58. številka.
Ljubljana, v soboto 11. marca 1899
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta, — Za tuja dežel« toliko veC, kolikor poštnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoftiljatve naroCnine, Be ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Co se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovatt. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnistvoje na Kongresnem trgu 5t. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
□Telefon mi. 3-4.
Kdo je upravičen potrditi in posvedočiti popolno znanje deželnih jezikov?
V zadnjem času čule ao se pogostem pritožbe, da pri naših sodiščih nameščeni sodniki in drugi javni funkcijonarji niso slovenščine toliko zmožni, kolikor treba za pravilno in gladko občevanje ■ .strankami. To je gotovo nedostatek, ki ga moramo grajati, in z vsemi sredstvi smo dolžni delovati na to, da se v sodiščih razpravlja v pravilni slovenščini, ker le to je dostojno javno razprave. Vsako pačenje jezika je tolikanj bolj neumestno, ker s tem trpi ugled sodišča in svečanost sodnega postopanja, strankam pa se vzbujajo čudni pomisleki in celo posmehi.
Naši zakoni določajo, da mora znati vsak državni uradnik popolnoma ne le nemški, temuč tudi v deželi navaden jezik.
Dvorni dekret z dne 2(5. februvarja 1818, pol. zak. zb. zvez. 46. št. 14 določa, da morajo nameščeni uradniki znati ne le jezik dežele, nego tudi kraja, kjer so nameščeni, v polni mori. Isto zabičujtf vnovič dvorni in ministerski dopis z dne 7. februvarja 1827, pol. zak. zb. zvez. 55. št. 16.
Vzlio temu se vedno ponavlja dejstvo, da se nameščajo posebno v Slovencih in ravno v pravosodji sodniki, uradniki in javni notarji, ki ne znajo skoro nič slovenski, ali pa govore in pišejo tak jezik, da se jim smeje celo priprosto kmetsko ljudstvo v obraz. Vzpričo tega nastane vprašanje, kako so taki sodniki, uradniki in javni notarji dokazali znanje slovenščine, ko so se dali namestiti mej trdimi Slovenci?
Jezikovne razmere pri nas niso urejene jednotno in glede dokaza o znanji slovenščine osobito nimamo nikaeih predpisov v obče.
Naravno bi torej bilo zahtevati dokaz po zrelostnem spričevalu kake javne srednje šole, kajti javni zavodi imajo po učnem načrtu namen, privesti učence tako daleč, da so po dovršeni srednji šoli, položivši zrelostni izpit, popolnoma zmožni jezikov,
LISTEK.
Sobotno pismo.
Gospod urednik ! „Sram vas bilo, da trosite take laži v svet"! Jaz Tinče Nazad-njak Vam še jednokrat v obraz povem: Sram Vas bilo! Samo čudim se, da Vas Janez Naprednjak radi tega v „Slovencu" še ni pohvalil. No pa so morda ta liberalna glista Se oglasi, ter Vam hvalo zapoje, ker ste v svojo obrambo vzeli Šmartensko bo-tačico, ki je dva meseca v hlevu umirala! Sram Vas bilo I
Da bi Vam krivice ne delal, podal sem se sam v Šmartno pri Litiji, ter obiskal tam korenjaka, očeta župana. S ponosom mi je kazal občinske dobrodelne zavode, to je hleve in svinjake, tako, da sem se do cela Prepričal, da je v tem pogledu v Šmartinski občini vse v najvzornejšem redu. In naj pride še toliko beračev domu umirat, za vsakega se dobi kotiček, če ne v svinjaku, pa vsaj v hlevu 1 V družbi z gospodom dekanom obiskal sem na to tudi hčer urarSe beračice, in ta ml je pred županom in gospodom dekanom — nlkari nič hudega mi* Jjltt, to zgodilo ae je diate, proate in svo-bodo* vojja — liberalci se bodete sicer emi-
ki so bili obligaten učni predmet. Glede neobligatnega pouka vseh predmetov, torej tudi jezikov, velja načelo, da učenec pridobi znanje za silo; kajti za te predmete nedostaje časa, da bi se obiskovalci zamogli izobraziti popolnoma.
Iz tega izhaja pač neovržno, da sve-doči zrelostno spričevalo srednjih šol jedino in izključno popolnem dobro znanje slovenščine, in ako je maturant obligatno pouk slovenskega jezika obiskoval.
Znano pa je, da se v tacih zrelostnih spričevalih pogostem nahajajo redi glede jezikov, katerih se je dotičnik obligatno učil, ne da bi bil delal zrelostni izpit. Irneli smo priliko videti dokaj tacih spričeval ljubljanskih srednješolskih zavodov, ne le glede slovenščine, temveč tudi glede francoščine, laščine in celo agronomije, dokler se je ta poučevala kakor prosti predmet na ljubljanskem gimnaziju. Nisrno pa čuli, da bi se bil kdo izmej tacih učencev hvalil, da zna popolnoma francoski ali laški, ali da bi tak povoljni red iz poljedelstva nadomeščal spričevalo kake srednje polje ielske šole in usposobljal za službo popotnega učitelja.
Drugače se je ravnalo in se še ravna glede slovenščine; kajti dosti je tacih učencev, ki se v srednjih šolah pač niso brigali za to, da bi se pošteno priučili slovenščine, a nekateri so jako neradi pohajali k prostemu slovenskemu pouku. Ko pa so, dovršivši vseučilišče, iskali javne službe in kruha mej nami, tedaj jim je ona mrvica slovenščine kaj prav prišla in, dasi nevešči jezika, trdili so na ves glas, da znajo zaničevani jezik do cela dobro.
Ali v praksi se kaže, da govore in pišejo uradniki take vrste čudno spačen jezik, kateri ni podoben nobenemu živemu jeziku.
Pravosodju preti po uradnikih, neveščih jezika strank, s kojimi jim je opraviti, nepregledna škoda, ki se ne da popraviti. Iz neznanja jezika izhajajo še dandanes mej nami napačne razsodbe, sodne odločbe in notarske pogodbe, in prav le-te so dostikrat povod dolgim in dragim pravdam, ki pripravijo našega kmeta ob imetje in streho.
jaU, a vi ste itak rojeni tepci! — izročila to-le izjavo: Podpisana potrjujem, da so moja mati več let okoli prosjačili in velikokrat v mojem stanovanju prenočili. (Jokaj se, krščanska duša od samega veselja, da je na zemlji še otrok, ki dopuščajo, da pod njihovo streho prenočevajo rodne jim matere! Take človekoljubnosti liberalci pač ne poznate!) K o se jih je zadnji čas silno nadležna bolezen polotila, dani mogel nihče dalj časa v njihovi bližini ostati, pripravila som jim zato ležišče v hlevu, ki stoji poleg mojega stanovanja, ki je trden in proti mrazu ravno tako dobro zavarovan kot hiša, v kateri sama prebivam, ki je istotako lesena kot omenjeni hlev, v katerem pa že več kot deset let ni bilo nobenega preSiča. Dala sem jim tudi zadostne odeje, da se niso nikdar pritožili radi mraza.
Vi bodete sicer po liberalski navadi trdili, da ta izjava ni povsem resnična, ali podal sem ae na proator, kjer je nadležna beračica uživala — in Se delati ji ni bilo treba I — sadove občinske podpore in otroške ljubezni, podal sera ae v hlevček, v kojem že deset let nI. bilo nobenega prelite, in
Uzrok tej nesreči pa je, da se pri nameščanji sodnikov, uradnikov in notarjev ne gleda na temeljito znanje slovenščine, akoprarn je popolno znanje deželnega jezika v zakonu tekisto utemeljena zahteva, kakor so druge predpisane kvalifikacijo Nameščajo se ljudje, ki so le količkaj dokazali, da so kedaj pohajali kako prosto slovensko urico in o tem donesli uborno spričevalce. Jasno je, da taka spričevala ne morejo dokazati znanja slovenščine niti za silo ne, še manje pa jih je moći staviti v jedno vrsto z zrelostnimi spričevali srednjih šol.
Na podlagi tacih spričeval smeli bi se prositelji morda nameščati le v krajih, koder zadošča znanje slovenščine za silo, kjer so Slovenci v veliki manjšini. Nikakor pa ne v čisto slovenskih pokrajinah, kj»r je uradovati izključno ali po veliki večini slovensko. To je zahteva za zvršitev jezikovne ravnopravnosti, če ne so zakoni samo na papirju, ker nedostaja sposobnih ljudij. ki bi jih zvrševali.
Nastane vprašanje, kako naj se naj višje instance pouče o popolnem znanji slovenščina gledi prositeljev?
Načelo velja za nameščenje vseh konceptnih uradnikov, notarjev in javnih profesorjev, da morajo izkazati potrebno strokovno znanje s spričevali pridobljenimi na visokih š o 1 a h , in pri izpitnih komisijah, sestavljenih večinoma iz visokošolskih profesorjev in višjih državnih uradnikov. Tega načela drže se najvišji vladni organi, kojim pristoja pravica imenovanja tako strogo, da ne imenujejo nikogar, ki se ni izkazal z zakonitimi spričevali o zadostnem znanji. Privatna spričevala še tako izurjenega prosilca ne zadoščajo.
Ker je znanje jezika istotako potreben postulat zadostne kvalifikacije prosilca, velja logično isto načelo. Glede nemščine se to strogo zahteva tudi od prosilcev za Čisto nemške pokrajine in to brez potrebe.
Načelo ravnopravnosti deželnih jezikov zahteva isto tudi glede nenemških jezikov. Na kvar Slovencev se to načelo dosedaj pri nas ni uveljavljalo, večinoma z
pod Častno svojo besedo Vam zagotavljam — če pa na to besedo morda ne daste kaj prida, sera pripravljen vsak čas priseči, da je v hlevu še vedno prav pošteno — smrdelo. Kaj hočete še več! Kam pa naj gremo z bolniki, ki ne diše po vijolicah, če ne v svinjake ali pa v hleve, ki so tako-rekoč kakor nalašč smradu in gnoju bd me-njeni! Vi bi jih, seve, žive v zemljo pokopavali, Vi liberalci, mi smo pa boljši ljudje, mi jih položimo na gnoj. Zraven pa jim damo še zadostne odeje, da se nikdar radi mraza* ne morejo pritožiti. Sicer ste pa liberalci tudi tako bedasti, da delate razloček mej hišo in hlevom; to je vse jedno, samo da je hiša istotako lesena kakor hlev. Vsaj županstvo v litijskem Šmartnu in pa Barbara Stopar sta tega mnenja, in jaz, Tinče Nazadnjak, ki sem nekdaj po „Slovencu** polimane marele prodajal, jima z veseljem in s polnim klerikalnim svojim prepričanjem pritrdim!
Tudi ne vem, kaj ste sploh svoj nos vtikali v zadeve omenjene beračice. Se li ne da cela stvar morda tudi s krščanskega staliSČa najlepše opravičiti? Vi se zadirete v očeta župana, kateri je v imena občine skoraj dva meseca pustil Barbare Stopar beraiko mater v svinjaku, ki je pa tako zgrajen, da na polju Jjudomilnosti od-
izgovorom, da ni najti, posebno za krono-vine z dvema ali več deželnimi jeziki, zadostno kvaliiikovanih prosilcev. S tem pa se je že priznalo načeloma, da imajo jezikovno kvalihkovani prosilci sami po sebi prednost od nekvalifikovanih ali za silo usposobljenih.
Dokler nismo irneli srednjih šol, na kojih se je gojil naš raaterni jezik in se je dala prilika vsakemu se ga priučiti, dalo se je to postopanje opravičevati, sedaj pa ne več.
Iz tistih časov, ko nisrno imeli nobene slovenske srednje šole, ostala nam je še naredba ministrstva za bogočastje in nauk z dne 27. decembra 1849 drž. zak. št. 16 iz 1. 1850. Povod te naredbe je bil, kakor pravi Uvod, ker je v tedanjem času nastala potreb' mnogim mladim možem, da se izkažejo /. znanjem kateregakoli deželnega jezika verodostojno.
Ta naredba velja torej za one . k i niso imeli prilike priučiti se nemških jezikov na javnih srednješolskih ali visokofiolskih zavodih, in le toliko, kolikor p^-nejšnji zakoni niso izpre-menili teh določeb.
Po tej naredbi poklicani so izdajati javna spričevala o znanji jezikov strokovni vseučiliški profesorji in učitelji na tehnikah. Izpiti se morajo vršiti pri profesorjih vpričo dekana modroslovne fakultete ali ravnatelja tehnike.
Brez razloga se ni položila ta važna naloga možem, ki so morali dokazati najvišjo stopinjo znanstvene in strokovne izobraženosti. To je bila garancija, da se niso oglašali k takim izpitom ljudje, opremljeni za silo z jezikovnim znanjem, ker ni mogoče od teh mož strogega znanstva dobiti zadostnega spričevala, ne da bi se izkazalo zadostno znanje.
Toda v tistih časih bilo je radi pomanjkanja železnic in drugih prometnih zvez potovanje iz province na oddaljene visoke šole težavna, zamudna, draga in marsikomu nemogoča stvar. Izjemoma se je torej dovolilo onim, ki niso bivali v mestih z visokimi Šolami, da so smeli polagati te izpite tudi na gimnaziju in, če n
govarja vsem modernim zahtevam, Vi se v mislih zadirate prej kot ne tudi v gospoda šmartinskega dušnega pastirja, ki omenjene beračice, ko je ležala na slami, ni nikdar obiskal, ali pri tem pa pozabite na to, da se cela zadeva tudi s krščanskega stališča najboljše opravičiti da! — Le poglejte v sveto pismo: tam vidite svetopisemskega svetnika, starega Joba, in ta je že tudi ležal na gnoju, in s črepinjami si je strgal svoje rane, a bil je še mnogo na slabšem od šmartinske beračice, ker niti zadostne odeje ni imel, da bi si bil pokril ž njo nagoto gobovega svojega telesa. In naš Izve-ličar, ali ni moral takoj prve ure svojega učlovečenja ležati v hlevu, in tudi On skoraj ni imel zadostne odeje, ki bi mu bila branila nežno telesce pred mrazom in hladom ! Kaj hočete torej, nadležni Vi liberalci! V slučaju šmartinske beračice ste se torej prav pošteno blamirali, in čuda ni, če se je radi Vas cele šmartinske občine polastila prava in pristna ogorčenost, kakor se prodaja samo pri vrlem našem „Slovencu", in sicer veder za piškavi oreh!
Pa Vas je tudi zaslužena kazen dohitela! Nekdaj ste v liberalni svoji nesramnosti in neumnosti proti prepotrebnim Škofovim zavodom hujskali s trditvijo, da bi naS gospod knezoikof bolje stori!
bilo niti gimnazija, na višji realki, pri javno nameščenih strokovnih učiteljih vpričo ravnatelja Ti učitelji z ravnatelji imajo po besedilu večkrat omenjene naredbe pravico izdajati spričevala.
Nikjer pa nt rečeno, da imajo taka spričevala jednako veljavo a prej navedenimi. To je tudi samo po sebi umevno. Za silo se izkaže s takim spričevalom znanje jezika, nikakor pa ne v polni meri, kakor zahtevajo zakoni od državnih uradnikov in javnih notarjev.
Velika nevarnost je, da odločujejo pri tacih izpitih v malih mestih postranski momenti in osebna znanja in da dotični strokovni profesorji ne morejo oddati povse neodvisno svojega mnenja. Nadalje je za izpite odmerjen čas in gradivo tako majhno, da izpraševatelju ni moči zadobiti točne sodbe o znanji izprašanega kandidata. Tudi se ne vrši izpit javno
Znani so slučaji iz zadnjega časa, da so se taki izpiti vršili na višji realki vpričo ravnatelja, ki sam ni vešč slovenščine, dasi sta v do-tičnem mestu dva srednješolska zavoda z ravnateljema, veščima slovenščine. 1'mevno je, da se kandidat, ki ima slabo vest glede svojega znanja, rad izogne popolnem slovenski komisiji. Isto tako jasno pa je iz besedila naredbe, da je take izpite polagati v prvi vrsti na gimnaziju, in le, če ga ni v istem kraju, na višji realki. Kake veljave je tako spričevalo, to prepuščamo sodbi vsacega razumnika.
Posledica tacih spričeval pa je, da se odrivajo popolnem usposobljeni kompe-tentje pri oddaji služb, nesposobni in jezika nezmožni pa se nameščajo na podlagi takega polovičarskega znanja.
Pač imamo sredstvo, da se takemu polovičarstvu pride v okom. Organi, ki so poklicani pri imenovanjih staviti svoje predloge in prositeljem izdajati kvalifikacijo, imajo navadno vednost o jezikovni sposobnosti prosilcev. Toda razni oziri jih ovirajo govoriti o tem jasno in odločno navzgor.
Primeri se tudi, da tisti, ki stavijo predloge, sami niso zmožni jezika; kako veljavo ima njih izrek, tega nam ni treba povdarjati Zakonite določbe pa so o tem glede državnih uradnikov do cela nedostatne.
Izmed novejših zakonov, ki se s tem vprašanjem bavijo, določa notarski red z dne 25. julija 1871 št. 79 drž. zak. v §u 6 lit. e, da mora vsak prosilec za notarska mesta poleg drugih sposobnosti dokazati potrebno znanje deželnih jezikov. To je zakonita zahteva, na katero se mora pravosodni minister ozirati pri imenovanji notarjev, ker bi se inače kršil zakon.
Že § 591. obč. drž. zak. piše, da morajo oporočne priče razumeti jezik zapustnika, sicer je oporoka neveljavna, ker je prisostvovala neveljavna priča. Med najvažnejše notarske posle pa spadajo po §-u 70 do incl. 74. cit not. reda poslednje volje. To, kar se zahteva za veljavnost oporoke od navadne priče, zahtevati mora zakon od notarja. Ker pa je notar poklican sestaviti oporoko in jej dati pravno obliko javne listi, mora biti vešč popolnem dežel-
6e bi obile darove svojega mehkega srca posvetil veliki hiralnici, v kateri bi neozdravljivi reveži — če tedaj ste morda mislili na šmartinsko beračico — iz cele dežele dobivali zavetišča, reveži, ki sedaj kakor živina umirajo v pozabljenih kotih. Rekli ste, da bi se pri takem poče-njanji kakor jeden mož združili vsi s svojim škofom, ter bi ga z ljubeznijo in dejanji podpirali! S tako pisavo ste se samo osmešili: take hiralnice ni prav nič treba, bi tudi preveč stala, sicer ne toliko, kot škofovi zavodi, pa vendar preveč ! Ta Vaš argument proti škofovim zavodom ne velja nič, in da to celi svet sedaj sprevidi, zahvaliti se imate šmartinski beračici, ki Vas ni imela brigati, ki Vas pa še iz svojega groba tepe. Vprašanje velike hiralnice je na priprosti in najcenejši način rešeno po šmar-tinskih hlevih in svinjakih. In oče župan, ko sva se vračala od koče Barbare Stopar, mi je z opravičenim ponosom pokazal še nekaj prav praktično izpeljanih — plotov, za kojirai se končno, če bi bili svinjaki in hlevi prenapolnjeni, še vedno da beraSko umreti! S tem pa ostajam, gospod urednik, Vaš ogorčeni
Tinče Nazadnjak.
nemu jeziku in še celo poznati mora različna narečja, da stranke natančno in točno
razume.
Isto velja glede sestave vseh drugih notarskih listin (vid g-e 62. do incl. 66. cit zakona.)
V isključao slovenskih krajih je nameščati notarje, ki so popolnem vaUi slovenščine, ker je drugače vsako uradovanje nemogoče in nezakonito; kajti v takih krajih ni sodno zapriseženih tolmačev, katerih bi ae notar lahko vedno posluževal. Sploh pa je uradovanje s tolmači le izjemoma dovoljeno.
Po notarjih, neveščih slovenščine,! pri-godilo se je strankam največ nepotrebnih pravd in povzročala se je škoda, ki ae ne da popraviti potom višje instance, kajti podpisana pogodba velja, naj je notar prav razumel stranke ali ne, ker je proti javni listini protidokaz jako težaven.
Radi tega zahteva § 12. not. reda, da mora imeti vsak notar, če je v okolišu njegovega sedeža več jezikov v navadi, potrdilo od nadsodišča, v katerem teh jezikov sme napravljati notarske listine. To potrdilo se mu odvzame, če, sestavljajoč notarske listine, dela take pogreške, da se iz njih razvidi njegovo nezadostno znanje dotičnega jezika.
Tem bolje mora veljati to za Čisto slovenske kraje, kjer je slovenščina izključno v navadi. Po smislu te določbe v takem kraju ne more biti nihče notar, ki jezika ni popolnem vešč v besedi in pisavi in ni tega v polni meri pred svojim imenovanjem dokazal.
Končno hočemo še razrešiti vprašanje, na kateri podlagi naj nadsodišče razsoja o potrebni jezikovni znanosti in od kod naj se o tem pouči pravosodni minister pri imenovanjih.
Nadsodišča in rainisterstvo nimajo neposredne vednosti glede jezikovne zmožnosti notarskih kandidatov. Z notarskimi kandidati pridejo nadsodišča večinoma le jedenkrat v dotiko, prt notarskem izpitu za nekaj ur, potem pa jih ne vidijo več. Po starem civilnem postopanju imela so pa nadsodišča priliko prepričati se vsaj o sposobnosti notarjev na podlagi sodnih spisov, ki so jim došla kakor II. instanci. Sedaj gredo pritožbe v izvenspornem postopanji, ki je kakor glavno polje notarjem pridržano, na deželna in okrožna sodišča, a v III. instanci na najvišje sodišče. Vsled tega nimajo nadsodišča skoro nobene prilike razsojati o delovanji notarjev in notarskih kandidatov in nimajo prilike prepričati se o njihovem jezikovnem znanju in o drugih sposobnostih.
To je gotovo nedostatek, ki je na kvar nam posebno tam, kjer si moramo priboriti stopinjo za stopinjo na poti do ravnopravnosti.
Jedini poklicani organ je notarska zbornica. Ona ima v prvi vrsti v smislu not. reda nadzorstvo nad notarji in notarskimi kandidati. V mejsebojnem občevanji in z drugimi stanovskimi tovariši zadobe zbornični členi najpopolnejšo sodbo o vseh sposobnostih posameznih tovarišev, sodbo, katere deželna sodišča in nadsodišča ne morejo zadobiti, ker nimajo prilike osebnega občevanja.
Radi tega je poklicana notarska zbornica po naredbi pravosodnega ministerstva z dne 31. oktobra 1878., štev. 9172 v prvi vrsti pregledati kvalifikacijsko tabelo in v svojem predlogu izreči se o sposobnosti prosilcev. Zbornica ima poklic, izreči se glede vseh sposobnosti in posebno o jezikovnem znanji kompetenta. Njeno mnenje je tembolj uvaževanja vredno, ker pozna potrebe naroda, navade in običaje ter ve", kateri jezik je v tem ali onem okraju izključno v rabi. Ona je poklicana vsako polovičarsko znanje slovenščine na podlagi dejstev, ki jej pri revizijah pridejo pred oči, konstatovati in se o celotnem dobrem ali slabem uradovanji in delovanji notarjev in notarskih kandidatov izreči ter o tem od slučaja posebno povodom namestitvenih predlogov obveščati nadsodišča in pravosodno ministerstvo.
Notarska zbornica je kakor avtonomno oblastvo navzgor in navzdol popolnem samostojna in neodvisna. Zbornica, koji je do tega, da v njenem okolišu nameščeni notarji na podlagi notarskega reda svoj posel uzorno opravljajo, bode strogo pazila na to, da vsi notarji znajo tudi popolnem jezik ljudstva, mej kojim so poklicani uradovati.
Take zbornice mnenje pa imej tudi veljavo. Njen izrek o apoaobnoati in o jezikovni znanosti pač velja več, nego li na skrivnem in v naglici pridobljena spričevala; kajti opira es na dolgotrajna faktična opazovanja, katerih pa ne more ovreči nobeno, le aa ailo pridobljeno »pričevalo.
Pravosodje zvrlaje svoje naloge v praktičnem življenju, a v praktičnem življenju je treba, da ima vsak jnriat jezik v popolni oblasti, kajti živa beseda, prav iz-pregovorjena in v pravem treootku, taiste več nego vse modrovanje potem, ko je prepozno. Kdor pa jezik sam težko lomi in se s težavo z ljudmi razume, spada tako malo na javno torišče pravosodja, kakor hromeč na plesišče.       .Slov. Pravnik.'
V IJufcUiUBi, 11. marca.
K položaju.
Del deželnih zborov Že posluje, 14. t. m. pa se skliče še ostali del, mej tem tudi češki deželni zbor, kar je za razvoj razmer posebno važno. „Narodni Listy* pišejo, da se vlada moti, ako meni, da se bo deželni zbor bavil le z rešenjem najvažnejših tinan-cijalnih in gospodarskih vprašanj. Letošnje deželnozborsko zasedanje mora poseči globoko in odločilno v uravnanje narodnih in političnih deželnih razmer, katere je pro-vzročila nemška obstrukcija. češki deželni zbor mora dobiti zopet nekdanjo svojo državno važnost, saj je ustvarila Češka v zvezi z Ogersko vso monarhijo ter je doslej še vedno plačevala največ krvnega in denarnega davka. V sedanji ponižanosti ne sme češki deželni zbor več ostati, in vlada mora letos popraviti to, kar je storila lani na škodo kraljevega češkega deželnega zbora. — „Politik" piše temu do cela nasprotno : Ker se bode bodoče deželnozborsko zasedanje vsled abstinence nemških poslancev vzdržalo vseh političnih debat, bo imel deželni zbor dovelj časa baviti se z gospodarskimi, zlasti s financijalnimi vprašanji. „Neues Wiener Journal" ae bavi že z bodočim državnozborskim zasedanjem, ki je postalo radi uređenja ogerakih razmer peneče vprašanje ter prinaša baje iz peresa odličnega člena gospodske zbornice aituva-cijsko poročilo, ki pravi: Pred vaem pride nagodbeno vprašanje prav kmalu v tek. Iz govora pl. Szella posnemam, da misli ogersko ministerstvo prav resno na parlamentarično rešitev nagodbe. Tudi sem prepričan, da bo imel novi ogerski ministerski predsednik v kvotnem vprašanju drugačno taktiko kakor baron Banffv. Szell bode glede kvote stavil precizen predlog, in mislim, da se doseže brez posebne težave za Ogersko 36 odstotkov. Za nova pogajanja o kvoti ae mora voliti nova avstrijska kvotna deputacija, zato pa se mora sestati državni zbor. Predno se to zgodi, mora imeti vlada poroštvo, da bode parlament resno posloval. Jezikovni konflikt se mora rešiti s formulo, ki bode Nemce zadovoljila, a ki Čehov ne bo gnala v obstrukcijo. To se more zgoditi s cesarsko naredbo na podlagi § 14., ta naredba se predloži državnemu zboru, s to novo naredbo pa bi se odpravile vse dosedanje jezikovne naredbe, ki so jedina ovira rednega parlamentarnega delovanja.
Mecedonsko vpraSanje je prišlo te dni v razgovor v rumunski zbornici. Ministerski predsednik Sturdza je odgovoril na interpelacijo nekega konservativnega poslanca, ki se je pritoževal, da je položaj Rumunov v Macedoniji vedno slabši in neugodnejši kakor položaj Srbov in Bolgarov. Rumunska želi mir, je rekel Sturdza, in ohranitev status quo na Turškem. Po-stopajmo torej odkrito in vedno v soglasju s sultanom, kateri mora verjeti, da so makedonski Rumuni njegovi najzvestejši in najboljši državljani. Ako se delajo macedon-skim Rumunom težave, so tega krivi le drugi sodeželani, katerih spletk se morajo Rumuni ubraniti s pomočjo sultana. Organizacija Rumunov v Macedoniji se ne sme voditi iz Bukarešta, nego iz Carigrada. — Ta govor Sturdze pojasnjuje bengalično tužni položaj v Macedoniji. Rumuni in Turki so proti Srbom in Bolgarom, kateri vzpričo tega dejstva ne morejo doseči ničesar zadovo-ljujočega. Prijaznost Rumunije s Turčijo morajo plačevati Srbi in Bolgari sila drago! Mejnarodna mirovna konferenca. Listi poročajo, da se bo vršila ta kon ferenca v Haagu 18. maja in naslednje dni. Rusijo bo zastopal njen najstarejši poslanik, pl. Staal v Londonu, Staal se je branil težke naloge, toda car je hotel, da prevzame
zastopstvo Rusije, ker oživa Staal v Londonu največje simpatija Psadeninik konferenci bo tnnanji ministar Nismamaks, de Beaufort.
Shod spodnještqertkftga
uć4t€>ij«tva v Ctlji.
Mej najvažnejše pojave vsega Javnega življenja v naši državi spada krepko učiteljsko gibanja, katero niasa aaamo specijalnoga in stanovskega posnena, nego je v
svojih posledicah velikega kulturnega in političnega patnans. Od socialnega in na tertjalnega položaja nčitsfatva, od omike
in samostojnosti učitelja je odvisna veljava šole, in zato smo mi vselej z iskrenimi simpatijami podpirala slovensko učiteljstvo v vaeh njegovih prizadevanjih, kajti dobro šolstvo je jedino jamstvo bojši bodočnosti narodovi.
V sedanji fazi učiteljskega gibanja je materijalni položaj učiteljskega stanu najnujnejša zadeva. Učiteljstvo v celi drŽavi je v tem oziru solidarno in mi smo solidarni ž njim.
Na Štajerskem pride regulacija učiteljskih prav v sedanjem zasedanji dežel, zbora na vrsto. To je dalo štajerskim uči teljem povod, da so na shodih formulirali svoje zahteve. Spodnještajersko učiteljstvo je imelo svoj shod v četrtek v Celju in soglasno se je priznalo, da tako impozant nega shoda na Spodnještajerakem še ni bilo, da na Štajerskem še nikdar ni bilo toliko slovenske inteligence zbrane, kakor v če trtek v .Narodnem domu- v Celju. Shoda, ki je bil omejen na povabljence, se je udeležilo nad 500 izkazanih učiteljev in učiteljic iz vseh krajev južne Štajerske.
Na shod so bili povabljeni vsi štajerski državni in deželni poslanci, vsi okrajni lolski nadzorniki in uredništva vseh slovenskih časopisov. Od poslancev so došli dr. Dečko, dr. Gregorec, dr. Srnec in VoŠnjak, ostali pa so se odi kovali po svoji odsotnosti. Še lepše so uganili okraj, šolski nadzorniki. Prišel je jeden sam, drugi pa so ostali lepo doma, kakor da jih želje in zahteve učiteljstva čisto nič ne brigajo. Izmed Časopisov so bili zastopani .Slov. Narod", .Domovina1' in „Slov. Gospodar44.
Shod je otvoril sklicatelj g. Knaflič a primernim ogovorom, v katerem je pozdravil navzočne poslance, jedi nega šolskega nadzornika g. Vrečka, kateremu jo učiteljstvo priredilo burno ovacijo, kakor je viharno in demonstrativno pritrjevalo go-vornikovim besedam, da odaotni okr. šolski nadzorniki ne čutijo z učiteljst vom, da so brezčutni birokratje — in konečno tudi vse udeležnike.
V predsedništvo shoda so bili izvo 1 jeni: predsednikom g. Praprotnik, I podpredsednikom g Kav kler, II. pod predsednikom g. Lasbacher, za zapisnikarje pagg.: Porekar, Rajš in Schmo-r anzer.
Predsednik g. Praprotnik je otvoril zborovanje s kiatkim pozdravom, kateri jo končal s trikratnimi živioklici cesarju, na kar je bilo sklenjeno, po predlogu g. Čer neja, izraziti cesarju brzojavnim potom udanost spodnještajerskega učiteljstva.
O pomenu učiteljstva v šoli in zunaj šole je poročal g. R. Knaflič Naslikal je učiteljevo delovanje v šoli in zunaj. Učitelj je podoben skrbnemu vrtnarju. V Soli je dušni zdravnik otrok, njih dušni oče in dušna mati. Potrebna mu je najpopolnejša avtoriteta v šoli in zategadelj se ustavlja učiteljstvo vsaki nakani, katera bi hotela šolo podrediti kakemu drugemu stanu. Učitelj je tudi luč narodne zavesti, kakršna je šola, takšen je narod in kdor ima šolo, ta ima bodočnost in — ob viharnem pritrjevanji vsega zbora dostavil je govornik mi slovenski učitelji ne bomo nikdar dovolili, da bi se slovenskemu narodu šola odtujila! Govornik je tudi popisal učiteljevo delovanje zunaj šole ter sploh podal jasno in točno sliko velikih nalog, katere ima uči telj v življenju.
A kakšno je plačilo za vse to tako važno in težavno delo? O tem jo poročal g. V. Strmšek, čegar zanimivega govora poglavitni del priobčimo prihodnjič in kateri je nasvetoval naslednjo soglasno vspre-jeto resolucijo:
„Dne 9. marca 1899. 1. v Celju zbrano učiteljstvo zahteva, da se mu z ozirom na njegovo važnost v človeški družbi in njega
WT Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" žt 58, dni 11. marca 1899.
stanovsko naobrazbo pripozna plača, kakršno imajo uradniki XI.—IX. činovnega reda za ljudskoiolske in od X.—VIII. Cinovnega reda za meščanski šolske učitelje;
- tla se pripozna učiteljem, ki imajo samo zrelostni izpit, eksistenčni minimum, to je letnih GiM) gld.; — da se torej odpravi krajevni in uvede osebni plačilni sistem, krajevne razlike se pa naj poravnajo s posebnimi dokladami in končno, da se o tej naši zadevi razpravlja in sklepa v letošnjem zasedanji dež. zbora ter se dotičnim skle porn da veljava že s 1. prosincem t. 1.
Dodatno k poročilu g Strmšeka je govoril g- Praprotnik o stranskih opravkih, katere prevzemajo učitelji, da se za-roorejo preživeti Seveda jih prevzemajo samo, ako jih dobe. Orgljarstvo je jedini stranski opravek, kateri je primeren za učiteljstvo, vsi drugi ga ovirajo v izvrševanju prevzetih dolžnostij ali vsaj v spo-polnjevanju svoje naobrazbe. Občinsko tajništvo je premnogokrat uzrok, da nastanejo prepiri, kar škoduje šoli in učiteljstvu, ter daje učiteljem jako mnogo opravka. Nekateri učitelji pa so vsled pičlih dohodkov prisiljeni, ukvarjati se tudi še z drugimi posli. Tako se nahajajo učitelji, ki so trgovci. Neki učitelj je bil trafikant. V šoli je moral biti proti kadenju, a ko bi bil zunaj šole zastopal svoje interese, bi bil prišel v nasprotje s svojimi stanovskimi dolžnostmi. Drug učitelj je bil mesogled in so ga ljudje celo iz šole klicali, kadar so klali; neki tretji učitelj pa je napravil celo žganjarijo. Postranski opravki so nasprotni šolskim zakonom, ali učitelj je vsled slabe plače prisiljen, da se jih oprime, ker sicer ne more živeti. Ko je bil cesar svoj čas v Gradcu, je rekel: Kar učitelji store, je res ogromno. S temi priznanimi uspehi pa učiteljski dohodki niso v nobeni primeri. Nemoralno je, vabiti ljudi v stan, kjer jih čaka težko delo in pomankanje.
V imenu slovenskih deželnih poslancev je dež glavarja namestnik g. dr. Srnec izjavil, tla poslanci popolnoma priznavajo opravičenost učiteljskih zahtev. Govornik je pojasnil kakšen načrt regulaciji učiteljskih plač je.dež. odbor štajerski pripravil, in je izjavil, da inicijativa za preineinbo tega načrta ne more izhajati od slovenskih poslancev, ker bi bila s tem vsa akcija pokopana, kajti nemška večina se upre vsemu, kar nasvetujejo slovenski poslanci. Slednji bodo zategadelj postopali praktično in skušali doseči, kar se doseči da. Za letos se odpravijo vsaj glavni nedostatki. a bržčas bo veljal še za naprej krajevni sistem, ker to hoče dež. odbor. To bo seveda na škodo učiteljstva na Sp. Štajerskem, katero se tudi sedaj od strani merodajnih oblastev zapostavlja, kakor je sploh v Gradcu načelo, Sp. Štajar kar mogoče izkoristiti in iz njega iztisniti kolikor mogoče denarja, storiti pa zanj, kar se da malo. To sve-dočijo šolske in cestne razmere.
Tretji poročevalec je bil g. Schmo-ranzer, kateri je kratkem in korenitem utemeljevanju nasvetoval več resolucij, ki so bile po kratki debati z nekaterimi pre-membami sprejete. Odobrene resolucije se glase:
Država naj prispeva deželam k ljud-skošolskim potrebščinam; uvedba modernim pravnim nazorom ustrezajočega disciplinarnega zakona za učiteljstvo na Štajerskem je nujno potrebna. Tajna kvalifikacija je demoralizujoča, in tudi kvarna učiteljevemu ugledu, naj se torej odpravi. Prote-stuje se proti uredbi, da bi šolski voditelj kvalilikoval podrejeno učiteljstvo, ker bi to bilo na kvar kolegijalnosti.
V debato o teh resolucijah je posegel tudi drž. poslanec dr. Gregorec, kateri je priznal, da na Štajerskem še ni bilo takega shoda slovenske inteligence kakor je ta učiteljski shod. To je uspeh, na katerem je učiteljstvu od srca čestitati. Govornik je opozarjal, da v Gradcu in v Celovcu sedaj za Slovence ni pravice. Ako bi bila ljudska šola državna, bi bilo najbrž bolje, nego je sedaj, in bi se koroški Slovenci mogli rešiti. Na vsak način pa bo država morala pač kaj storiti za ljudsko šolstvo, kajti bremena so postala za dežele ne* znosna. Govornik je štajerskemu učiteljstvu zaklical: .Živio" — kateri klic je našel gromovit odmev.
O vprašanju, ali je opravičeno, dati učiteljicam le 80% plane učiteljev,'je poročala gospe. A. Štupca in po prepričevalnem utemeljevanju nasvetovala naslednji rssolucjjl:
1. Shod spodnještajerskega učiteljstva v Celju prosi, naj ae deželni zbor pri ureditvi učiteljskih plač ravna po načelu .jednake dolžnosti — jednake pravice" ter odmeri učiteljicam jednake plače, kakor učiteljem. — 2 Naj preveliki naraščaj učiteljic omeji s tem, da se zniža postavno število učiteljskih pripravljank.
Druga resolucija je bila po kratki razpravi spremenjena, naj se pri sprejemanju kandidatinj jemlje v prvi vrsti ozir na učiteljske hčere.
Končno so bile sprejete po gospej M Kropli nasvetovane resolucije:
1. Učiteljice ročnih del na ljudskih in meščanskih šolah, ki so formelno vsposob-Ijene, naj se nastavijo definitivno in naj imajo pravico do pokojnine. Začetna plača učiteljic ročnih del naj znaša na ljudskih .šolah 800gld, na meščanskih šolah 400 gld.; pomikanje do višjih dohodkov naj se uredi tako, da dobe te učiteljice po zvršenern 351etnem delovanju na ljudskih šolah BOO gld., na meščanskih šolah pa fiOO gld pokojnine.
Končno sta bila sprejeta predloga p. Pore kar j a, naj dež. poslanec in namestnik dež. glavarja izroči sprejete resolucije dež odboru, in naj se celjskemu učiteljskemu društvu za priprave za ta shod, celjskim Slovencem pa za prepustitev najlepših prostorov za zborovanje izreče zahvala.
S tem je bil ta lepi shod končan, in gaje predsednik g Praprotnik zaključil s krepkim ogovorom, v katerem je zlasti povdarjal, da doseže učiteljstvo sčasoma vse svoje želje, ako se bo vedno ravnalo po načelu: Vsi za jednega— jeden za vse.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. marca.
— Osebne vesti. Pristav glavne ta-bedne tovarne v Ljubljani g. Josip Pros je imenovan kontrolorjem v Piseku na Češkem. — Poštni konoipist v Gradcu gosp. Mihael Ciril i ch je imenovan poštnim komisarjem v Trstu.
— Župan Hrovatin proti „Slovencu". Glasilo katoliške stranke priobčilo je dolgo poročilo o zadnji porotniški razpravi Da je tO poročilo  pred  vsem žareča reklama za dr. ŠuŠteršičevo  pisarno, nas malo briga. To je stvar okusa, kojega pri „Slovenčevih" „juristih" itak ne nahajaš mnogo. Poročilo samo pa je naravnost lažnjivo,  ker se porotna razprava klerikalnemu svetu nekako tako opisuje, kakor, da se je duhovnikom in redakterjem okrog „Slovenca" posrečilo, dognati resnico svojih prvotnih obdolžitev. S tem poročilom je tožena gospoda,  da si vsak  dan krščansko ljubezen  na jeziku nosi, očividno pokazala, da ji je strast, političnega nasprotnika na zasebni časti objesti, prirojena.   Bilo  bi pač brezvspešno, tem duhovnikom, ki sede v redakciji „Slovenca", na tem polju kake pridige naprav-ljati; kar se častikraje tiče, bili so zamorci, in zamorci hočejo ostati, če tudi vsaki dan v roko jemljejo našega Odreše-nika,  ki je učil:  ljubi  svojega bližnjega, kakor samega sebe! Mi teh zamorcev torej ne bodemo prali. Kratko in objektivno hočemo stvar razložiti,  ker  bi  se drugače temu ali  onemu rodila misel, da nam je „Slovenčevo" poročilo sapo zaprlo, in da je morda le kaj resnice na tem, kar je pobožni lažnjivec v svojem listu trobil. „Slovenec"  priobčil je — prej   kot ne vsled vpliva famoznega Vipavskega dekana, dnevno vest, da so v Vipavi  mogotci, ki imajo oblast v rokah, ki pa pri tem take reči uganjajo, da bi jih bil povsod drugod zgrabil  državni  pravdnik,  in da bi  jih tudi v Vipavi moral zgrabi t i, č e b i n e m i ž a 1. Ta dnevna vest očita obče spoštovanenerau in po celi Vipavski do-visoko čislanemu vipavskemu Županu, da je svojo občino goljufal pri računih, pri občinskih taksah in pri gospodarstvu z občinskimi gozdovi, tako da bi ga bil moral državni pravdnik že davno pograbiti, če bi se v Vipavi nalašč slepega ne delal! To se je očitalo poštenemu možu, in gospodje pri „Slovencu" so imeli mal trenotek kosanja, da so hoteli — kakor priznajo sami — v svojem listu vse, kar so gosp. Hro-vatinu očitali, preklicati, ter tako priznati, da ao res lagali 1  To kesanje pa je hitro prelio, in sedaj, ko se jim nekaj mesecev nI bati porotnikov, se delajo, kakor bi bila zadnja razprava nekak vspeh, kojega so oni dosegli.  Smešno I Ravno nasprotno!
Celi dokaz resnice, v kolikor se je dru Šu-steršiču posrečil, obstojal je v tem, da je priča Andlovec izjavil, da mu je nekdo pravil, da se je vipavski gozdni čuvaj baje pri neki priliki izrazil, daje na povelje župana dal jedno hojo nekemu revežu! Ta uboga hojca je vse, in „Slov." poživlja drž. pravdnika. da naj obesi na njo vipavskega župana! Kavno, ker je dr. Šušteršič videl, da mu priča Andlovic ne more prav nič koristiti, skoval je ob roki agrarnega akta svoj predlog, ki pač ni imel druzega namena, nego stvar zavleči, ter jo tirati pred druge porotnike. Ali ta prozorni manever se ne bode posrečil, ker bule tudi druga razprava dognala, da „Slovenec" še nikomur na tako pregrešen in ostuden način ni kradel časti, kakor jo je kradel vipavskemu županu !
— Volilci Št. Jakobskega okraja vabijo se na sestanek, ki bode 12. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni pri „Virantu". Vstop dovoljen je le proti izkazu vabila na ime. Razgovor O kandidatih za prihodnje volitve v mestni zastop.
— Reperioir slovenskega gledališča. Že dolgo vrsto let se ni pripetilo na slovenskem odru. da bi se morala izvirna drama slovenska na vsestransko zahteva nje občinstva igrati v sezoni trikrat, kakor se bo zgodilo jutri z Jurči^-Kersnik-Govekarjevimi „lio k o v n j ač iu. Živo zanimanje najširšega občinstva, zlasti pa naših rojakov z dežele za izvirno narodno igro je najveselejše znamenje, zajedno odločen migljaj naširn pisateljem, na kat.erem koncu treba začeti orati slovensko dram ledino. — V torek, 14. t. m. pozdravimo na našem odru zopet ljubega gosta-rojaka, gospoda Ignacija Borštnika v ulogi Derblava v Ohnetovem „Fužinarju".— Za Prešernov večer dne 20. t. m., ko bo zajedna zaključna predstava letošnje sezone, se delajo že velike priprave. Poleg del dr. Prešerna in Josipa Stritarja se uprizori tudi še neobjavljen izviren spis veleodlič-ne.ga slovenskega pesnika, katero delo je zajeto iz Prešernove dobe.
— Slovensko gledališče.  Ta „Trubadur!"   Mej  vsemi  operami,  kolikor jih vsmore naš repertoir, zavzema prvo mesto: nobene opere še niso tolikokrat peli kakor „Trubadurja".  Vanj je ulil mojster Verdi vso mladost,  vse razkošje ustvarjajočega svojega duha. To oboje je pridobilo BTrubadurju" ime in slavo, ki se širi od ust do ust . . .  Toda »Trubadurja" poznamo tako dobro, da nam nehote zaigrajo glasilke, kadar  ga poslušamo v gledališču,  lep je in vedno mlad, in kadar nam govori, nam ugaja,  a ne ogreje nas, ne razvname nas. Predobro ga že poznamo, in vsa sredstva, s katerimi je svoje dni razburjal duše in vnema.l kri, so se mu že obrabila. Živi ob popularnosti in dobrem imenu, ki si ga je pridobil pred leti. Sinoči ni privabil v gledališče mnogobrojnega občinstva on, nego privabila ga je gdč. Radkie\vicz, ki je slavila svoj častni večer.  Da je gdč. Rad-kie\vicz priljubljena pevka, to je dokazal hrupni aplavz, ki jo je ž njim sinoči pozdravilo občinstvo precej pri prvem nastopu. Pa ne samo to! Izza vseh kulis so ji nosili vence in cvetic, iz lož pa so se vsuli nanjo duhteči cvetovi, poviti v  šopke — bila je torej odlikovana s cvetočim pozdravom. Da pa je gdč. Radkie\vicz tudi izvrstna pevka, to smo imeli priliko prav obilokrat povdarjati in ravno v ulogi  Azucene (ob prvem nastopu v ^Trubadurju") smo ocenili nje umetniške zmožnosti toli natanko, da bi ponavljali danes samega sebe, če bi pisali o njeni ulogi obširneje.  Rečemo v kratkih besedah, da je gdč. Radkievvicz tudi sinoči sijajno pela in igrala ter se tako najlepše izkazala hvaležno onim simpatijam, ki jih uživa mej gledališkim občinstvom. Ob sebi se umeje, da ji je občinstvo pri taki priliki in ob tako umetniškem petju ves večer ploskalo. Poleg gdč. Radkievvicz se je najbolj odlikoval g. No 11 i, katerega grof Luno je izmej najizbornejših njegovih ulog. Takisto izvrstno je pel g. Raško vic, ki je žel v tretjem dejanju posebno pohvalo za lepo petje.   Jako nam je ugajala tudi gdč. Stropnicka, ki je bila prav izborno disponirana. Presrčno je pela v prvem dejanju ; čustveno, izrazovito ji je zvenelo petje tudi v zadnjem dejanju, ter je poleg tega jako lepo igrala. Tudi zbor je bil boljši nego v .Faustu", a pozna se, da se je njegovo število te precej skrčilo. Popolniti ga bo treba ■ krepkimi, svežimi glasovi.
—   Učitelji   in   konsumna društva-
„Učit. Tovariš" piše : Poroča se nam, da se utikajo nekateri učitelji na deželi v konsumna društva Dotičniki so zelo kratkovidni da ne spre-viđijo, kasa merijo ta društva. Moke za učiteljski kruh ne prodajajo v teh konsumnih društvih, in ki >r jih, podpira karkoli že. je podoben  on^rnu, ki je
sekal tisto vejo, na katari }s stal Pod-
pirajmo trgovce in ohrtnike; ti so učiteljski prijatniji, ne pa gospodarji konsvnnnih društev. Torej pozor'
Nemški nacijonalci, laški delavci in „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo". Ljubljanski pohajkovalec nam piše: VVolfovci in Sobi»nererjanci v pisarni „Kranjske stavbne družbe" obetajo, da bodo tudi letos laške delavce „branili" pred slovenskim „gsindelorn", in Če nastane kakšno sovraštvo med temi delavci, bodo zopet denuncirali pri drž. pravdništvu Slovence kakor so jih lani. da še zdaj dotična preiskava ni v kraju. Gosp. Dzirnskv je zdaj ničla proti \VoIfovcem pri „kranjski stavbni družbi". Svetujemo vsem skupaj, naj bodo lepo mirni, inače jim preskrbimo ledene pokladbe za njih vročinsko bolezen v obliki mičnih razkritij, na primer o — „tramih"!!
Le črevlje sodi naj kopitar! Iz pekovskih krogov se nam piše: Jako iznenađeni smo bili s „Slovenčevim" odgovorom v št. 58, na naš dopis v št. 52 »Slovenskega Naroda". Uredništvo „Slovenca" trdi v odgovoru, da z dopisom g. prefekta V. Podgorca v Celovcu ni napadalo kranjskih pekov, in da vsled tega tudi nima ničesar preklicati Vsak razsodni in trezni bralec imenovanih dopisov je lahko izprevidal. da so bili isti naperjeni proti vsem pekom brez izjeme, ergo tudi proti kranjskim. Cel dopis je bil poln lažij in obrekovanj ter očitno pisan z zlobnim namenom, pekom sploh škodovati. Nečemo se sicer s »Slovencem" o tej stvari dalje v polemiko spuščati, samo g. urednika pri tej priliki opozarjam, da prihodnjič dopise g prefekta V. Podgorca, in sploh vse jednake dopise z večjo pozornostjo prebere, predno se v listu priobčijo, in da jednakih, kakor so bili v št. 42 in 43 pod imenom „Naš vsakdanji kruh" priobdeni, in kateri imajo očividen n.'imen, gotovim obrtnikom škodovati, sploh ne priobči. G. prefekta V. Podgorca pa še jedenkrat pozovemo, naj svoje nesramno in laži polno pisarjenje. posebno pa še trditev, da peki testo z nogami pn*mešavajo, prekliče, eventuvalno dokaže, ter si s tem ponuđeno svoto 500 kron, katera mu je še ve ln< i na razpolaganje, zasluži V slučaju pa, da svojega pisarjenja, in .s tem vsem, ne samo kranjskim, pekom storjene krivice ne prekliče v rSlovencu" ali „Slovenskem Narodu", ga tukaj še jedenkrat očitno imenujemo nevedneža in lažnika.
— Umrl je včeraj občespoštovani ljubljanski meščan in bivši veletržec gosp. Luka Tavčar, tast nepozabnega Janka Kersnika. Pokojnik, vedno zvest naroden "mož, je dosegel starost 80 let, Pogreb bode jutri ob 5. uri popoldne. Bodi vrlemu možu časten spomin!
— Promocija. V sredo, dne 15. t. m. bo na graškem vseučilišču med. gospod Rado Frlan promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo!
— Letošnja pomlad in stavbna sezona se kmalu pričneta. Lastovk sicer še ni tukaj, pač pa pohajajo že po mestu tuji delavci —■ Furlani in Italijani, ter ogledujejo stavbe in stavbne prostore. Letos bo stavbno gibanje v Ljubljani nekoliko živahnejše, ker se bodo gradile nekatere velike javne stavbe in pa, ker se bo pokazala regulacija mesta v nekaterih delih v novem stadiji. Da je po nekod že nujno potrebna, še povdarjati ni treba. O napredku stavbenih del poročali bomo sproti.
— Podiranje poslopij. Oroslav Dolenčeva hiša na Žabjaku št. 3 je malone do cela podrta. Podiranje ostalih odkupljenih hiš naglo napreduje.
— ,,Sv. Gregor je tu1" V grmičevju na ljubljanskem Gradu in po Golovških goščavah se oglaša že zaljubljeni kos, po drevoredih in vrtovih pa že poskuša ščin-kovec svoj .griču". Da, da, jutri je — sv. Gregor!
— Vremenska prognozs dunajske centrale se glasi za prihodnje dni: Višja temperatura, jasno vreme in malo vetra v naših krajih.
— Is Zagorja na Pivki se nam pile: V »Slovencu" z dne 22. februvarja bil je
dopis iz „Osilnice ob Kolpi", v katerem se poroča, da je podelil Nj. Veličanstvo cesar tamošnjemu županu gosp Josipu Ožura zaslužni križec. V tem dopisu imenuje se g. J. Ožura tudi „starosta kranjskih županov*. To pa ni istina, ker kakor smo izvedeli, županuje naš župan g Matija Fatur Štiri leta dlje. kakor g. J Ožura. Slednji Županuje od 1 1870, g Matija Fatur pa že od 1. 1866. nepretrgoma. Kakor razvidno tedaj, se ne more zvati g J. Ožura .starosto". Vsakemu svoje!
— Izvenakad. podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu občni zbor ne bo 11. t. m, ampak dne 13. t. m. v restavraciji g. Kaubeta i Heinrichstrasse 8.)
— Šostanjski nemškutarji bruhajo žveplo, odkar je izvoljen za zdravnika bolniške blagajne g dr. Drag. Chloupek, zaveden in odločen Slovan. Dobil pa je to mesto le, ker je ponudil najmanjšo zahtevo. Vendar renegati ne morejo preboleti, da ne bo več njihov pristaš molzel slov. denarja pri blagajni, potem pa tudi „Siiđmarke" ne več tako kavalirsko podpiral. Grozijo celo, da si ustanove lastno bolniško blagajno. Toda le pazno in polagoma gospodje Gaude, Hauke. Orel, Breschnigg, \Verbnigg, Petsch nigg itd. z vašim skrivnim generalom, da se ob lastnem meču ne urežete!
— Shod županov in zastopnikov občin Gornjesavinjske in Zadreške doline bil je zadnjo nedeljo v Gornjemgradu Razpravljalo se je o korakih, ki se naj storijo glede zgradbe železnice iz Rečiške vasi skozi Mozirje, Gornjigrad v Kamnik.
— Podzemski čudež. V Rihenbergu na Goriškem so našli zelo veliko podzemsko jamo. ki baje skoraj dosega Postojinsko jamo. Ker je vhod do nje zožen, mislijo istega pustiti prijatelji narave razširiti.
— uKnjiga krojaštva". G. M. Kune prosil nas je objaviti, da izide druga izd-daja omenjene knjige z nad 100 novimi podobami in vzorci v nemškem jeziku čez 14 dni, slovenska izdaja pa koncem meseca aprila. Ker so prve izdaje popolnoma pošle, naj blagovolijo naročniki dotlej potrpeti.
— Najnovejše vrste žepna ura je razstavljena pri urarju Črnetu v Zvezdi.
* Nesreče na morju. Iz Sebastopolja poročajo, da so se vsled silnih viharjev pri godile na Črnem morju velike nesreče. Pri Potiju je vrglo dva angleška parnika na obal. Turški parnik. ki je bil namenjen v Carigrad in pa se neki drugi parnik, kateri je plul v Theodosio, sta se potopila. — Tudi iz Ne\v-Yorka poročajo, da se je na poti v Filadellijo potopil neki parnik. Jednajst oseb je utonilo, drugi so se rešili na nemški parnik „Albanou.
Grofičin roman. B'vši sodnijski kancelist Julij Marton se je seznanil v neki dunajski slaščičarni za dame z madjarsko grofico Rozo Mezey, ki je prišla na Dunaj zato, da najde odvetnika, ki bi napravil obtožnico proti njenemu možu in prosil za razločitev zakona. Marton je dejal grofici, da opravi ta posel sam boljše kakor vsak odvetnik, in grofica mu je dala potrebne informacije. Že črez nekaj dnij ji je prinesel pismeno razsodbo ogerskega sodišča, s čimer se ugaja grohčni želji, t. j. se razloči njen zakon. Zajedno je sporočil kanclist veseli grofici, da je proti razsodbi njen soprog vložil ugovor. Grofica je rada plačala vse stroške, katere ji je naštel kanclist ter je bila jako zadovoljna, ko je bil grofov vtok odbit. Nato se je hotela grot.ca omožiti s svojim prijateljem izza mladih *et, z nekim uradnikom na Dunaju, s   katerim hotela   živeti   na svojem
ogerskem posestvu. Kar je dobila vest, da je Marton v Budapešti zaprt radi ponarejanja uradnih listin. Kmaiu je dognala, da so bile vse njene „razsodbe" ponarejene in da je ves denar za stroške spravil Marton sam. Uboga grofica je od žalosti zblaznela ter so jo morali odvesti v zavod za blaznike. Ločiti se je hotela za to, ker je hotela ostati grofica, dočiru je bil njen mož plebejec. Mož za vse spletke žene ni vedel ničesar.
Telefonična in brzojavna poročila.
Klerikalna trdnjava — padla.
Ilirska Bistrica 11. marca. Pri občinskih volitvah v Trnovem je zmagala narodna stranka, Izvolje-
nih je 16 odbornikov narodne stranke in 10 Rudolfovih pristašev.
Thun in Nemci.
Dunaj, 11. marca Miinisterski predsednik grof Thun se je vrnil iz Prage in je že dopoldne poročal cesarju o „uspehu" svojih posredovanj. Bržčas se skliče še danes seja ministerskega sveta.
Dunaj, 11. marca. Nemška napredna stranka je obelodanila komunike, kjer pravi: Poroča se, da hoče vlada s § 14. rešiti jezikovno vprašanje na Češkem in sicer na podlagi nemških zahtev, katere pa je le vsled indiskrecije izvedela Stranka ni s to akcijo v nobeni zvezi in ostane zvesta dosedanji taktiki, vsled katere je jezikovno vprašanje na češkem državno vprašanje in se more rešiti samo dogovorno z vsemi nemškimi opozicijskimi strankami.
Dunaj, 11. marca. Občna sodba je, da je grof Thun v Pragi učakal poraz. Tudi popolnoma neinteresovani krogi se čudijo vladni potrpežljivosti in priznavajo, da ima „Arb. Ztg." popolnoma prav, ko pravi: Thun je šel v Prago in je hotel dati Nemcem vse, kar so oni sami zahtevali — a Nemci tega niso marali sprejeti. „Fremdenblatt" pravi: Konference grofa Thuna s političnimi voditelji v Pragi, zlasti s Schlesingerjem so velikega pomena. Iz komunikeja nemške napredne stranke je razvidno, da soglaša vladni načrt za uredbo jezikovnega vprašanja na Češkem z elaboratom, kateri so nemški referentje sami izdelali, in zato je postopanje nemških strank težko umeti. Novi volilni red za dunajsko mestno občino.
Dunaj 11. marca. Župan Lueger je danes obč. svetu predložil nov volilni in občinski red. Obč. svetnikov bo 138 Ustanovi se nov okraj Brigittenau in odpravi se mestni svet. Volilno pravico imajo vsi, ki bivajo 5 let na Dunaju in so 24 let stari. Izvoljen more biti vsak volilec, ako je star 30 let. Določbe zastran izključenja obč. svetnikov od sej so jako obširne. Kdor se izključenju upre izgubi mandat, in dve leti ne more biti več izvoljen. Županu daje novi red uprav neverjetne pravice glede obč. volitev, meščanom pa se nalaga nova dolžnost, v prisegi morajo namreč obljubiti, da bodo z vsemi močmi varovali nemški značaj dunajskega mesta.
Praga 11. marca. „Prager Tagblatt" pravi, da izvrši vlada svoj namen, ne meneč se, če je strankam všeč ali ne. Sila je bila vedno prvi zakonodajalec in sila veleva, da se mora ohraniti tista podlaga v državi, na kateri je zgrajena trozveza, Samomor ravnatelja gališke kreditne banke.
L v o v 11. marca. Uzrok samomoru ravnatelja gališke kreditne banke Krzižano\vskega so maloverzacije. Krzižano\vski je zapustil pismo, v katerem je natančno navedel vse malverzacije ki so se zgodile. To pismo je našel notar pri popisovanju zapuščine in ga v navzočnosti deželnega maršala grofa Badenija glasno prečital. V pismu pravi Krziža.no\vski, da ni on kriv, ampak da ga je zapeljal satanski . . . (tu sledi ime višjega funkcijonarja kreditne banke, ki je tudi član znamenite državne korporacije), ki je uplival na banko za hrbtom ravnatelja.
Lvov 11. marca. Uložni k i so na kreditno banko napravili run. Banka izplačuje točno vse vloge do zneska 200 gl., pri večjih vlogah zahteva, da se morajo v smislu pravil odpovedati.
Lvov 11. marca. Predsednik nadzo-rovalnega odseka kreditne banke, knez S a-p i eha je izjavil, da sam osebno prevzame garancijo za vse vloge. Kreditna banka ima rezervnega fonda pol milijona goldinarjev. Delniški kapital znaša jeden milijon, hranilne vloge 1*6 milijona gld.
Lvov 11. marca. Krzižano\vski je pred smrtjo odposlal več pisem, v katerih je razložil vzrok samomoru. Pisal je tudi neki gospe Marek, pri kateri sta njegovi hčeri na stanovanju. Tudi v teh pismih zatrjuje, da ni kriv, da so krivi drugi. Ljudska govorica dolži Člena gospodske zbornice M., da je tisti, katerega ima Krzi-žanowski v mislih.
Lakote umrl.
Rim 11, marca, V Kaserti je učitelj jezikov, Avanzo, v pravem pomenu besede vsled lakote umrl.
Darila.
Uredn ištvu našega liatm so poslali: Za druibo sv. Cirila In Metoda: G. Tončika Rupert v Krškem 11 K, in aicer ▼ raseli druibi pri Zenerju nabranih 6 K 68 vin. in prispevek „Tausendkunstlerja" 4 K 48 Tin. — Vaaela družba zbrana pri „Fani" v Idriji 2 K. — Gdčna Miška Razingnr nabrala pri „Katrineku" v Lescah 2 K. — G. Pavel Jereb, c kr. Sel. uradnik v Podnartu 2 K, nabrane v veseli druibi pri „Ifini". — Skupai 17 K. — Živeli rodoljubni nabiralki in nabiralci in vsi darovalci!
Za Prešernov spomenik: Odčna Miška Razi nger pri „Katrineku" v Lescah nabrala 8 K 86 vin. — G. Jožef Tratar, učitelj pri Sv. Katarini pri Trbovljah, nabral v veseli druibi „sa ljubezen", 4 K. — Skupaj 12 K 86 vin. — Živela rodoljubna nabiralka in nabiralec in darovalci 1
Poslano.*'
Engro Brodowsky   (Estsdo de Sso Paulo)
(Linha Mogyana) (Brazil.)
20. novembra 1898.
Prekoračil sem že mnogo sveta, ter poskusil živeti med raznimi in raznovrstnimi ljudmi. Obžalujem pa, da sem baš pri svojem rojaku doživel britko skušnjo. Brazilija je sicer poznata, po vsej Evropi, da njeno napredovanje ni najboljše; vendar je v nekaterih ozirih se prebogata za naSe Slovence. Veliko naših bratov pride po siromašni poti v Brazilijo, da si zasluži kak krajcar, ter vsak po svojem rokodelstvu in umetnosti si zasluži več ali manj. Nekaterim rojakom pa, kateri si prislužijo kak krajcar, raste takoj ošabnost, da ni ne konca ne kraja.
V izgled naj bo mojim rojakom sledeča neprilika, ki se mi jo dogodila nepričakujoč od svojega dobrega prijatelja.
Spodaj podpisani sem si sposodil konja od mojega znanca, 90. novembra 1898, da obiščem prijatelje v nedeljo, ker med tednom nimam časa. Prišel sem na omenjeni kraj do mojih Slovencev ; bil sem z veseljem sprejet ter dobro postrežen, od vsih mojih poznancev in prijateljev, neznajuč da imam ravno v tej koloniji skrivnega neprijatelja; že proti večeru sem se odpravil proti domu, Ko predirjam dober kilometer, ustavil sem konja, ter sem počel bolj počasi jezdariti, ko začujem od daleč kričajoči glas kličoč moje ime, jaz se ustavim in počakam. Ni bilo dolgo, ko vidim človeka, kateri je klical moje ime; spoznal sem takoj, da je Kranjec in še moj vaščan v naši ljubi Kranjski. Uprašam ga, kaj hoče. On me poprosi za konja, češ, da ga zelo potrebuje, samo za tre-notek naj mu ga posodim. Sicer nisem rad konja posodil, a kot rojaku sem mu ustregel, neznajoč, kaj da on namerava. Stopil sem s konja rekoč: „Tukaj imaš konja, pojdi ter pridi brzo nazaj, počakam te tukaj na potu"; on pa me je silil, da naj se k njemu povrnem, dokler ne pride on s konjem nazaj.
Jaz pa nisem hotel. Zajahal je ter popodil po cesti proti domu, jaz sem čakal na tistem mestu več ko pol ure, ko pa vidim, da se moj prijatelj ne vrne, sem bil primoran, koračiti nazaj proti njegovemu stanovanju. Ko pridem do njegove hiše, vidim svojega konja privezanega pri njegovi hiSi, njega pa hladnokrvno sedeti a hiši. kar me ni malo razjezilo, ter ga vprašam, zakaj mi ni konja nazaj pripeljal in zakaj me ima za norca. On pa mi je odgovoril, da konj ni moj, in da naj grem proč, ako, ne, da ne bo dobra za me. Kakor sem potem zvedel, hotel me je s svojimi pomagači ob življenje pripraviti. Sreča moja je bila, da so ravno štirje moji znanci mimo prišli, da se ni upal svoje nakane izvršiti.
Pridružil sem se tem znancem in podal se na pot brez konja, katerega sem sicer pozneje dobil nazaj, nisem pa pozabil surovosti svojega rojaka in da me je hotel na zviti način pripraviti ob konja in me celo — na oni svet spraviti. To naj bo vsem našim Slovencem v svarilo kako pošten človek je Janez Cel h ar is Petelinj, št. 18 okr. glavarstvo Postojna (No tranjsko).
Andrej Smerdu
iz Petelin] št. I.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (438)
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-OVO fnutooako /Ksnjt* in hoI",
ki je takisto bolesti utešujoče, ako se narmiže ž njim. kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A MOLI,, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuci-lauben 9, V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znarnkr. in p odpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6 (59—3)
Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicijo. javljajoče se sarno po slabem prebavi janji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba jo zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspošujejo. Najboljše teh sredstev je že .'JO let znani in BplOlnO priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne 15. Fragnorja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor jo razvidno iz inserata. a
Cospodarsks orodja. Za kmetovalca je gospodarsko orodje važen del njegovega imetka Da ni treba vedno novega orodja, se mora skrbeti, da se orodje dobro ohrani. Vse kar je leseno, so mora ob dneh, ko se ne dela, pomazati z oljem, ki napravi les trpežen in ki so imenuje: Carbo-lineurn Patent Avenarius. Tvornica v Am-stettenu (bureau: Dunaj III.) da rada pojasnila.
Dež. gledališče v Ljubljani.
fitev. 70. Dr. pr. 932.
V nedeljo, dne 12. marca 1899.
Tretjič:
Rokovnjači.
Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, po Jurčič-Kersnikovem romanu, dramatizoval Fr. Govćkar. Godbo zložil V. Parma. Režiser g. Rud. Inemann.
Kapelnik g. H. Benišek. Izvirno vložke noj(5: gospa I. Polakova, g. M. Fo-dyczkov/Bki, g. VI. Housa. Sodeluje moški in ženski operni zbor.
Zahvala.
Slavna zavarovalna društva in sicer: .Vzajemno zavarovalno društvo proti ognji v Gradcu", , ogersko zavarovalno društvo „Fonciere" in ces. k. priv. dr. »Riunione Adri-atica Di Sicurta" v Trstu, so blagovolila po svojih zastopnikih: g. Kovaču, g. I. Kristanu in g. Kunstek u, ob priliki tukajšnjega požara dne 0. januvarja t. 1. našemu gasilnemu društvu podeliti znatne remuneracije. Za ta dar se navedenim društvom tukaj javno izreka najsrčnejša zahvala! <4r>7,
Št Vid, na Dolenjskem, 8. marca 1899. Ant. Kunstek      Vinko Slivnik
načelnik gas. društva. blagajnik.
Zahvala in pripororoćilo.
Slavno ravnateljstvo banka „Slavlja" v Ljubljani, pri katerej je zavarovanih za življenje n 11 poldrugi sto slovenskih učiteljev in učiteljic, i/., plačalo je te dni .Zavezi slovenskih učiteljskih društev" brez prikrajšanja ter natančno v smislu mejsebojnega dogovora pripadajoče jej odstotki* od zavarovanih premij, za kar mu izreka podpisani direktorij primerno zahvalo.
Ob enem pa si na >jamo toplo priporočati slovenskemu in hrvatskemu učiteljstvu ta Bolidiu slovanaki zavod, naio „banko Slavijo", v najizdat-neje vsestransko zavarovanje, po geslu: ,,Svoji k svojim".
Direktorij« Zaveze slov. učiteljskih društev" v Ljubljani, dne 7. marca 1899.
Drag. Česnik,        L. Jelene,
t. č. tajnik. t. c predsednik.
Iz uradnega lista:
Izvršilna aH eksekutivne dražbe:
Zemljišče vlož. štev. 70, kat. obč. Višelnice, cenjeno 545 gld., dne 14. marca v Radovljici.
Zemljišče vlož. štev. 195 in 519, kat. obć Laknie, cenjeno 228 gld , dne 17. marc-a v Mokronogu,
Umrli so v Ljubljani:
8. marca: Franc Maku ver, pečar, 23 let, Opekarska cesta št. 13, jetika
9. marca: Marija Klein, tiskarjeva žena, 63 let, Spitalske ulice št. 5. kap.
Meteorologicno poročilo.
Vitina nad morjem Siui-J m.  Hractuji Bračni tUk 7300 mm.
Stanj« čaa opa- j baro-zovanja metra
v mm.
Vi II
Vetrovi
Nebo
10. 9. zvečer
11. 7. zjutraj ,   2. popol.
737-5 ,    7 2    si. jug  | oblačno
739 0 I 3 5 sl.svzhodl oblačno 740-2    12 2 si. svzhod oblačno
II
■as
I a
o
Srednja včerajšnja  temperatura 78", nor-male: 2 7°._
3D-van.aJslESL "borza,
dne" 11. marca 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 101 gld. 05 kr.
Skupni državni dolg v srebru   . 109 , 85 „
Avstrijska zlata renta   .... 120 » — „
Avstrijska kronska renta 4%.   . 101 „ lo
Ogerska zlata renta 4*/0.   .   .   . 119 n 75
Ogerska kronska renta 4" 0 97 . 75 .
Avstro-ogerske bančne delnice   . 921 „ .
Kreditne delnice....... 369 , 66 ,
London vista........ 120 „ 45 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 97'
20 mark.......... 11 n 79
20 frankov......... 9 „ 55«;
Italijanski bankovci..... 44 „ 20
C. kr. cekini........ 5 . 66
■ »
t n
____       Vse vrednostne papirja praakrbuja BANKA
MAKS VERŠEC, LJubljana, Šelenburgove ulica 3. Srečka na mesečne obroka po 3 In 6 gld.
(36 2)
N»i?»jnic» h ripn ob 7. ari. — Z»<iUk ob >/s*- «i. — Koitf oh 10. uri.
Pfl predstavi sodeluje orkmir il. c, In kr. peh, polti Hopold II. it. n.
V torek, dnd 14. marca: Gostovanje g. Ignacija Borštnika v drami „Fužinar",
Priporoča 8e, paziti na to znamenje, nžffano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva v vseh lokarnah, večjih I Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. I
Poslano.
V St. 55. dno 8. marca t. 1. „Slovenskoga Naroda" bilo je poročilo, ozirajoče se na našo pravdo s tvdrko ANTON VVERNER & COMP. v Oradci. To poročilo jo neresnično, zato smo primorani v sledeče pojasnilo.
Kazensko sodišče je tvrdki Anton Wornor & Comp. le za to 7<X) dogotovljenih in nedogo-tovljenih koles konfisciralo', ker jo ta tvrdka rabila našo znamko. Omenjena tvrdka jo menila napraviti s tem dobro kupčijo, ako vzame ime „Styria" pod katerim imenom naša kolesa že nad 10 let po vsom svetu slovo, za znamko svojih izdelkov.
Jedina prava „Styria"-kolosa pa izdeluje lo naša renomirana tvrdka in je jedini glavni zastopnik gospod
Fran Čuden v Ljubljani
oziroma njegovi mnogoštevilni zastopniki. (464)
Tovarna MStyria"-koles
„Styria"~Fahrrad-Werke
Joh. Puch & Co.
Hiša na
tik Radovljiik« postaje, zidana, z opeko krita, s tremi sobami, dvema kletima, s sadnim in zelenjadnim ograjenim vrtom.
Na vprašanja odgovarja lastnica Elizabeta  Tomsn  v Radovljici, podmesto
itSV. 11. (463-1)
Raznovrstni
se po ceni prodajo.
Več se izve Rimska cesta štev. 2, II. nadstropje. (400—i)
V najem se odda takoj v prijazni veliki občini zraven kolodvora in tik Du najske ceste na Gorenjskem v jako dobrem stanu nahajojoca se
prodajalnica
z mešanim blagom.   < 112 3)
Tam se odda tudi stanovanje.
Kje? pove upravništvu „SI. Naroda".
Posredovalna pisarna za službe
Dunajska cesta it. 7
priporoča za bližujočo se sezono fine kuharice, hisine, brhke natakarice, kuhinjska dekleta, pestunje in dekleta za razna dola Itd. I dobrimi
spričevali. Dalje nekoliko nosilcev jedil, grajskih slug, kočijaiev, točajev in podnatakarjev.
Prosim za prav obila naročila, katera se bodo po želji in ventno izvršila.
Z velespoštovanjem (373—3)
Tereza Novotny.
L. LnserjeT ekliz za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-■' som, žuljem itd. itd. =====
$       Glavna zaloga:
L. St3iWc2ik-ova ltkar.a
Dunaj -Meidlin g*.
»blil
za turiste po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoll. V Kranju: K. Šavnlk.        >9 -10)
Zahtevajte
Luser-jev
najizbornejšega, občeznanega italijanskega penečega vina
ASTISPDMANTE.
Csna veliki steklenici gld. 125.
Pri odvzemu celega izvirnega zaboja z 12 steklenicami 5% popusta.
Priporoča (445—2)
Anton Stacul v Ljubljani.
•>♦
Slavnemu občinstvu, po- ♦
Robno gospođom gostilničar- J
jem   priporoča   podpisanec e
svojo izborno sodovlco, na- V
pravljeno iz vode iz mest- J
nega vodovoda ter z ugljeno Z
kislino (Kohlene&ure), koja ♦
je prisnana kot najoktunejla i
in najzdravejfta.       (43—10) 4
Vso odjemalce v naprej 9
zagotovljajoč vsikdar točni; 2
iu vestne postrežbe, prosim ♦
za obila naročila ter beležim z
najudanejSc s spoštovanjem X
Gašper Bolte, izdelovalec i
sodovice, Rimska cesta št. 10. >»»♦♦#♦♦»»»»♦•♦♦♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦
cen® 6
poštenih starišev, kateri je dovršil vsaj Štiri razredno ljudsko šolo, sprejme se v trgovino z mešanim blagom. — Natančneje se poizve pri podpisanemu. (322—4)
I>iit-j3tvit Peter trgovec v škocjanu, okraj Mokronog.
v vsaki množini, izborne kakovosti, po najnižji ceni priporoča za spomladno stavbno sezono firma (374-5)
Ludovik Henmann v Ljubljani.
Severno-nemški
al
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe. mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-šilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse drugo vrste semena za zelenjad.. — Proseč m nogo broj nega poseta
on-?)       Peter Lassnik.
Najboljše in najcenejše namazalno olje in
les ohranjujoče sredstvo
je in ostane že nad 20 let preizkusen
Carbolineum
Patent Avenarius.
Wmi'i'il /tonufetfltatui sv s\n»'i !
„Carbolineum-tovarna" R. Avenarius
Amstetten Dol. Avstr. Pisarna: Dunaj, lili, Hauptstrasse 84. j
(465— 1) I
Jedini
ki vsled zapiranja ne trpi nikako škoie, je po patentovanem načinu izdelani
Patent Satin fle Chine
(naj se ne zamenja z navadnim Satin de Chine, Cachemir, Viktoria i. t. d.)
Ta dežnik je popolnoma vodogost, pristno-barven in po vnanjosti najfinejšemu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blag ■ po mokroti ne skrči iu ostane vedno lepo napeto. Kdor je kdaj nosil tak dežnik, ne kupi nikdar
več druzega. Na pol tenki temnosvetli genre, najnovejši
modi primeren. Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat:
V Ljubljani prodaja take dežnika samo
Jožef Vidmar
Ponarejanje ali posnemanje varstvene znamke ae sodno preganja. Pail naj se natanko na patentno številko. Noben drug dežnik nima istih izbornih »4 -8) lastnostij.
Knncesijoniran po visokem c kr. miniatetatVU z
v Bremenu.
Br^opuruIm U 0 vužu)e v IN «wYork: Iz Bremena ob torkih in subotu h.
Ii ■oathamptona evtl. Oherboarsra ob
sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma NeapolJ*
via Gibraltar
2—Ukrut mesecn'
Bremen-Sev. Amerika. V Newyork.
--k. v
Bremen-luž. Amerika.    | Baitimore.
ontevldeo.
Brsmtn-Avstralija
▼ Adeleido,
Molbourne
(1918-18)
•ydney
Bremen-Iztočna Azija. V Klao.
V
Prekomorska vožnja
v IN owyork 6—7 dni j.
Naj bolj i a In najcenejša potovalna prilika.
Bmiralno rivnitiljitvi t Ljubljani: EDVARD TAVČAR,
offolandsko-ameriška črta.
Paraiki vozijo ae Ikrat d« 2krat aate4«a
iz Rotterdama i New-York.
Pisarsa ta hijata: DianitJ, 1^ Kolo wr a t rlng; 0.
Pitama u mtdkrtt: Dunaj. IV., Wey ringera. 7 A.
I. kaj n ta.
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark »00—400*j
„   I. novembra do 31. ni« na .     „     990—OSO
II. kaj uta:
Od 1. avguBta do 15. oktobra......mark 900
„   16. oktobia do 31. julija....... . 190
•j Po legi in velikosti  kajnte in po hitrosti in ele ganci panika. (3—10)
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo giJ. 1-95
1 elegantna ura s štriletnim jamstvom in goldin verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za tmođke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla h Himili lirilantom, l jako eleganten prstan z imit. biserom za gospodo ali dame, l, ducata platnenih žepnih robcev z barvanirni obrobki, 1 jako eleganten niklast žepni tintnik z angl. mehanizmom, 1 fina ščetka za obleko, 1 par tinih nogovic, l jako elegantna dainaka broša najnovejše fazone, 1 krasna zapestnica za dame. najzadnja novost, ki se more porabiti tudi kot damska verižica, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manSetnih, za-vratniskih in naprsnih gumbov s patent, zapon", 1 pa r Jako elegantnih damskih uhanov z simill briljanti, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad 2O0 komadov, ki so v hi5i koristni in neobhodno potrebni.
Vrti ti krasni predmeti se dobivajo le 5e kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo in vsak riziko popolnoma izključen, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj
Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se posije denar naprej :
zaloga Krnst Buchbinder
Krakau L M.
Poštno  predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo.   (435—2)
1 Obrtno naznanilo, i
1'šojam si uljudno naznaniti, da a-i od danes naprej nahaja moje
sobno, napisno in de-koracijsko obrtovanje
v Vegovih
ulicah št. 8
pritlično.
(Poleg realke v Seemanovi hiši.)
Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom, bilježim
z velespoštovanjem 397—2)
J. Terdan
sobni, napisni in dekoracijski slikar.
▼ Celovcu, Orlove ulice it. 12
ki je pripravna za mesarski, Špecerijski ali enak obrt, (sedaj Špecerijski obrt) se radi odpotovanja pod zelo ugodnimi pogoji (kup 13.000 gld.) .
proda.
Natančneje se izve pri lastnici hiSe ]ffariji Hrallč v Mariboru, Jezdar-
ske ulice stev. 5. (447—4
Išče se
gostilničar
za gostilno ,,pri Ribču" na Ižanski cesti h. it. 4 in oddajo se prostori za kavarno ravno tam za čas od 1. novembra naprej.
V hiši št. 52 v Prešernovih ulicah oddajo se v najem
kakemu druStvu od 8. maja t. I. naprej.
Poizve se pri lastnici hiS
Mariji Borštnik W71~3'
Prešerncve VLlloe fet. 52.
Uprava posestva
Hriacintp in FreteoTec
ponuja s tem svojo pristno domačo
s
po primernih cenah.
Ob jednem išče za prodajo tega svojega izdelka (460—1)
zastopnike
ki bi za njo agentirali: v Posto.jini, Idriji, Kočevju, Škofji Loki. Krškem. Št. Ruperr.u. Litiji, Zagorji, Novem mestu, Zatičini. Višnji gori, Trebnjem, Mokronogu, Planini. Babnem_ polju. Dragi, Ribnici. Senožečah, Bistrici in Št Petru na Krasu.
Čokolade ii Cacao Sictot
Da se v bodoče preprečijo že dogodivša se nesporazumljenja, se č. občinstvo opozarja na to, da tovarna
PH. SUCHARD
takozvane (198—T)
lomne čokolade (Bruch-Chocolade)
niti ne izdeluje, niti ne spravlja v trgovino.
Čokolade Sudaru *° »•• •*)«««•«• s*««. Čokolade Socharfl»° —» *hw «•»«♦• Čokolade Sncbaraso 1 SfftuST* Čokolade Sochari T&S^JSSP*
prijazno znanje!
Plzensko pivo
katerega izljorna kakovost je od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v Ljubljani:
Gosp. Fantini, rest avrater, Gradišče Št 2; r   Bilina & Kasch, pri nRožiu ;
Gosp. Karol Koiser, botel pri „MaliČuu; „    Frohlich, hotel pri „Slonu".
Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g Fantini, Gradišče št. 2. V steklenicah imajo je v Izvirni napolnitvi na prodaj; Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo, in gospod Praunseiss.
(866—81
generalni zastopnik. Oradeo. Jungterngaiae it. 1.
Dunajske žene c° svojo lepoto
v prvi viBti rabi sajprijetnejis. najbolj učinkujoče in nijilavneja«
izvirno paste Pompadour
katero je iznajdel pok. med. dr. A. E'x. To lepotilno sredstvo proazroči, ako se rabi, fino, »vezo barvo obraza, sijajno lepo, brezgubDO polt, tudi najpozuejBe starosti, prežene, kar je zajamčeno i sicer is vrne desar) pege, madeže, znake mezulčko, rudečico, v»e nečistosti kože; vporabljajo jo že 40 K t najvišja gospoda, umetniki itd., o čemer so na razpolago spričevala in zahvalna pisma. Dokas za dubrost in neškodljivost tega lepoticnega sredstva je 401etni obstanek, ko se je med tem časom na tisofe takih sredstev pojavilo in zopet izginilo. Cena lončka 1-50. Zavojčki sa poskušajo komad SO kr.
Pompadour« mleko
prevlefie kožo takoj z udeku podobno beloto in ostane tudi po umivanja na obraza. Izviren flakon
gld. 1'50. Pompadour • milo 80 kr. Pompadour • poudre rosa, creme in bel gld. 1*25. Obruča naj se zaupno na Wllhelmlno Kisa dr. vdovo ■ sinova (AntonBtz ln brat) jedinih izdelovalcev pristnih dr, Binovth izdelkov, Dsaal, Prsteralrssis lO. Kupujejo naj se le plombirani zHVojcki. (1946-6) V mubljani prodajajo: Sdvard Maat v aidovskl sillel in Karol Kar!n«er mm Sfenlaosn IvsjtJ.
za 6 mesecev
CL
Priloga »Slovenskemu Narodu" it 58, dn6 H. marca 1899.
Zahvala.
Za premnogohrojne, tolažilne izjave ■očutja, ki ao nam doftle od sorodnikov, prijateljev in znancev povodom nenadne izgube iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre, tete, tašče in stare matere, gospe
Marije Klein
na tako blagodejoC način, za mnoge lepe
poklonjene vence kakor za mnogobrojno čestilno spremstvo k zadnjemu počitku drage ranjice izrekamo s tem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvaljujemo se prisrčno slavnemu pevskemu društvu ,,Ljubljana" za ganljivo nagrobno petje.
V Ljubljani, tO. mara 1999.
i479) Zalnjool ostali.
Krepak učenec
14—15 let star, sprejme ms takoj za stru-garsko obrt pri Vlncencn Ziraateln-u Sv. Pstrs cssts it. 40. (78—9)
Učenec
se vzprejme v trgovini g Ksrola Holzer-je na Dunajski cesti it. 12. — Več se izve istotam. (432—3)
dobro, malo rabljeno, boljSi fabrikat, as po ugodni csni proti gotovini kupi. .468—1) Ponudbe na upravniStvo ,SIov. Nar.*.
Prodajalniea
a jedno sobo, kuhinjo, dvema kletima in vrtom ▼ Senaten se odda v najnm ali pa ae proda.
Hifia je pri farni cerkvi poleg Bole. — Več
Anton Honigsmann
v Semću, hišna štev. 31.
štev. 12 v Koiizejskih ulicah
tik Gradasčice in Trnovske cerkve, z vrtom, ki meri 798 Dsežnjev,
je takoj na prodaj.
Ta hisa je v popolno dobrem stanji in pripravna za vsakterega gospodarja, zlaati za kak strojarski obrt. 476)
Pojasnila daje posestnik gori omenjene hiSe.
100
do 300 goldinarjev na, mesec
lahko zaslužijo oBobe vsaeega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Oaterreicher, VIII., Deutaeha ga ase 8, Budapest. (4BB—t)
Travina, vrtna, pesna in detaljna
kakor tudi druge vrate semen priporoča tvrdka (375—3)
Franc Stupica
Ljubljana. Marije Terezije cesta Št. 1.
,sy,s*. 'av.sv.v/,,
Spoštovani g. Klauer!
Ne morem si kaj. da Vas ne opozorim na neko dobro svojstvo Vašega izbornega Želodčnega likerja, ki Vam znabiti Se samemu ni znano, on je namreč izvrstno sredstvo proti morski bolszni.
Morala sem se 24. t. m. prepeljati, ko je razsajal na morju hud veter široko, in sem bila od prilike edina,ki je zdrava dospela vzlic temu, da je bilo to moje prve potovanje na morju in imam vrbu tega Se težko želodčno bolezen. Kadar sem čutila, da mi slabo prihaja, sem vzela par kapljic likerja, in je to bilo dobro, dočim ni konjak mojim sopotnikom prav nič pomagal. (473—1)
Vi morete torej vsakemu, ki namerava po morju potovati, svoj „Triglsv" na mojo odgovornost z mirno vestjo priporočati.
Orado, 29. junija 1898.
Marija eflore.
korespondent
vsprejme se v valjičnem mlinu v Kranju.
(449-3)
Ca lir, aftlrijafca ^ šihm žatates.
Izvod iz voznega reda
veljaven en dne 1. ektebra isss. teta.
Osa«* ta MaMjaa« jo*, kol. Frtf« san TrMi. Ob 12. uri b m. po no«i osobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Franseaafeate, Ljubno; Cea Selathal Atuae, Solnograd; Asa Klein-Reifline; v 8teyr, v Line, na Dunaj via Atnetetten. — Ob f. uri 6 m. tintraj osobni vlek v Trbil. Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-tenefeete Ljubno, Dunaj; *>a Selathal v Solnograd ; Cee Amatettea na Dunaj. — Ob II. uri SO m. dopoldne osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj. — 0» 4. uri 3 m. popoludne osobni vlak v Trbil, Beliak, Celovec Ljubno; eei Selathal t Solnograd, Lend-Otstein, Zeli ob f eteru, Inomoat, Bregenc, Car.h, Oenevo, Pariš, cez Kloin - Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plaenj, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlove vara, Prago, Lipako, Dunaj via Amatttten. — Praga v lovo zneato ln v Koeevj«. Meiani vlaki: Ob 6. uri 15 m. ijntraj, ob 12. uri bb m. popoludne, ob 6. uri 80 n. zvečer. — Prla«d «* LJnbUaao j k. Prega lz Trblta. Ob
5. uri 46. m. ijntraj osobni vlsk s Dunaja via Atn-•tetten, ia Lipsaega, Pran«, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solno grada, Lines, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celofca, Beljaka, Frantentfeate. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlo\ib varov. Heba, Marijinih varov, Plinja, Budejevic, Solnograda. Linca. 8teyra, Pariza, Gene ve, Con ha, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezera, Lend ■ Gastcina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 na. popoludne osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franaenafeste, Pontabla. — Ob 9. uri S m. ive-cVr osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga li Vovega saenta la Ko-««vjn>. Meiani vlaki: Ob 8. uri IV m. ajutraj, ob 2. ari S a popoludne in ob 8. uri 35 m. avecer. — Odhod li LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7 uri 23 m. zjutraj, ob t. uri 5 m. popoludne, ob S. uri 50 m. — Pfftaaa v LJubljano d. k. ta gnnmlen. Ob 6. uri 56 m. ajutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob
6. uri 10 m. (1)
Drevesnica
oa Tftiiti
oddaja za saditev v letošnji spomladi sledeče vrste sadnega drevja:
1. ) Visokodsbslnato drevje po 50 kr. komad.
a) Jablan« : Orlean rejneta, Špital rejnela, Blon-
heimska r., Jager r., Kaaselska r, Ananas r., Cox-0range Pepping, Angl. zimska zlata parmena.
b) Hruška: Letna dekanka, Zimska gosposka,
Amanlia.jlJieluvka, Družbena dekanka, Hardenpontovka.
2. ) Pritlikovci v pirsmidsh ter eni sli ved
etažnih palinetah po 70 kr. do 2 gld. komad.
a 'Jablane: Cox-Orange Pepping, Bismark, Kaaselska r., Allanth, Dolenjska voSCenka.
b) Hruške: Amanlis, Dvorno svetniška, Didlovka, Josipina pl. Mecheln, Klappov ljubljenec, Colomasovka. (474—1)
Embalaža se računa po lastni primerni ceni.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj« stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preakufiene. — ZlutVo-(114) vani etaikl zastonj. (9)
Odda se ▼ Bilja Fradorlirti mit
na Poljanski cesti Štev. 72
9 stanovanj
z jedno sobo in knhinjo, in 2 sobi in kuhinja. Sicer jedno stanovanje takoj, dragih 8 za termin maj.
Več pove K lija l*resls>vl*, Poljanski trg it .5. (418—3)
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice it 6 («»
tise amjne: Ooenedleao, lapraiane otreSko vrtaaHeo h debli »i v/ »refeaavake hlSo, plode IS Se SO »Id., otroiko |d«vnjk« aH aiarejle pestunjo k S etrekean v FnlJ, Saa klan, dobre ravnanj«. S natakar!« na radon Izbere« saalutak. S spretni gaatUniftnl ka kartel, SO S« SS »Id. plaee. Meh
r«k»| aasobnlb knbarle v dobre aneManab« kil«, poleg ki-Maj alt peatanj, plana S 4« 10 ali. Dakle b« vaa del« k dveaae oaebaaan, 7 do lO gld. ■!«•«. — Pripor«*« ae: ved zaošnlh, ldravlk deklet aa raaaa Sel«, porabna ia vsak« d«lo, • aprldevall.
proda ss prostovoljno v Gospodski ulici stoječa jednonadstropns hiša (gostilnica)
z velikim dvorom in delavnico, pripravno za vsakega rokodeba, ki dela z ognjem ali pa izdeluje les. — Natančneje pove Josip Metzinger, kotlar v Ptuji. (477—1)
Hotel „Pri Bi
Kinematograf
Vsak dan predstave od 4. do 8. ure zvečer.
Senzacij onelna
(434-3)
torba z Taki
ki js v Parizu, Berolinu, Budapešti, Trstu, Gradcu itd. itd. imela največji uspeh.
Vstopnina 20 kr., otroci in vojaki 10 kr.
Hotel „Pri Maliću"
Vodovodne cevi
vse zraven spadajoče armature, sesalke, kopelne naprav«, stroje, orodja, hlevn« oprave, tehtnic«, kakor vse tehniške in »tavblnsk« potrebne predmet« dobavlja v najsolidnejSi izdelavi najceneje
S. Juhcisz v Gradcu
etablisement za stroje in tehniške predmete, Železolivnica, tovarna za mostne tehtnice in stroje. (4G6—1)
Ceniki In pr«vdarki računov brez stroškov.
Mlad mož
zmoten slovenskega in nemškega jezika v govora in pismu,
želi dobiti piursko službo.
Več se izv»5 iz prijaznosti v upravni-Štvu „Slov. Naroda". (472- t)
Špecerijska Stelaža Norimberška Stelaža
obe Ispi in ¥ dobrom stanu ss kupita.
Kje? pove upravništvo „Slovenskegn Naroda". (448 - 3)
Veliko
(452
rabljenih koles
proda po niski osni
Josip Kolar
trgovao i bioiklji, Mestni trs;.
Deteljno seme
predenice prosto, izakuSena
travina semena
ter najboljša dunajska in crfurtaka
vrtna semena
prodajata (21—58)
616dsZaiUes
pri „Zlatorogu",
tovorni
Kralj, belgijski poitni psrnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vls. c. kr. avstrijske vlad«.
Pojasnila daje radovoljno
Red Štor lilnlo
Dunaj, IV., VViedner OUrtsl itsv. 20
ali pa (812-31)
Anton Rebeck
Kolodvorsko ulico itev. 29 v Ljubljani.
Nobsno sredstvo zoper kašelj no presega.
Kaiserjevih prsnih bonbonov.
OOftO notarsko poverjenih spričeval do-*OWV kazuje «o to v naprti pri lanšljn, larlpavoMtl, aintaarn« annllaonjai. SO Cena auvojeka 10 kr. in 20 kr. SB1 V Idabljnnl se dobivajo v lokaarnl ,«prl alaaaean urin" pri železnem mostu in pri U. pl. Trnla«enyJ«. (1S50—19)
Največja zaloga
bicikljev v Ljubljani.
Najfinejši in naj« cenejši šivalni stroji.
ima velikansko prednost v tem, ker nova, v podobi razvidna znamenita iznajdba omogoča mnogo
lažji tek, kakeršnega ne doseza noben drug zistem. Četudi so bila ravno Puda-Styrla-fcolessa tudi dosloj izmod najboljših, bodo v bodoče vsled omenjeno iznajdbo mnogo nsdkrilils vso druge zistome, bodo vsokako nedosegljiva. Dsjo ss zs njih dobroto najsolidnsjie, neomejeno jamstvo.
Šola za pouk v vozarenju je na razpolago. — Mehanična delavnica
na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo ae v prodajalnlol na Meatnem trgu, naaprotl m«atnl hlal, kjer je tudi aaloga blolkljov.
Z vsem ■poštovanjem
FR, ČUDEN, urar in trgovec % Puch-Styria in Helical-kolesi ter i Šivalnimi stroji
v I^fiil>IJanl, siri Meatnem ti*|gtif aioaiprotl rotovžu, (145—7)
V^X
Pri obenem »boru prve elair ujake ■»•••Jllnler v
vane zadruge z neomejenim poroštvom, dne 16. februvarja 1890. sklep x bilanco aa gospodarsko leto 1898 sledeče potrdil.
A. Bil
(396—2)
metlltkl« registro-leta se je računski
Imetje		Zneaek «ld kri	Dolgovi		Znesek gld. kr	
i 2 3 4 n ? 8 10 11	Ootovin« konec leta 1898 Vrednost dveh srečk Poeojiln nn poeeatva po 6° „ ........6U/. „      „   menjice   „ 5°,a i.....eu/. Zaostale obresti Vrednost zemljifiC v Bubnjarcih Vrednost zemljišč v Crnomlji Vrednost bifte St. 16 v Metliki Inventar	3468 76 28— ' 9271*) HO 164360 H2 62713 41 12016H 10 891H47 <i7W 26 5019 20 8000 — Si BO	i 2 1 4 5 al	539 deležev po 18 gld. Reservni fond Hranilne vloge Za leto 1899 vsprejete obresti Ciati dobiček	9702 10000 4459(12 1912 1617	16 16
	Skupaj . . . B. B«	475223 31 1 ' man		Skupaj . . . L promet.	475223 31 ! i	
Dohodki		Znesek	Izdatki		Znesek	
		gM. Ikri			gld. kr	
1 Gotovine konec leta 1897
2' Vplačani deleži
3 Hranilne vloge
4 Nazaj plačana posojila 6 VplaCane obresti
6 Razni dohodki
7599 49 792 180582 49 374479 55 21845 33 2150 55
Skupaj
587466 41
1 Nazaj plačani deleži
2 Nazaj plačane hranilne vloge
3 Nazaj plačane obresti
4 Dovoljena posojila Razni izdatki Upravni stroški Popravek poslopja Za dobrodelne namene Razni davki Dobička drufttvenikom Gotovine konec leta 1898
540
i:j8765 <1H 1606 83 377188 55 9:i5 37 1327 09 593 58 288 — 1588 03 1153 52 3468 70
Skupaj
527455 41
Zadruga obstala je konec leta 1898. iz 288 društvenikov, pristopilo jih je 40 (štirideset), izstopilo pa jih je 13 (trinajst) leta 1898.
Društvenih deležev bilo je konec 1898. leta f>39 vplačanih deležev je bilo 44 (štiri-inštirideset) in nazaj plačanih 30 (trideset).
To se p. n. gg. društvenikom objavi z dostavkom, daje račun in bilanca v občinski pisarni v Metliki od danes do 15. dne tega meseca vsakomur na vpogled.
Ravnateljstvo z. dolenjske posojilnice v Metliki
dne 1. marca 1899.
O. šturm 1. r. blagajnik.
Frsno Jutraž
odbornik.
Leopold Gangl 1. r. Ivsn Požek 1.
ravnatelj. kontrolor. 1. r. Frsnc Scbonbrun 1. r.
odbornik.
Zahvalef
MfMtSt«*v»Bl gaata« 1 8aS>vaalJ*J»m Vaa, 4a ate aut a>«alall lako lavretne adrnvllo pral I kndlju in pr*>oH«IJu. Porabil nena Je-4nn eeel onlee trpote*voga auka. p« ala ml kaoolj In praakal akara nrootnln. Po« eijite na I anlto| io S atekle-nlee vo*e«a laeretooicn i r-poteevega noko In S anvojn dejn proti kailjn.
B veleopoetovnnjent V Divoel, 19. oktobra 1897. Vnd a« h vol nI J o k ob Nuppnn.
Trpnlo«v N»t< (Spifz-w(>giirieh-Saft , ki tako izvrstno deluje proti kalija, prsoboli, hri-pavosti, tetkenm dihanja in proti atarim holeauim, dobiva He vedno kvi * v lekarni k /rimskemu. H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg Vt<>,
Naj vsakdo pazi na zafieitni znak, ker muho oni trpotcev sok je iz m«>ie lekarne, ki iiuh na Btc-klcuK i sliko Nikole Š u bića Z i' in j s k c (! k, baua lir vut skopi
Cena i>tek lenici trpotčevega soka s točnim navodilom 75 novft.
8 trpotfievinu tokom je dobro rabiti tudi sorski čaj proti kasliu.
Gena 1 zavoju gorskega «'nj;i proti kaSlju s točuim navodilom 06 novč.
Jedno in drugo pofidja se vsaki dan po postnem povzetju. Kdor de nar naprej polije, na) za vozni list in kištico priračuni "20 novč.
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb. Ziinjakl trg it. 20.
Cenjeni gosno* leknrnlenrt Pr«4 kratkim Sneona na* roell oene pri Vam Jedne ete* klealco hrenllnlh *v«daklb kapljici lete no naenl In naojloa snnnoean laka dobro delovni«, dn oe anornan Vnan nn Srna dokrma admrtln nnjloplejo anbvnIUI. levo* lian nal an enoje annaaee ae tri eeeklenlee po no nove. a poStnlan povaotjenn po-■Intl.
Modrni, 26. maja 1898. M epodte vanje na
Vid laalc.
I
Zahvale.
Pra v«i m vodtik«* Ur«*-t»tino Icaapl |1<5« delajejo izvrhti o proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, Čistijo kri, okrepča jejo ielodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca in rivv, a dobi ae dober tek
Paziti je treba na zasčitoi zn»k, ker samo one švedske kre-pilne kapljice ao iz moje lokamo, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubića Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena 1 stekl. Ivedskih krepanih kapljic a točnim navodilom 80 n vč.
Pošilja se vsaki dan s postnim povzetjem.
Kdor denar naprej posije, naj za volni list in kistico priračuni 'M novč.
Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN
Zagreb, Zrlnjakl trg* it. 90.
I
Narocbe, ki Iznašajo 5 gld. In veo, ae pošiljajo franko.
Velennnotovnnl geeped!
Hojn Sonn loinln Je tri naeoeeo veled trganja In koatlboll. Člen Je noeeln n potrebi Je vat I Vone ,.uia-allo proti koetlboll", vatnle Jo tretji dao, danes pa, hvala bodi Bonn, kodi. «a-kvnlJn|o* ne Vnan an ao is* rodno inatilo, oatnjean
V  atraaro pri Ntobiel,
dr e 22. aprila 189».
■luga pokoren Bartol Llalekl.
>I m-#:I 1o proti koato* t»«>lt (l^lnitl) je JHko dohro zdravilo proti trganja in kalanju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v kržicah, proti prenlajenja pri prepihu i. t. d Mazilo ojači izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog.
Vsaka steklen ca mera hiti previđena z zalčitnim znnkotn, to je s sliko Nikole šu l> i it* Zrinjskega, hana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarue, ki nosi ta zaščitni znak.
Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli s točnim navodilom Vf> novč.
Vsaki dan se razpošilja s postnim povzetjem.
Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in kistico priračuni 2o novč. (1&83-23)
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrlnjakl trg it. 20.
• *ic •*» *r> da *k* *** t* *if "ir* •*» aavaiitm.^aiiafcT.gj/1^
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj cea. kr. unif. blagajne dri. ieleznio uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št.4
ae priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepre-močljivih havelokov po najnovejši facom in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Ooapodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meča, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa aa izdolavanjo
talarjev in baretov. 10
i •** «Zj aSi »f« tfi iMi tf4
n
arila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovcatl v žepnih in stenskih urah bo vedno v zalogi, 10 Popravila se iivriujejo najtooneje.
Starinske			C b kr avoBJ nktolk JS&SU
ZLvđ:oet33,e			Joief
Declm cVI-n q			
Centlmfliiln e			FL0REJN2 1., Rothenthurmstrasse 26.
			
ItdU (334—6)			Popravila se hitnt imiujejo.            Telffon WHfi.
Š Vabilo."
Posojilnica v Crnomlji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ima svoj
1 REDNI OBČNI ZBOR
P
dno 26. marca 1898. lota
c"to 3 -vari popol-a.dLn.« V p-sojlln-ičzii aoloi.
l>n«"\ ii i b-c»<1 : (467)
1. Poročilo ravnatelja.
2. Predlaganje računa za I. 1898.
3. Določijo se remuneracije načelstvu in sklep o razdelitvi čistega dobička.
4. Nasveti.
Društvenike k obilni udeležbi uljudno >abi
načelstvo.
Pijte od dobrega le
najboljše
,5 1
3
to je
(217—12)
originalno plzensko pivo
iz zadružne pivovarne.
Glavno zastopništvo:
Gorup
Selenburgove ulice št. 1.
oooo
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brlzgalnic, parnih strojev, cevij, čelad in pasov
ter
JVv-    kmetijskih strojev
)Lj[ in peronospera-brizgalnic itU.
R. A. Smekal
h Czech-Moravska Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim druStvfim, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom sv.'j" bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. Uzorci ln ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo.    Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoštovanjem (220 — 3)
Podružnica R. A.
v Zagrebu.
I
Fran Kaiser
i puškar
I prodajalec biciklov
I        iz prvih tovarn ™ Ljubljana, Selenburgove ulice 6.
Nejboljie urejen« delavnloi »a po« previjanje blolklov In šivalnih ttrojev
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
in letno sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste-Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoštovanjem 10
Hugo Ihl.
Suknenih ostankov vidno veliko v zalogi,
88^254
JTJHNAZAB.ELA MAGrG-I
Maggi-jeva juhna zabela jo jedina svoje vrste, da se hipoma nareili vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča.   V iavirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva ae v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice ae z Maggl-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (380)
Vse stroje za poljedeljstvo
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani <WI-10)
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žim-nate modroce, modroce na peresih, Ttif otroške vozičke, zastore, preproge itd.
i I
1
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vini
Odlikovan za razstavo svojih vin in konjaka pri lanski dunajski razstavi z bronasto medaljo.
Podpisanec priporoča svojo zalogo  pristnega,  dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
nadalje tvojo zalogo dobrih, pristnih in starih
dolenjskih vin in pelinkovca.
Z velespoštovanjem    • (427—2)
iK^i^oij \Vut«olier
posestnik v Brezovici, pošta Št. Jernej na Dolenjskem.
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
C/3
"11 gT^^ ■ r^.T'T^TglgJLlij
Naznanilo.
S tem javljamo svojim p. n. interesentom, Ia smo izročili izključno samoprodajo svojega zvirnega izdelka ..Ifti*tI«-«*«" za Kranjsko
gospodu
Antonu Putrich-u i Ljubljani.
Ob jednem svarimo pred prevarami, katere nastanejo po zlorabi našega imena ,,Dustless" po nazrim prejšnjem nastavljencu Jakobu Amt-_ mann-u, ter prosimo, da se pri vseh naročilih e)   pazi na gornjo varstveno znamko. Z velespoštovanjem
Oil & r'a.iaa.t Oe.
G. Hartmann & Co.
Oziraje se na gornje naznanilo, si bodem vedno prizadeval, da si svojih p. n. naročnikov zaupanje ohranim tudi nadalje s solidnim in kulantnim izvrševanjem  naročenih talnih impregnacij z „Dustless".
(442-2)
i
^5
► r <
AA A 'd A. AAA AAA A AAA A AJAA ^fcw
Z velespoštovanjem
Anton Putrlch
Ljubljana, Dunajska cesta št. 5—6.
iz mlina
VinkotaMajdičavKranji
oddaja se po
en gr:s cenah v plombiranih vrečicah
po 10 in 25 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski cesti vis-via Gorupovim hišam. Dostavljanje nadom brezplačno. Plombe originalna mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil. (459-2) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
i!
Zaloga v v Kranju: v Mojstra
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 10 Ljubljani: M. E. Supan in P. Laasnik Fr. Dolenz, v Radovljici: Oton Homan' nI: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Reitharek'
- Vne>vlr anlžane cene! =
Trije rl (elatllel stroji sa alte) v natančni U vrli t vi. a a lil-■loo sa a>adje In zelenjavo, •krepllalee preti-peronospori, pobeljaaal eestav Veraaolevov. Aparati s* aaetporavanj« leaev. Hlattlaloe. zalimi sa alte, atlaknlnloe (prete) sa vino te sadja raallAaln aeatav. Slaaaoresalee Jake lahko aa goniti te po sele easemla eeaab. Stlakalalo« sa aeno ia ■lame, ter       potrebae, vsakovratae poljedeljske atreje
prodaja v najbolj H tevriltvl
(461-1)
HELLER, na Dunaji, II|2, Praterstrasse 4U.
Pred ponarejanj a m se Je posebno treba varovati! Zaatopnlbt ae tečejo! Ceniki breaplatae!
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanje naroda
Dunal Z. Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
<»I'*ltl«»4'.    1 5*»llll»HlM|^«ll-*M€1 1.
Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. Junija 1898 doletela je „Allianzo" velika časi, da si ja Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal In o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 •••IteffO kron.
Z.. 1897 ae Je na podlagi lasa smrtnih slučajev Izplačalo 398.378 90 kron. Od 1. 1890
1897 ae Je izplačalo 1,084 378*18 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Nespremenljiva premija. — Plačevnnja v doklatlah niso dovoljena. — Stroške ta zdravniško preiskovanje, vse pristojbin* kolekov iu pobotnice ia premije plača družb i.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je Sest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50,° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok (74—O)
Zavarovanja do 2000 kron s tedenskimi doplačili od lO vinarjev vlie po tarlfib.
{UJT 1'rnnprklf in tarif* miftnniljit njf^Hturn nn tmhtrvi iijr I>rr% »tro*kor, "3fcJJ
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
Jos. Kolar
Glavni trg
trgovec z biciklji in strokovnjak v izdelovanju finih koles.
Zaloga svetovno znanih, najboljših, finih in lepih kolea
Graciosa, Adler in drugih koles.
Dokazano je, da ni konkurenco imenovanim fabrikatom glede finoati, kvalitete in nenavadno1* znižane cene. Jamčim za vsako kolo 2 leti in več. y!
Velika zaloga vseh vrst šivalnih strojev za vsako stroko.   Za njih izbornoRt jamčim m 6 let. — Priporočam .svojo dobro urejeno veliko mehanično delavnico, katero imam zraven, j prodajalnice za izdelovanje, popravljanje, poniklanje in emailiranje koles, šivalnih strojov muzikalnih avtomatov.  Vsako popravilo točno izvršim In jamčim 1 leto.
Brezplačno na razpolago so kolesa onim, ki se želo izvežbati v vožnji in kupiti kolo.'?
Velika senčnata šola
za vežbanje na kolesu je na Dunajski cesti na vrtu stare deželne bolnice.
S spoštovanjem so priporoča
OToa. Kolar.
Zastopnik za Novomesto: .VI m t It o VI a lovi t*.
Zastopnik za Kranj: Pavel Iftlvjnk.
$|lJ|oderceg
n IVVI    izvrstne facone,
11 m       I najboljši izdelek
10.
I   w   Ban priporoča
Alojzij Porsche
Pred škofijo št. 22, poleg meatne hiše.
Ljubljana, Dunajsk Tovarniška zaloga
šivalnih strojev In velocipedoT.
•- ......  y ri 6 r
1
II
55
IPrtra največja kranjska tvrdka!
Franc Primožič
jermenar, sedlar in torbar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6
priporoča svojo bogato zalogo
jermenarskih, sedlarskih in torbarskih proizvodov
kakor:
cele konjske oprave, komate, sedla, uzde, kovčege, torbe itd.
Velika zaloga jermen za stroje.
Vsa popravila in naročila od tu in
zunaj ee hitro In oen6 Izvršujejo. O   lluatrovanl ceniki brezplačno.
Pod Treneo it B.
Veliko
lalotjo
priporoča
J. Soklič.
4B Tf eeazajj. P»el
Avgust Repič
modar
Ljubljana, Koliaejako ulice ste v. 16
Trnevaso. se priporoča al. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vaakovrstne sode Iz hrastovega In mehkega  lesa po najnižjih cenah. — Kupuje In prodaja staro vinsko j 10 poaodo. I f
■eejNSjsftj
------------
LjaMjnaa, ŽMovske aJtee itev. 4.
Velika zaloga obuval
testnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno ne izbero.
Vsakerina naročila izvršujejo se točno in po nizki cent. Vse mere ee shranjujejo in zasnamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ee vaorec vposlati. 10
imuimmi ■■■■liiimmi
«
4   Josip Reich >
4 likuje nkna, barvanja, in r kiiniina ipiralnica ► Minski lastp - Ozki ittci it. 4 »
«
i
se priporoča za vsa v to atroko spadajoča n, lO dela. f
r^nfjsjaw>,
Fran Detter
10
p Stari tvg *t. 1.
Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu ee dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam avoje izvrstne slamoremlce in mlatilnloe, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki saatonj in poštnine prosti.
10
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Reichove hi is)
priporoča avojo bogato zalogo
astedllnili ognji*«*
najpriprostejiih kakor tudi najftnejeih, a iolto medjo ali meaingom montiranih sa obklade z pečnicami ali kahlami Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila ee hitro iavrfie\
Največja iaber najnovejšega
svilnatega blaga
črnega in barvastega za celo oblake
10 in bluzo, priporoča
Alojzij Persch6
Pred škofijo 22, pole«; mestne hise.
Žrebanje že v soboto!	1. glavni dobitek 100.000 kronat 2. glavni dobitek 25.000  „ g 3. glavni dobitek 10.000  „ f 1
»\           sa               vi       t    a«A l_                    priporoča (840—15) Dunajske srečk« a 50 kr. j. c. Maver»uubuam.	
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
regl«trovann  sefatliMi«« m neomejeno zavezo v Knezovi hiši, Marije Terezij« cesta st. I
gagr obrestuje hranilne vloge po 4VV TS£Q
hrra odbitka rentnega tevha, featereca poeojllnlea Nama
ia vlaanlke plačuje. Vredno ure: rana nodelj ln praanlkor Taakl da n od 8. do a. ure dopoldan ln od 3 do 6 are popoldan.
Postnega hranilnićnege urada etev. 828.406. tiKS-9) ToUfu «■ 57.
* * * » » *
* *
*
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Sta popolnoma  na novo   abortirala zalogo j drajestnimi
novosfimi
za sp a ml a dno in
poletna sezono.
Zaloga originalnih pariških in berolinskih modelov.
(378-41
<5"
@radha ifdclovalnica (olqs
Anton Werner & Comp.
Gradec
V. Laubgasse 6-10 (Joh. Puchova posestva).
J*^ GRADEC, dan poštnega j>elata.
S tem si usojava Vam najudaneje naznanjati, da sva od 1. marca vse svoje tovarniško podjetje z vsemi aktivi in pasivi
po prodaji izročita daleč preko naše domovine kot ustanovitelju štajerske kolesarske industrije dobroznanemu
gospodu Janeza &>achn
in da je s tem prešla naju tvrdka
GRAŠKA IZD K L O VALN1CA KOLES A. 1VERNER & CO. istotako na gospoda PUCU A.
Gospod JANEZ PUCII bode svoje podjetje pod svojo firmo
Sobana &uch
nadaljeval nespremenjeno kakor doslej in na jednakih načetih izdelovanja samo prvovrstnih izdelkov, s kakoršnjimi je tudi utemeljil nekdanje dobro ime svojega prejšnjega „Stt/ria" kolesa, tei* si do-voliva opozoriti, da se naj s to obrtno prodajo le Še bolj utrdijo naju jrrijateljske zveze z g, PUCHOM s tem, da bodeva kot liha družabnika in samodelavna sotrudnika vse svoje moči in svoje v dolgih letih v kolesarski stroki pridobljene izkušnje posvetila novemu podjetju.
Usojava se izreči Vam svojo toplo zahvalo za doslej v tako obilni meri izkazano zaupanje in jirosiva ob enem, da blagovolite jednako piijazno naklonjenost ohraniti tudi nadalje najinemu nasledniku gospodu JANEZU PUCHU, oziroma novemu podjetju
Sfohann &ach> izdelotialnica koles o Sradcu
ter beleživa z velespoštovanjem
<Mnton WernelP, Martin Mothig
LASTNIKA TVRDKE Graška izdelovalnica koles, Anton Werner £ Comp.
<
3
CD
O
ac h-
o.
B
<
b
CO
C0 N
CO N
_C0
O
ijdelovalnica 6o.es
V. Laubgasse 6-14.   GRADEC  V. Laubgasse 6-14.
GHADEC, dan poštnega pečata.
r. it,
Najtdjudneje se sklicevaje na naznanilo gospodov Anton-a )Verner-ja in Marfin-a N'uthiq-a, dosedanjih lastnikov firme GRAŠKA IZDELOVALNICA KOLES („Grazer Fahrrad-iccrkcu) ANTON WERNER & COMP. si usojam najudaneje javiti, da sem od L marca prevzel po nakupu vse tovarniško podjetje imenovane firme z vsemi aktivi i)i pasivi ter bodem isto kot jedini imejitelj pod svojo firmo
nespremenjeno nadaljeval in ostaneta gospod Anton Wemer in Martin Nbthig kot tiha družabnika v mojem novem podjetju.
Znana Vam utegne biti moja osoba, kot ustanovitelja izdeloval nic nekdanjih ,,Sfyriau-koels, in čeravno me je neko pogodbeno razmerje za več nego poldrugo leto odstranilo od kolesarske stroke, vendar priznam z veseljem, da nisem pustil preteči tega časa neporabljenega, temveč istega posvetil popolnoma studiju vseh spo-polnenj in izboljšanj kolesarske tehnike. Morem torej že danes za-gotoviti, da se bodem najresnejše trudil, da bom vedno in za vselej kar se tiče tehnične dovršenosti koles, smel korakati ne samo na čelu domače industrije, temveč vse kolesarske industrije, v kateri nameri imam nadaljno krepko podporo svojih prejšnjih dolgo vrsto let z menoj idočih sotrudnikov in dosedanjih imejileljev graške izdelovalnice koles, gg. Antona Wernerja in Martina Nbthiga in njiju dosedanjega prokurista g. Friderika Bilchela.
Proseč, da mi blagovolite v prejšnjih letih izkazano naklonjenost in zaupanje ohraniti tudi nadalje beležim
z velespoštovanjem
Sohann tšPuch.
« * o « *
9 « O
*! 8)
•:
wm
m
um
m
1
m,
A -4*
'--T -'BI
Najfinejša
iz c. kr. tlTcrne Uetina Dnnaji
rasno
velikonočno blago, bonbone, pince
■IV-.))
i t« I. i • ;   r .'.i
Rud. Kirbisch
slasr.tar. Kongresni trg, Ljubljana.
Otročje
vozičke
r * ■I
pri|n>ro»';i pl najnižji reni
J. J. Naglas
LJubljana
*   Turjaški trg št. 7.
Že 60 let po c. kr. profesorjih in zdravnikih priporočana ustna voda za ohranjenje zob, proti vsem ustnim in zobnim boleznim, znbobolu, za osveženje ustne votline in najbolje učinkujoča je
O.
Zobni jraSek ^^•**azjM^ »j
6ilkr., zol'na ]>nata v ste klenih posodah To kr., v zavojih 35 kr., zobna plomba 1 gld., aromatično MlfMno milo proti vsem kožnim nečistostim itii. IVi kr H.ibiva se v vseh lekarnah, dro-gerijali in parfumerijah, kakor tudi
v glavni zaloti (241—5)
Rudolf TQcIiler
emerit. lekarnar Dunaj I., Krageratraaae it. 6.
Op. Rose balzam\ nlace-rokovice
želodec
iz lekarne
I.FBA(.1KR-Jav P r san; I
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pribavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka.
varilo! -mm
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponnvano   varstveno \ znamko.
Glavna zaloga lekarna B. Fragmrja i Pragi
Mali Strana 203, ogelj Ostrohov* ulioe.
Velika steklenica t gld, mala 60 kr., po pošti 20 kr. več. Po posti raspo<*llJa a« vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.    a (367—2)
od 70 kr naprej
ima v veliki izberi na skladišči
Anton Leutgeb
Pod Trančo št. 1. (fll_8)
Sode... na prodaj
raznovrstne,  zažmahane,  velike in male, stare in nove
Mm BuggeRig. sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor).      mtb i
Nadaljne
specijalitete:
risalo«1 in kopirne tinti1. Vodovarno
mazilo za usnje.
Pat. ohranjevalo za podplate
,.Yaii«1o1-*.
Kovinska snažil pasta in snažil milo za srebro zlato. Laki za usnje Pasta  za konjs
opravo. Mast za orožje za kopita.
na
no
ko
Najbolje črnilo sveti!
Kilor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleSčečo
in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala samo (190—6)
Fernolendt cieme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr
pnv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, l„ Schulirstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- Cf pgrnOlSIKJt. sti pazi naj se natančno na moje ime HB^MH^
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor in dr.) priporoča podpisanee
po kolikor mogoče nizkih cenah.
p^ar* Vsa v to atroko spadajoča popra* 11» 8e bodo točno, solidno ia po ceni izvrševala. ~2£J)
Oea^Lilsie razpošilja na, za.ixteT7-o.
(4G2-1)
Z velespoštovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5. Is«totam Mul. ui«»li?tfii< »tisi delavnica.
Vežhališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice.
i i
1
Q
Že leta tem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri
živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejsa kavina pijača v s*i*9»9*s*9*f&9* stotisočero rodovinah. k*****************
I
i
I
C7c7c7c7c7c7c7c/c/c/c^c/c/c/cFoFcFcfcfc^
Strokovno urejena trgovina
Alojzija Korsike
umetnega in trgovskega vrtnarja
v Izubijani
Šelenburgove ulice št. 5.
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem ravnokar prejel naravnost iz škotske en vagon travnega semena, obstoječega iz 7 najboljših vrst, katero je zan^sljivo kaljivo.
Priporočam svojo f420—2)
veliko zalogo
predenice čiste detelje in druga krmska, zelenjadna in cvetlična semena.
Pri velikem odjemu dajem to pristno blago po znižani ceni.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
znamka:
iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano   Izborno,   bolečin« tolateoe mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
Sidro AAA.Aik
►
► ► ► ►
► ►
vedno le v i* v i mili stekleaieah z nato varstveno znamko „Sidru"   iz   Richter jeve le kurne in sprejme saj se is opreznosti le  take steklenice kot printof, ki
imajo to varat, znamko. Rlohterjeva lekarna pri zlatem lovu v Pragi.     (lt>6M—24)
VZORNA PIVNICA
I. hrvatskega delniškega društva za proizvajanje šampanjca in promet dom
■9.
m. m m
M m
M
-m m ■m •»<
-m ea ■m M -m
VIO
(439 - 3)
Društvo stoji pod kontrolo vis. hrv. slav. dalm. deželne vlade.
FINA
ŠAMPANJEC CARTE BLAHCBE
METROPOLE EITRA DRY.
po izbornosti vsakemu francoskemu proizvodu popolnoma jednak.
Renska graševina 1890.
IZKLJUČNO Gra§evinai867izp°se-
i#%B- _   stva barona Ottenfelsa. HRVATSKA Traminec 1890 iz kleti IIIU a zagrebške nadškofije.
VINM. RudečiBurgundec1890.
t
Vina in šampanjec iz ((vzorne pivnice" v Zagrebu dobivajo se v Ljubljani in po Kranjski v vseh večjih trgovinah« gostilnah in kavarnah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Laetoina in tisk »Narodne Tiskarne"«