Nase narodne razmere. Ljutomer, julija 1904. (Konec.) V našem okraju lazi okrcg vse pulno od Nemcev pcdkupljenih krojačev in Sivilj, ki bvalijo blsgo nemskih tvrdk, dočim grsjajo blago slovenskih trgovcev. Koliko je vredna govorica takih podkupljenih Ijudi, katero podkupnino ra<ra slo\enski odjemalec nemski tovarni Se deplačati, naj osvetli razgovor dveh Nemcev, katerega sem slišal na lastna uSesa. Imela sta namreč oblečena hlače iz enakega biaga. Eden od njiju, ki je bil svoj čas krojafi in kateremu »6 mora verjeti, da pczna blago po nje kakovosti, reče dragomu: »Kje si pa kupil to blago za hlaSe?« Odgovor se glasi: »Pri S., ki je slovenska tvrdka.« »Jaz tudi tam«, mu odgovori prvi. »Drago je pač, pa tako blago se v na^ih (oemških) trgovinah ne dobi.« To je sodba nem^kega moža o slovenski trgovini. Pcglej na sodbo naSega zaslepljenega ljudstvs, ki se večinoma ne spozna o dobroti blaga. NaSe ljudstro je sicer dobro in poSteno, a v tem oziru zelo malo zavedno. Po celem okrsju naj zadcni od koče do koče klic: »Svoji k svojim!« in kmalu bodo ponižoejsi naSi germaneki. Zdaj si pa oglejmo nsrodno nedelavnost in zaspanost 8e cd druge strani. Rekel sem že, da prebiva v tem okraju le tri odstotke Nemcev, 97 odstotkov pa Sloveneev. Nemci imajo svojo hranilnico, a Slovenei je nimamo. V ormoSkem okraju, kjer bivs baje štiri cdštotke Nemccv, o&tali so pa vsi Sloveuci, tudi nimaio slovenske hranilnice. A kaj Dsm hasDijo caše posojilnice, ako jih imamo tudi na stotine, ako so pa župnij <ki uradi prisiljeni nositi cerkveni denar in ako je prisiljeno tudi slovensko Ijudstro nositi varstveno in skrbstvena premoženje v nemske branilnice, ker so le te v»kd ministrgke naredbe iz varstTenih ozirov opravičene sprejemati navedena premoženja. Vsled te mi istrske naredbe in ker Slovenci v ljutcmerskem okraju nimaio hranilnice, naložerto je v ljutomerski nem?ki hranilnici nad 200.000 K cerkvenega in ravno toliko varstvenega in skrbstvenega premoženja, katerega so skupaj zneali v cgromni veSini Slovenci. Velik del tega slovenskega premcženja bi ae lahto nslož 1 v slovenski hranilnici. A ni je, in je ni. Ziraditega vlečejo dobiček od tega deoarja Nemei. Lefi dibičfk <ega cd Slive.^cev viožnopga denarja zaaša najmao; 4000 K Kolun poturic nam lahko Nemci izgoje iz tega njim po naši malomarnosti prepuSčenega dobička! Da na Spcdnjem Štajerju obstoje nemski otoki, ni vzrok povsod nemSka birokraciji — ona je la pospešefateljica teh otokov, ampak osobito tu v ljatomerskem in ormoSkem okraju, morda tudi drugod, krivo je nezavedno, zunanje kmetsko slovensko Ijudstvo, ki dr?i slepo ali pa znpeljano po neraSkih agentih v nf>m8ke prodaialne io pomaga tako stvarjati nemSki kapital, na drugi atrani je pa kriva nebrižno&t slovenskc inteligcnce, ki ne proskrbi v vsakem sodnem okraju slovenske hranilnice, v katero bi se stekalo tudi cerkveno, varstveno in skrbstveno premoženje Slovencev, in katera hranilnica bi dajala posojila tudi proti amortizaciji, ker vsakemu razscd emu človeku je znano, da dosežemo svobodo le, ako smo denarno svobodni in da se obvarujemo tega, da se naS denar steka v aam sovražne roke. Znano pa je tudi vsakemu, da dandanes kmet isče posojila le proti amortizaciji m ker so mu domači denarni zavodi najbližji, torej iSče posojila po Dajvefi pri Netncih, ker slovenskih zavodov Di. Torej osvobodimo naže ljudstvo tujega jarma da pa to dosežemo, snujmo v vgakem sodnem ckraju po eno hranilnico, katero snujmo na najumestnejši pcdiagj. Bodimo brezubzirni v t&m pogledu in ue ustrafiimo se nikoga pa tudi ne czirajmo se na nikoga. Kdor želi počivati na svojih lavtrikab, nnj rdstcpj, a!i pa ga porazimo. PreC z omsbjjivcito! Ngši častiti duhovSčini pa na srce polagsrao, da ne rasburjajo slovenskega ljudstva ed'no le iz ozirov na maloStevilne Nercce in nemčurje, kateri se brigajo za cftrkev po največ »amo, kadar je njim pokaast! nj'h pohtično inoč, načeloma pa cerkve >n njih cbredov ne poznajo in se po Ci.'( kveni zapovedi nikakor nočejo ravnati.