlah Anton nam. p. ŽAGA Delegacija SIS: zdravstvo Meleh Marija član Pirc Franjo (Nadaljevanje na 4. str.) TES TES Vzdrževanje fizične kondicije Riše in piše: I. Balog nf — Pri pregledu ne najdem nič posebnega, tudi preiskave krvi so v redu. — Zakaj se pa tako hitro utrudim, predvsem če grem po stopnicah? — To je zaradi slabega fizičnega stanja. Poizkusite si izmeriti indeks svoje fizične kondicije. Kako se to izvede? hi Izmerite razdalji od avta do ceste (ali pa kako drugo razdaljo) in poizkusite, kolikšno razdaljo lahko pretečete v 12-tih minutah. Na priloženem grafikonu nato odčitajte indeks svoje kondicije. — Kako daleč bi moral teči v 12-tih minutah, da bi se mi pokazala dobra kondicija? — 50-letnik (50 let star) bi moral preteči 1900 metrov, za vsakih 5 let pod 50 let je treba dodati 150 Volitve ’86 (Nadaljevanje s 3. str.) Bradač Andrej TPI Kulovec Branka TVP Vodišek Anica TVP Strugar Marjan TPP Kastelic Marjana TPP Medic Milena BLP Delegacija SIS: .raziskovanje Jerič Janez TES Jevšček Matej član TES Kosec Andrej pred. DSSS 4 IfiKS^SfeS Šegina Ivan DSSS Bukovec Franc TDP Čukajne Jože TDP Legan Matjaž TGD Jeriček Jože nam. p. TSP Luštek Franc TSP Majster Mladen ŽAGA Verščaj Marjan ŽAGA Kastelic Jože TPI Muhič Peter TVP Šenica Jože TVP Udovč Franc TPP Hočevar Jože TPP Bartolj Jože BLP Delegacija SIS: izobraževanje Berkopec Gabriel TES Erjavec Darko (ml.) TES Peterlin Brane DSSS Vizjak Vanja pred. DSSS Avguštin Jerica član TDP Fajdiga Vid TDP Koncilja Vojko TGD Medle Franc nam. p. TSP Rolih Ivan TSP Pirc Jožica ŽAGA Murn Alojz ŽAGA Pavlin Jože TPI Jordan Zvone TVP Darovec Janez TVP Muhič Jože TPP Peperko Greta TPP Gorjup Tomo BLP Delegacija SIS: socialno skrbstvo Grum Jože TES Stopar Ivan TES Jaklič Slavka DSSS Mihelič Marija DSSS Gnidovec Jože TDP Hrovat Janez nam. p. TDP Lovše Ivan TGD Avsenik Ana TSP Kumelj Danica član TSP Ažnoh Jože ŽAGA Starešina Branka ŽAGA Dragan Janja TPI Erpe Marinka TVP Povše Nevenka TVP Kralj Anton pred. TPP Crnoja Stipe TPP Mehle Konrad BLP Delegacija SIS: otroško varstvo Lešnjak Marija TES Zaletelj Darinka TES Novinec Vesna DSSS Žitnik Janez DSSS Avguštin Miran TDP Markovič Jelka TDP Rojc Slavka nam. p. TGD Marc Sonja TSP Strajnar Anica TSP Novak Marija Škedelj Marjeta ŽAGA ŽAGA Zupančič Peter TPI Darovec Marjana TVP Hrovat Jožefa TVP Bajzek Štefka član TPP Kastelic Irena TPP Avguštin Domine pred. BLP Celovita zdravstvena zaščita delavcev v prihodnosti Opis naših načrtov in hotenj, kako bi zagotovili v Novolesu čimbolj celovito in učinkovito zdravstveno zaščito delavcev v Novolesu. Celovita ali kompleksna zdravstvena zaščita delavcev obsega vrsto ukrepov, ki so naravnani na izboljševanje fizičnega in mentalnega zdravja delavcev oz. njihovih delovnih zmogljivosti. Zajema pravočasno odkrivanje in zdravljenje ter preprečevanje bolezni, preprečevanje nastajanja vseh vrst poškodb (nesreč pri delu), rehabilitacijo rekonvalescentov (okrevancev) ter zdravljenje mentalno in psihično prizadetih. Ukrepi, ki jih v ta namen uporabljamo so prav tako mnogostranski (kompleksni). Da jih lahko učinkovito uporabimo, moramo aktivirati vrsto medicinskih in drugih znanstvenih disciplin. Najbolj nepogrešljive so naslednje discipline: fiziologija dela, toksikologija, tehnologija, psihologija in higiena. Pri raziskovanju problematike preventivne zdravstvene zaščite delavcev opravljata higiena in medicina dela naslednje naloge: 1. profesionalna orientacija: pred nastopom dela se opravijo medicinske, klinične, psihološke in laboratorijske raziskave in v skladu s psihosomatskimi in fizičnimi značilnostmi posameznika se potem poišče ustrezno delovno mesto. Taka orientacija zagotavlja racionalnost, humanost in večjo učinkovitost pri zaposlovanju; 2 3 2. sistematski pregledi delavcev Cilj le-teh je zgodnje in pravočasno odkrivanje obolelosti ali bolezni; 3. analiziranje in raziskovanje pogojev dela ter proučevanje vplivov delovnih pogojev za zdravje. Tu gre za proučevanje tehnologije dela, higiensko sanitarnih pogojev, za proučevanje obolelosti in v povezavi s tem postavljanje planov s sistematskih periodičnih pregledov in nivoja strokovne obravnave obolelih. Pri tem ne smemo zanemariti tudi opredelitev finančnih sredstev; 4. skrb za rehabilitacijo in rekreativno udejstvovanje 5. sodelovanje na pripravi ukrepov na področju psiho-fiziologije dela oz. humanizacije dela: urejanje medsebojnih odnosov, ritem dela, odnosi odpravljanje fiziološko neprimernih položajev telesa pri delu, statično delo, prekomerno in nočno delo, alkoholizem, emocionalni stresi, psihofizična kondicija na sploh; 6. organizacija službe prve pomoči in skrb za zagotavljanje sredstev za potrebe prve pomoči: služba bi zagotavljala pravočasno pomoč nenadoma zbolelim, poškodovanim, zastrupljenim in zagotovila primerna sredstva (aparature za oživljanje, obveze, zdravila itd.) ter vršila kontrolo nad njimi; 7. organiziranje in izvajanje zdravstvenega prosvetljevanja med delavci: to področje dela je zelo pomembno, vendar Dr. Ivan Balog smo ravno za ta sklep preventivnega zdravljenja kadrovsko slabotni in tudi t.i. »filozofija« v OZD o teh vprašanjih ni ustrezno naravnana; 8. natančno in dosledno vodenje evidenc in statistik o boleznih in poškodbah ter izdelovanje analiz o stanju; 9. ukrepanje na podlagi izvedenih analiz pod točko 8: spreminjanje delovnih pogojev, posebno na rizičnih delovnih mestih, prerazporejanje ipd. PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, Opekarska 4/a RAZPISUJE deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.- dinarjev in VABI K SODELOVANJU nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige. K sodelovanju vabimo večje število honorarnih — predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce. Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov. Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p. p. 9. 10. delo na preprečevanju nastajanja profesionalnih bolezni in poškodb pri delu (tudi izven dela, katerih je veliko); 11. transport obolelih, zastrupljenih ali poškodovanih: potreben bi bil poseben avto, opremljen s pripomočki za obolele; 12. zgodnje, pravočasno odkrivanje okvar zdravja oz. možnosti nastopa zastrupitve ali poškodbe in sodelovanje pri premeščanju ogroženih delavcev, začasno ali stalno, na druga delovna mesta 13. medicinski pregledi, rehabilitacija po poškodbi ali zastrupitvi ter ponovna profesionalna selekcija 14. priprava ukrepov za zaposlovanje omejeno sposobnih delavcev. Zgoraj naštete naloge preventivnega zdravstvenega varstva delavcev v sedanji kadrovski zasedbi, v prostorski opremljenosti in z razpoložljivimi instrumenti oz. opremo, ne moremo opravljati. S tem, s čimer razpolagamo sedaj, lahko zadovoljimo samo minimum kurativnega zdravljenja. S tem samo gasimo požar, ne moremo pa vplivati na vzroke njegovega nastanka. S primerno adaptacijo 'prostorov, nabavo ustrezne aparature in medicinskih pripomočkov, bi pa lahko dosegli vsaj minimum delovanja preventivne zdravstvene pomoči. Balog Ivan GlKOTOll© Ostalim težavam se je pridružili Letošnje leto seje za Novoles začelo resnično neprijetno. Vrsti problemov, s katerimi se je začelo poslovno leto, seje pridružilo še pomanjkanje hlodov. Skladišča, ki so običajno visoko zadelana s hlodi, so bila sredi marca meseca domala prazna. Zaradi tega so bili prisiljeni ustaviti proizvodnjo na žagi v Soteski in žagalnici na tozdu Žaga v Straži. Le za las se je ustavitvi proizvodnje izognil tozd TVP. Ti zastoji bodo vplivali na izpolnjevanje začrtanih planov. Kot vsako zimo, smo tudi letošnjo bili pri oskrbi s hlodovino listavcev in iglavcev v celoti odvisni samo od Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Namreč, v tem času tudi naši ostali dobavitelji iz SR Hrvatske in Bosne pretežno oskrbujejo svojo domačo — področno lesno industrijo in Novolesu so vrata v tem času na teh področjih zaprta. Letošnja zima se je pričela z visokim snegom in ŽLEDOM že v drugem tednu novembra in se nadaljevala v december. Ker so sečišča bukve in iglavcev na področju GG Novo mesto predvsem v višinskih predelih (Rog, Gorjanci, Brezova reber) je bilo delo v gozdu močno oteženo in tako so uspeli gozdarji v novembru in decembru dobaviti le cca 60% planiranih količin, kljub temu, da so vlagali občutne napore — vremenske razmere so bile pač močnejše. V januarju so se dobave normalizirale, saj je GG Novo mesto dobavilo okrog 2500 m' bukovih in 1200 m} jelovih hlodov, na žalost pa je februarski sneg, ki se je v tedenskih intervalih pojavljal tja v prvi teden marca, v celoti blokiral možnosti za delo v gozdu. Kljub izredno težavnim razmeram in visokemu snegu smo prejeli v februarju 1700 m3 hlodov listavcev in 370 m' hlodov iglavcev. V ilustracijo naj povem, da Novoles povprečno predela cca 6.500 m' hlodov, od tega 1200 6 0WSfl@S Vili Pavlič, podpredsednik KPO Po izredno kritični zimi lahko pričakujemo normalizacijo pri oskrbi s hlodovino Krljišče iglavcev v Soteski 8. marca 1$6 mi jelovih, 4500 m) bukovih in cca 1000 m} eksot, topole in ostalih listavcev. V zimskih mesecih, ko je primanjkovalo predvsem bukovih hlodov smo v TOZD TVP povečali delež porabe okume in topolovih hlodov, na Žagi Straža smo skušali manjko hlodov nadomeščati z dobavami žaganega lesa, da bi kolikor toliko omogočili nemoteno proizvodnjo v finalnih TOZD. V TOZD TPI je zaradi potreb trga povečana proizvodnja plastifici-rane iverice, za kar je bilo potrebno prerazporediti delavce z Žage in zato omejiti razžagovanje hlodov iglavcev. Najbolj kritično obdobje je nastopilo v začetku marca, ki se je v TOZD TVP v celoti pretrgala kontinuiteta priprave bukovih hlodov in na TOZD Žaga, kjer je pričelo zmanjkovati posameznih dimenzij žaganega lesa, ki jih ni bilo mogoče nadomestiti s sprotnim razrezom hlodov. Nabava je v vsem tem kritičnem času iskala dodatne količine hlodov širom po Jugoslaviji ne glede na izredno visoke cene, ki jih je potrebno za take dobave plačati. Pri tem smo uspeli dobaviti v Novoles preko 1500 mJ hlodov listavcev. Z vodstvom GG Novo mesto smo se dogovorili za izredne ukrepe, ki so jih pričeli izvajati v drugem tednu meseca marca. Pričakujemo tudi prve dobave iz področja Karlovca, Ogulina in Zagreba ob tem, da so se dobave z GG Novo mesto tudi že približale mesečnemu dinamič- nemu planu; tako da pričakujemo normalno oskrbo s holodovino v času po 20. marcu, seveda s predpostavko, da ne bo dodatnih obilnejših snežnih padavin. Da se je kriza v oskrbi s hlodi odrazila v takem obsegu pa ni iskati vzrokov samo v izjemno dolgi zimi, pač pa tudi v nepremišljenem ravnanju v lanskem poletju, ko je nabava morala ustaviti dobave bukove hlodovine v času, ko je bilo možno nabaviti tržne viške in ustvariti zadostno zalogo bukovih hlodov za TOZD TVP. Do te ustavitve je moralo priti zaradi prezatr-panosti Žage s hlodovino, ki je izvirata predvsem iz premalo intenzivnega odvajanja bukovih hlodov za TOZD TVP. Teh napak letos ne smemo ponoviti, če hočemo pričakati bodočo zimo z večjo zalogo hlodov. 5. marca smo zaradi pomanjkanja hlodovine proizvodnjo na žagi v Soteski popoln na prekinili. Zastoj je trajal vse do 19. m*ca-Vremenske razmere (skoraj vsakodn(,no sneženje) v februarju in prvi polovici mar®1 so bile tako slabe, da ni bilo pričakovati kakršnihkoli dobav. Vendar slabe dobave, ozii*"1^ mnogo manjše od planiranih in pričako»»n'h so bile tudi že v novembru oziroma deced1)ru preteklega leta, za kar pa ni nujno, da kri’'m<> slabe vremenske razmere. Vse od okl*)ra dalje žaga ni dosegala planirane proizvodnje zaradi premajhnih dobav hlodovine. V žab jih štirih mesecih (november-februar) je bilo izpada več kot za enomesečno proizvodnjo >1 Za 1400 m1 hlodovine. Torej 14 dnevni 2*'*°j proizvodnje v marcu ne izvira samo z**,adi slabih vremenskih razmer februarja in z*'ct-ka marca ampak tudi zaradi premajhne a*8a-žiranosti za dobave v novembru in dec‘m' bru. V času popolnega zastoja proizvode žage je bilo nekaj delavcev na letnem dop#,tu> večji del pa je bil začasno premeščen vlr<>-izvodnjo plastificiranih iveric, kjer je ,re-nutno naročil veliko oz. preveč in tu vsf*ko-zi obratujemo v 3 izmenah. Zaradi omenjenih izpadov proizvodnja za_ ge v tem tromesečju bo tudi dohod*1' v tem obdobju temu primerno manjši, v«*“ar ga je ob normalnih tekočih dobavah hlod*’ln® za naprej in nadoknađenih dobavah za «izaj še možno pokriti z več delavnimi dnevi 'na* slednjih mesecih. se nezadostna dobava hlodov Piškur Jernej, direktor tozda GG Straža Letošnja zapoznela zima nam je zagodla Ko smo pričakovali že prve pomladanske otoplitve, nam je zima pokazala zobe. Nenadoma je začelo močno snežiti in na-metlo je kar debelo snežno odejo. Hkrati s snegom so se začele tudi težave pri sečnji in transportu hlodovine. TOŽD-i Gozdnega gospodarstva Novo mesto so stali pred hudo dilemo: ali se spoprijeti z zimskimi težavami, ki domala v celoti onemogočajo spravilo lesa in ali čakati doma na toplem, da se vremenske razmere izboljšajo. Če bi GG izbral drugo možnost, bi to pomenilo velik izpad hlodovine za Novoles. Posledice bi bile za Novoles seveda hude, izpad hlodovine bi ogrozil nemoteno proizvodnjo. V tej dilemi GG ni razmišljal. Že ob prvih znakih, ki so kazali na hudo zimo, je generalni direktor Jože Petrič sklical sestanek direktorjev posameznih tozdov, kjer so se dogovorili, da GG nemudoma stopi v pripravo organizacije sečnje: pluženje cest, sekanje in transport lesa. Zmagal je torej zdrav razum in solidarnost do Novolesa. Pri izdo-bavi lesa je nastopila najbolj kritična točka v začetku marca, ko smo uspeli dobavljati komaj 170 m} bukove hlodovine na dan. S tem minimumom smo ob veliki požrtvovalnosti naših delavcev omogočili Novolesu vsaj toliko, da se ni pretrgala proizvodna veriga. V našem tozdu v Straži imamo že tradicionalno up-eljane t.i. variantne oblike dela v primerih, ko nastopijo težje vremenske razmere. Te obsegajo: prioritetno pripravljena dela v sestojih (gozdovih), ki so transportno prometno in spra-vilno najboljše pripravljena in je iz njih možno spravilo lesa tudi v težjih razmerah. Tako je naš TOZD v Straži letos, da bi pomagal reševati izpad hlodovine v Novolesu odprl sečnjo v naslednjih revirjih: — na Brezovi rebri v oddelku VI. in VIL, — v revirju Soteska v oddelku II. pri Oražmu in pri Seniku Dne 13. marca 1986 je bil pogled na skladišče zelo žalosten, vendar seje 16. marca to isto krlišče napolnilo s prepotrebno hlodovino. Zahvala gre izrednemu prizadevanju delavcev Gozdnega gospodarstva Novo mesto. S takim pristopom nam je uspelo zagotovili dobršen de! hlodovine, od celotne količine, ki je bila dobavljena Novolesu. Seveda spravilo lesa v takih razmerah ni bilo enostavno. Pri takem spravilu stopajo v ospredje problemi povezani z varnostjo: nevarnost poškodb in zdravstveni problemi: prehladi zaradi vlage, visokega snega itd. Poleg tega je močno zmanjšana delovna učinkovitost, kar povečuje izdelavne stroške. Menim, da smo se v danih razmerah držali sklenjenega samoupravnega sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju in dali vse od sebe, da le ne bi šlo v Novolesu kaj narobe. Taki odnosi so obojestransko obvezujoči. Zimska lesarjada 86 Letošnje republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v smučanju, že triindvajseto po vrsti, je izvedla DO LESNA iz Slovenj Gradca. Prvega marca je na Kopah svoje smučarske veščine primerjalo čez 500 tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi 16 naših. Vremenski pogoji niso bili najugodnejši, vseeno pa so naši smučarji dosegli nekaj lepih uspehov. Ekipno peto mesto moške ekipe v veleslalomu je naš največji uspeh v tem rangu tekmovanja. Izkazali pa so se tudi nekateri posamezniki in dosegli naslednje rezultate: Dular Zdene (BLP), 4. mesto VSL III. kateg. Marolt Darko (TSP), 6. mesto VSL I. kateg. Medle Slavko (DSSS), 10. mesto VSL IV. kateg. Novinec Janez (TSP), 19. mesto VSL II. kateg. Henčič Peter (TKO), 23. mesto VSL III. kateg. nastopili so še: Turk Ivanka TPP, Kren Jože TDP, Ravbar Toni TSP in Japelj Boštjan DSSS. : : : w mH - v V tekih so bili naši predstavniki naslednji: Gorše Alenka (DSSS), 8. mesto II. kateg. Gerbajs Martin (TVP), 22. mesto L kateg. Kovačič Žare (DSSS), 27. mesto II. kateg. Majster Mladen (Žaga), 28. mesto II. kateg. K. G. i*> Med vožnjo (Dular Zdene in ne Petrovič, kot bi po sliki sodeč lahko sklepali) Fricov pokal — fotoreportaža Tekma je končana, sledi proglasitev Predavanje o pripravi smuči Take pa še nimam Na progi je gotovo zanimiv tekmovalec an ban pet podgan — ali kdo bo imel ugodnejšo štartno številko Me smo s progo že opravile, kako bo uspelo pa »našim? 1 jB Lfl ^ m ‘ ” -v:'1 * vi 4n m, KADROVSKE VESTI za mesec februar 1986 TOZD TVP: odšli: Mervar Edi (sporazum), Pate Srečko (v TOZD IGK). TOZD ŽAGA: prišli: Ko-kalovič Branko; odšli: Cimer-mančič Pavel (sporazum), Mi-kločič Mirko (sporazum), Zupančič Robert (sporazum), Rajer Ljubo (v TOZD TGD), Kastelic Franc (v TOZD TPP), Zaletel Franc (v TOZD IGK). TOZD TPI: prišli: Longar Slavko, Bijek Slavko, Črnagoj Jožicav Šuštaršič Peter, Frkat Kata, Štrumbelj Jože, Hribar Božidar. TOZD BOR: prišli: Janc Alenka, Zorko Jože, Marinič Darko, Hudorovac Marko, Ban Alojz; odšli: Slapšak Marija (sporazum). TOZD SIGMAT: prišli: Glas Alojz, Jarh Jože; odšli: Rostohar Martin (sporazum). TOZD IGK: prišli: Šulc Roman (iz TOZD TSP), Križman Marjan (iz TOZD TSP), Pate Srečko (iz TOZD TVP), Zaletel Franc (iz TOZD ŽAGA), Kotar Branko (iz TOZD TPP), Potokar Janez (iz TOZD TPP). odšli: Kutnar Betka (sporazum), Marinič Franc (sporazum). Lahko bi bilo lepše urejeno 10 DW@fl(g@ TOZD TDP: prišli: Lukšič Milan, Pelc Marinka, Lavrič Marjeta, odšli: Bukovec Anton (v JLA). TOZD TSP: prišli: Mantelj Marjan, Avguštin Alojz, Bartol Jože, Kneževič Damir, Muhič Anton, Sečen Andrej, Novina Nada, Turk Rozi, Tolar Cvetka (iz TOZD TPP). Muren Jože (iz TOZD TPP). odšli: Mavsar Bojan (samovoljno), Vokmirovič Kristina (sporazum), Križman Marjan (v TOZD IGK), Šulc Roman (v TOZD IGK). TOZD TPP: prišli: Šega Jože, Kovačič Jože, Čelič Miran, Kastelic Franc (iz TOZD ŽAGA); odšli: Kavšek Stanislava (sporazum), Martinčič Marija (invalidska upokojitev), Mežnar Alojz (sporazum), Zupančič Samo (sporazum), Muren JOže (v TOZD TSP), Tolar Cvetka (v TOZD TSP), Potokar Janez (v TOZD IGK), Kotar Branko (v TOZD IGK). TOZD LIPA: prišli: Remus Angela, Jalovec Jožica, Jankovič Andreja, Kučič Rajko (iz JLA); odšli: Krapež Anton (disciplinska izključitev), Pen-ca Anton (sporazum), Jenško-vec Rudolf (invalidska upokojitev). TOZD TAP: prišli: Koprivc Olga, Sever Stanko; odšli: St-rajnar Marta (sporazum). TOZD TKO: prišli: Car Damir, Marin Tine; odšli: Brači-ka Nada (samovoljno), Težak Slavo (sporazum). TOZD TES: prišli: Smolič Tomaž (iz JLA); odšli: Tokalič Anto (sporazum). TOZD TGD: prišli: Fabjan Jelka, Majzelj Alojz, Bobnar Srečko, Rajer Ljubo (iz TOZD ŽAGA); odšli: Novak Vojka (sporazum), Žulič Damjan (v DSSS). DSSS: prišli: Saje Franc, Ribič Damjan, Pucelj Peter, Žulič Damjan (iz TOZD TGD); odšli: Zupančič Andrej (sporazum). IZ DELAVSKE ENOTNOSTI Trinajst zlatih pravil za delegate 1 Poskusite tudi vi obrniti svet na glavo, morda se vam bo celo posrečilo; samo ne obupajte, če bo vašim prizadevanjem navkljub svet ostal trdno v tečajih 2 Zavedajte se, da samoupravljanje ni stroj, ki ga vklopiš ali izklopiš, ampak so živi ljudje, polni vrlin in napak 3 Bodimo potrpežljivi; če vam s prvim predlogom ne bo uspelo, vam bo morda s petim, vendar ne dovolite, da bi odločanje o že odločenem postalo del vašega delegatskega vsakdanjika 4 Ne privolite v to, da bi vas potisnili v položaj nekdanjega odbornika; zahtevajte pomoč in sodelovanje ljudi in samoupravnih organov v svojem temeljnem okolju; če tega ne bo, zagrozite z odstopom; in če še to ne bo pomagalo, odstopite, saj si boste tako ohranili samospoštovanje in spoštovanje drugih 5 Bodite zahtevni do izvršnih in strokovnih teles, ki morajo biti tudi servis za delegate, v pomoč pri njihovem odločanju; jasno in glasno povejte, s čim se ne strinjate, udarite po mizi, če ne gre drugače 6 Ocenite kot protisocialistično dejanje — in temu ustrezno ravnajte — če vam v zadnjem hipu na delegatsko klop natrpajo še gradivo, ki ga ne morete več proučiti, se o njem posvetovati, morate pa o njem odločati 7 Negujte kulturo pogovora, dvogovora, javnega nastopanja, saj vam bo nadvse prav prišla tudi sicer v življenju 8 Spoštujte modrost, daje današnji poraz oče jutrišnjega uspeha in da nas vsak neuspeh spametuje 9 Izogibajte se enostranosti pri delu in odločanju, spoštujte mnenje drugih, saj so bili tudi oni izvoljeni kot najboljši — prav tako kot vi 10 Naučite se ločiti bistveno o nebistvenega; če boste preveč časa zgubljali z nepomembnimi zadevami, vam bo zmanjkalo moči za velike odločitve 11 Ne pričakujte, da vas bodo povsod sprejemali odprtih rok, ko boste poskušali dobiti mnenja, pomembna za odločanje, ne mislite, da bodo vsi ploskali vašim odločitvam 12 Navaditi se morate, da boste imeli več neprijetnih trenutkov kot tistih, ki se jih radi spominjate; toda en lep spomin zabriše deset prejšnjih jez 13 Ne bodite zajec; nihče se ni rodil kot delegat, vsak si je nabiral znanje, spoznanje, izkušnje z leti in se spreminjal s časom; tudi vi se boste v Število zaposlenih delavcev po TOZD na dan 28. 2. 1986 TOZD M Ž Sku- paj TVP 122 166 288 ŽAGA 187 33 220 TPI 71 20 91 BOR 89 54 143 SIGMAT 104 31 135 IGK 39 19 58 TDP 203 248 451 TSP 183 189 372 TPP 139 69 208 LIPA 94 ' 29 123 TAP 74 57 131 TKO 99 43 142 TES 129 30 159 TGD 61 66 127 BLP 86 42 128 DSSS 122 102 224 SKUPAJ 1802 1198 30(X) POPRAVEK! Pri kadrovskih vesteh za mesec januar 86 je prišlo do napake. V TOZD IGK je prišel Baranašič Vinko (iz JLA). Ccrovšek Mihael (iz JLA), Blatnik Marjan, Vračun Martin, Dobnik Marinka in Kerin Marija pa so prišli v TOZD BOR. Za napako se opravičujemo! Zahvala Ob smrti mojega očeta Kolarič Martina se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu za vence in izrečeno sožalje, še posebno pa sodelavcem, ki so ga pospremili na zadnji poti. sin Josip Razpis poletne sezone 1986 Delavci DO Novoles, bomo imeli v fctošnji poletni sezoni možnost letovati v naslednjih počitniških kapacitetah: 4. . 02. 07. — 12. 07. 5. 12. 07. — 22. 07. 6. 22. 07. — 01. 08. sezona 7. 01. 08. — 11. 08. 8. 11. 08. — 21. 08. 9. 21. 08. — 31. 08. OBMORSKA LETOVANJA: I. NEREZINE — otok Mali Lošinj (turistično naselje počitniške skupnosti Krško — urejena plaža in dnevna oskrba) cena izven sez. GARSONJERA 845 A — 4 ležišča 16.000 9.600 GARSONJERA 845 — 4 ležišča 16.000 9.600 HIŠA 510 — 5 ležišč 20.000 12.000 II. ČERVAR — Istra (turistično naselje v bližini Poreča — urejena plaža in dnevna oskrba) GARSONJERA PARK MAESTRAL — 4 ležišča 16.000 9.600 GARSONJERA SKALINADA —4 ležišča 16.000 9.600 HIŠA BRŠLJAN — 8 ležišč 28.000 16.800 III. MARTINŠČICA — otok Cres (turistično naselje na otoku Cres — urejena plaža in dnevna oskrba) GARSONJERA D-III/I — 5 ležišč 20.000 12.000 IV. SUKOŠAN — severna Dalmacija (dvo ali triposteljne sobe s skupno kuhinjo in TWC v bližini obale) DVOPOSTELJNA SOBA — 2 X 8.000 TRIPOSTELJNA SOBA — 4 X 12.000 V. NJIVICE — otok Krk (avtocamp na otoku Krku v bližini naselja Njivice) PRIKOLICE ADRIA 450 (4 ležišča) 8 X 10.000 6.000 VI. PUNAT — otok Krk (avtocamp »PILA« na otoku Krku v bližini naselja PUNAT) PRIKOLICE ADRIA (4 ležišča) 5 X 10.000 6.000 izv. sez. VII. BAŠKA — otok Krk (avtocamp na otoku Krku v naselju Baška) PRIKOLICE ADRIA (4 ležišča) 2 X 10.000 6.000 VIII. MEDULIN — Istra (avtocamp) PRIKOLICA ADRIA 450 (4 ležišča) 1 X 10.000 6.000 IX. ACAPULCO — otok Krk (naturistični avtocamp v bližini mesta Punat) PRIKOLICA ADRIA 510 (4 ležišča) 1 X 10.000 6.000 GORSKA LETOVANJA: I. BOHINJSKA BISTRICA — ZOISOV GRAD dvoposteljni apartman 2 X triposteljni apartman 2 X štiriposteljni apart. 3 X sedemposteljni apart. 1 X skupna ležišča 20 ležišč cena: 7.000 din 10.500 din 14.000 din - 24.500 din 2.500 din ležišče II. KANINSKA VAS — turistično naselje v bližini Bovca štiriposteljni apartman 1 X 14.000 din TERMINI: Vsi razpisani termini so desetdnevni. V vseh razpoložljivih kapacitetah je možno letovati v vseh spodaj navedenih terminih, razen v Sukošanu, kjer je letovanje možno te od 2. 7. do 31. 8. 1986 1. 02. 06. — 12. 06. 2. 12. 06. — 22. 06. predsezona 3. 22. 06. — 02. 07. 10. 31. 08. — 10. 09. 11. 10. 09. — 20. 09. posezona 12. 20. 09. — 30. 09. Vse interesente obveščamo, da izpolnijo prijavnico, kije na zadnji strani časopisa in le-te oddajo najkasneje do 15. IV. 1986 vodjem splošnih oddelkov TOZD ali ref. za oddih in rekreacijo v KSS. Zapoznelih prijav ne bomo sprejemali. Komisija za oddih in rekreacijo TAJVAN Prodaja proizvodov Četudi je Tajvan podvojil izvoz pohištva v ZDA od leta 1983, se v tovarnah zavedajo, da so obdobja polnega razcveta mimo. Proizvajalci sedaj iščejo nove poti na trgu, da zapolnijo naraščajoče proizvodne kapacitete. Največji del izvoza sestavljajo jedilnice in klubske mize nižjega in srednjega cenovnega razreda. Tajvanske tovarne se še vedno primarno zanašajo na posle povezane z amer. proizvajalci. Marsikateri proizvajalec pohištva bi ne preživel, v kolikor ameriški proizvajalci ne bi kupovali in plasirali njihov proizvod. Podaljšana recesija v zahodni Evropi in Srednjem Vzhodu pa je prisilila tajvanske proizvajalce, da se osredotočijo izključno na Ameriški trg. Ta odvisnost od amer. proizvajalcev za distribucijo proizvodov v ZDA znaša kar 50%. vajo rešiti probleme v zvezi z marketingom in prodajo z agenti, ki so za razliko od trgovskih podjetij specialisti, ki se vključujejo v razvoj proizvodov poleg prodaje določenim strankam. Manj kot dvanajst pomembnih agentov poskuša plasirati proizvode tajvanskih proizvajalcev pohištva v ZDA. Največja ovira za Tajvan pa je možnost trgovinskih ovir, ki bi obdavčile tajvanski izvoz v ZDA in zmanjšale oz. odpravile cenovno prednost tajvanskega lesenega pohištva nad ameriškim. Poleg tega se manjšajo tudi ostale prednosti: plače so se povečale v zadnjem letu. cena ramina in kavčukovca iz Malezije in Indonezije pa se je drastično zvišala v istem obdobju. Vendar pa je industrija napravila odličen napredek v zadnjih 2. letih. Razrešile so se težave v proizvodnji liniji, visokokvalitetni kader pa je odraz velikih investicij v izobraževanje. Učinkovitost v mnogih tovarnah pa se približuje nivoju, ki ga imajo tovarne v svetu, ki masovno proizvajajo pohištvo že 50 let. Večina tajvanskih tovarn meni, da morajo s ali brez prodajne oz. marketinške skupine prodajati svoje proizvode direktno detajlistom. Nekateri večji proizvajalci pa namera- Vir: Furniture Today 30/12/85 GW®[fe ■■■■■■•■■■■■■I •■■■■■■■■I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I WM Prijava za letovanje 1. Ime in priimek........ TOZD.........................datum rojstva 2. Kriteriji: a. Leta zaposlitve v Novoles — letoval 3x 10 točk — letoval 4x 15 točk — letoval 5x 20 točk — letoval v zadnjih dveh letih DA NE 15 točk 3. Želim letovati v — do 5 let 5 točk — 5—10 let 10 točk — 10—15 let 15 točk rezervni termin v — 15 —20 let 20 točk — 20 — 25 let 25 točk — nad 25 let 30 točk b. Vezan sem na kolektivni dopust DA NE c. Število nepreskrbljenih družinskih članov (Vsak nepreskrbljeni družinski član se točkuje z 10 točkami) Imam šoloobvezne družinske člane DA NE 25 točk (kriterij se upošteva le, če želi delavec letovati v času šolskih počitnic) 4. Z mano bodo letovali še: 25 točk 1................................ 2......................... 3 ........................ 4 ........................ 5 ........................ 5......................... sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: e. Zakonec je zaposlen v DO Novoles DA NE 30 točk (velja tudi za upokojence DO Novoles) f. Samohranilci: samohranilec-ka z enim otrokom 15 točk samokranilec-ka z več otroki 25 točk g. Delavcu ali članu družine zaradi zdravstvenih razlogov letovanje pripotoča zdravnik (zdravniško potrdilo) 20 točk h. Uporaba počitniških kapacitet: Kdaj in kje ste nazadnje letovali preko DO Novoles v zadnjih petih Jetih (velja le za letovanje od 2. 6. — 30. 9.) — nisem letoval 0 točk — letoval lx 0 točk — letoval 2x 5 točk »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■»■M mmmmmmmmmm cr^ S podpisom izvjavljam, da sem podal točne podatke in se obvezujem, da bom stroške letovanja poravnal v največ treh obrokih pri izplačilu OD. Prav tako izjavljam, da sem seznanjen z aneksom k »Pravilniku o koriščenju počitniških kapacitet« ki pravi: — delavec, ki odpove letovanje zaradi subjektivnih vzrokov, mora le-to odpovedati najmanj 14 dni pred začetkom letovanja. Prijavnice do 15. IV. oddajte vodjem splošnih oddelkov TOZD ali ref. za oddih in rekr. v KSS. Kraj dne podpis: iaaaaaaaaa«aaaa*i aiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaiaa Vzpon na Stol 22. 2. 1986 22. februarja je Planinska zveza Slovenije organizirala tradicionalni zimski vzpon na Stol. Vzpona seje udeležilo tudi pet naših planincev. Kljub lepemu vremenu pohodniki vrha niso dosegli, saj je debela snežna odeja predstavljala za planince tokrat nepremagljivo oviro. Vseeno pa so bili pohodniki zadovoljni. Lep izlet in številna nova poznanstva so potrdila znano načelo dr. Juliusa Kugyja: »Ni potrebno, da v gorah vsakič dosežeš kak vrh, naučiti se moraš tudi, da te premagajo in da se skromno zadovoljiš z dosegljivim. Kljub temu boš domov prinesel dovolj radosti. Cene Moznik pri specialistu Piše: A. Šterbenc Riše: I. Balog Janez, k specialistu grem na pregled! Če hočete, da vas pregledam, si morate umiti noge! Enako mi je rekel tudi splošni zdravnik. Toda menil sem, |