kulturno - politično glasilo Damsko perilo v nedosežni izbiri od najnavadnejše do najboljše kvalitete Mako-garniture od .... S 39.20 Spodnja krila s čipkami od . š 32.— Nočne srajce, podložene od š 10r>.— Berger-Elastisana CELOVEC-KLAGENFURT ■ BURGGASSE s v e t o\/ ni h in domačih dogodkov .M&liorjem lin j'uje med- nami JTo je bil nekdaj praznik na naših vaseh, ko so gospod s prižnice oznanili, da so do-sle Mohorjeve knjige iz Celovca. Že na poti domov je oče skrivaj prelistal koledarski Jnienik udov, iskajoč svoje lastno ime. Raz-joselil se je, ko se je bral sredi velike družne mohorjanov, raztresenih po vsej domo-v*oi in še po vseh celinah sveta. Sledili so večeri tihega branja v družini, mnogokrat c^o glasnega prebiranja knjig v družinskem krogu. Mesece dolgo si lahko zrl Mohorjeve na polici, da so bile vedno pri roki. oledar pa j,e služil še za pomembne do-goclkc in je bil pravcata letna knjiga. Sta-Jejsi med nami vedo povedati o navduše-?JU nad Mohorjevimi povestmi, tako nad j 'klovo Zalo, Tički brez gnezda i. dr. Bi-a je to svojstvena, notranja vez Mohorjeve ruzbe in njenih mohorjanov, knjige pa 2orna ljudska visoka šola na razdaljo, zza petih let spet prihajajo Mohorjeve vk-naS’ ^j^lovo število in tudi njihova sebina se od leta do leta stopnjuje. To je hedvomno velik, izredno velik kulturni do-godek, o katerem bi pred petnajstletjem hiltče ne upal niti sanjati. Ravno po Moljevih knjigah postaja Celovec spet naš .urni center, spet žarišče avtohtone, do-ače kulture. Smelo bi lahko rekli: Mohoriče so ena najvažnejših zlatih niu, ki ve- x w naj /.IČILHI I1ILK, KI VC" velo stoletje pred nami z našimi desetletji. e l,'0, zelo veliko se je medtem spreme- , mcucciu spicme- tu 7 velikem in tudi našem domačem sve-’ c‘02ivelli smo prevrate na 'političnem, gospodarskem in tudi kulturnem področju. arsikdo se je predal utvari, tla tudi on ^Pada med revolucionarje in naprednike, j Več pa jih je v presledku let spregledalo , sPoznalo, da velja za našo vsesplošno du-izlr°.in g’osPoclarslco dobrobit samo in pljučno samo čisti katoliški idealizem kot s soliden in trajen fundament. Brez nje-° ni ne kulturnega in ne socialnega na- ^ liti" a’ ^°^orjeva lcnj‘ga je kot nekoč tu-p1 “anes glasnik zdravega našega razvoja. v eoolela je dobo, ko se je ob njo obrego- Val ^ J ^ '-t tv ov. J ^ U HJ raznarodovalni liberalizem in stoji da-j s ob njegovem grobu. Prebila bo tudi . a rnodernega materializma, ki bi rad na-a^eval delo svojega obnemoglega očeta. • ri urejevanju vsakoletnega .koledarja' .Posebno še lanskega in letošnjega se dc ?aJa, kar bi ta ali oni bralec hotel iznest svojo kritiko, češ da je premalo domai htjeven. Danes pa je slov. kulturno ži\ yCnje, ki se zgrinja okoli svojega božjeg v\°rnika, tako silno in vedro, da se ne d jC dobro zajeti v okviru meja ene sam zave. Katoliška prosveta med Slovenci - ij ha več meja, ne oceanov in mi 'den, Prav iji meja, ne četudi ne najzadnji njen člen. sme je tako, ker bi nas v ozki naši doma , P osamele dušilo ozračje dima s korejski ja°hte, sodobnih političnih sodnijskih ob .vnav in plitvega trenja za rente in pokoj lle- Morda bi nas zadušilo. ^ "Pleseti brat” bodi knjiga krepke domači ^hvenske besede. Jurčič ga je zajel sred chega dolenjskega življenja in položi Va • 6 Vicncujarvcga življenju m potoži /hj največ rodoljubja. V času atomski a^be in motorne kosilnice bo za nas vsi ^ rota, če si odrežemo kos častitljiveg: j^hiačega kruha, ki diši po njivah in gozdi Po nepokvarjenem našem človeku. J.J. tk mučeniškega dekleta — svetnice Ma Jr Goretti — se visoko dviga v času, ki ta >h° !;,d tePta- kar je na tem svetu najlepš .^hajsvetejše. čudno! Spet je še napo °k> tako nedolžen in preprost, ki s sve N pretresljivim vzgledom pokaže na nap C)Vn'0 resnico božje zapovedi, ob katet k- J° posamezniki, usihajo družine in um; f narodi. sj, .čnijka zbirka Milke Hartmanove pc jCen° dopolnjuje in dokazuje, kod je tud liltleP°te in zdravja. Mi j>a tako radi z rali Pomiilovanjem prezremo ves ta kra Sporazum med sosedi-temelj miru Danes je že jasno, da bo mogoče ohraniti mir le tako in takrat, ako bo Zapad mogel pokazati na svojo vojaško in gospodarsko moč. To moč pa bo mogoče učinkovito doseči tudi samo tako in takrat, ako bodo vsaj vse večje države Zapada živele med seboj kot dobre sosede. Saj je ravno spor med državami Zapada cilj komunistične politike, kakor je popolnoma jasno napisal sam Stalin pred zadnjim komunističnim kongresom v Moskvi. Zato poizkušajo zlasti Združene države odpraviti vse sporne točke v Zapadni Evropi. To je bila politika Trumanove vlade in bo v še večji meri politika nove ameriške vlade, ko bo prevzel predsedstvo Dwight Eisenhovver. Na enotnost Zapada vpliva v največji meri zaupanje med Francijo in Nemčijo. Vsak spor med tema dvema državama slabi enotnost vsega zapadnega sveta. Zato so tudi vsi s tako veliko pozornostjo zasledovali potek nedeljskih volitev v Posarju. To je sicer dežela, ki je po površini komaj ena četrtina Koroške, ima pa vsaj še enkrat toliko prebivalcev kakor Koroška, njeno naravno bogastvo (železo in premog) pa je skoraj neprecenljivo. Prebivalci te pokrajine so Nemci, vendar pa s tem še ni rečeno, da so tudi „rajhovci”. Po končani vojni je bilo to ozemlje gospodarsko priključeno Franciji, politično pa je bilo precej samostoj^-no. Predsednik posarske vlade v Saar-brucken-u je predsednik krščansko-social-ne stranke Johannes Hoffmann. Volitve v Posariu Za zadnjo nedeljo so bile napovedane volitve v posarski deželni zbor. Smele so pa kandidirati le one stranke, ki niso za priključitev Posarja k Nemčiji. Zato je zapad-no-nemški državni zbor pozval volivce v Posarju, naj ne gredo na volitve ali pa naj oddajo neveljavne glasovnice. — Francoska vlada pa je nekaj dni pred volitvami obljubila Posarju veliko gospodarsko samostojnost. Izid volitev je pokazal, da so posarski volivci pravilno razumeli sedanje politične razmere v svetu in še posebej v Zapadni Evropi. Niso poslušali — saj v večini ne — nasveta nemške vlade, ampak so se izjavili za pravo evropsko ureditev svoje dežele in s tem tudi vse Zapadne Evrope. Od 621.948 volivcev jih je volilo 579.221, torej 93 odst., kar pomeni, da je bilo zanimanje za volitve izredno veliko. Od oda-nih glasov je bilo neveljavnih 24 odst, torej manj kakor ena četrtina. Veljavnih glasov je bilo 437.328 ali 76 odst. Posamezne stranke pa so dobile: Krščanska ljudska stranka 239.383 ali 55 odst., socialisti 141.855 ali 33 odst. in komunisti 41.346 ali 9 odst. Samo 14.344 glasov ali 3 odst. je dobila na novo dovoljena nemška stranka. Od skupno 50 poslancev v deželnem zboru dobi krščanska ljudska stranka 29, socialisti 17 in komunisti 3. Za evropsko zvezo Francoski zunanaji minister Schuman je po volitvah izjavil, da je izid volitev v Posarju zelo razveseljiv in da se je tri četrtine prebivalstva izreklo za evropeizacijo Posarja. Sedaj bodo tudi lažji in uspešnejši razgovori z Nemčijo. Francoski zunanji minister je tudi za to, naj bi v ljudskem glasovanju prebivalci Posarja povedali, ali so za priključitev k Nemčiji ali pa za evropeizacijo Posarja. Ta dežela pa odslej ne bo več ovira za sporazum med Nemčijo in Francijo, ampak bo zagotovilo pravega miru. Gotovo bo izid volitev v Posarju vplival tudi na zapadno-nemški državni zbor v Bonnu, kjer je na dnevnem redu sprejem pogodbe med zavezniki in med Zapadno Nemčijo ter pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Verjetnost, da bosta obe ti dve pogodbi sprejeti s precejšnjo večino še pred božičnimi prazniki, je danes večja kakor pa je bila pred volitvami v Posarju. Proti pogodbam se sicer borijo nemški socialisti, verjetno pa brez uspeha. Sprejem teh dveh pogodb bo prinesel predvsem večjo samostojnost in tudi večji vpliv Zapadne Nemčije, istočasno pa bo to pripomoglo do polit, in vojaške okrepitve Zap. Evrope. Indijski predlog sprejet V političnem odseku Združenih narodov v New Yorku so razpravljali o dveh predlogih, ki naj bi bila podlaga za sklenitev premirja na Koreji. Bil je to predlog indijskega zastopnika Menona in pa predlog sovjetskega zastopnika Višinskega. Indijski predlog predvideva, da se morejo korejski ujetniki sami izjaviti (ravno tako pa tudi vojaki Združenih narodov v komunističnem ujetništvu), če želijo povratek v domačo deželo ali ne. Sovjetski predlog pa predvideva, da je treba vse ujetnike vrniti, če treba tudi s silo. Pred glasovanjem je še enkrat pozval Menon komunistično Kitajsko, naj sprejme indijski predlog. Višinski pa je nato izredno ostro napadel Menona in njegov predlog, ki samo podaljšuje vojno klanje. Pri glasovanju je bil nato najpreje spre- jet indijski predlog, za katerega je glasovalo 54 držav, proti pa je bilo pet držav (Sovjetska zveza, Bela Rusija, Ukrajina, Poljska in Češkoslovaška). Pri glasovanju za sovjetski predlog je glasovalo za predlog 5 držav, proti predlogu pa je bilo 46 držav, 8 zastopnikov pa ni glasovalo. Nova ameriška vlada Novi ameriški predsednik Eisenhower, ki prevzame vladne posle 20. januarja 1953, je že imenoval vse ministre nove vlade. Ti bodo vse pripravili za prevzem vlad. poslov. Novi ministri so: John Poster Dulles (zunanji minister), Charles Emin Wilson (vojska), George M. Humphrey (finance), Douglas McKay (notranji minister), Herbert Brownell (pravosodje). okoli nas in se rajši poglobimo v študij cen in političnega razvoja. Tudi to je potrebno, res. Pa da bi bilo vse življenje samo jrlača, cena in politika? Samo eno teh prisrčnih pesmic vzameš in jo prebereš, čutiš utrip še lastnega srca, ki bi rado ven iz oklepa cenikov, tržnih in političnih poročil in bi rado zadihalo svežino naših dolin, lepoto naše domovine in še vrisk neskaljene domače ljubezni. Da je knjižica delo prve naše pesnice in da jo je okusno ilustriral naš umetnik-slikar, beležimo samo mimogrede kot kulturni tlogodek edinstvenega značaja. Se bi morali govoriti o ostalih doplačil-nih knjigah, ki se častno uvrščajo v moderno Mohorjevo knjižnico. Zadostuje naj, da se mora ob vsem tem bogastvu duha in kulture vzradostiti sleherni rodoljub, ki hoče upravičeno nositi ta visoki naslov. Mi okoli Narodnega sveta koroških Slovencev in „Našega tednika”, stvarno in brezstrastno ugotavljamo, da je letošnji knjižni dar Mohorjeve družbe v Celovcu bistven doprinos k izgradnji naše pristne slovenske kulture in za nas vse božično darilo, ki nas vse širom brezmejne naše domovine druži v eno samo, pravo slovensko družino. KRATKE VESTI Katoliški škofje v Združenih državah so v posebnem pastirskem pismu pozvali amer. katoličane, naj molijo za preganjane katoličane v komunističnih deželah, kjer sta v ječi dva kardinala, 130 škofov, na tisoče duhovnikov ter milijoni vernikov. Zveza izdajateljev avstrijsikih časopisov je na svoji izredni seji sklenila, da ne more sprejeti predloga avstrijskih papirnic po zvišanju cen rotacijskega časopisnega papirja za 10.4 odstotkov. V Manilo, v glavno mesto Filipinov, je prispelo avstrijsko zastopstvo zaradi sklenitve trgovske pogodbe. Iz Manile bodo avstrijski zastopniki odpotovali po istem poslu v Indonezijo in Tajsko. ; Ameriška uvozna in izvozna banka je dovolila Avstriji osemnajstmesečni kredit v višini 6 milijonov dolarjev po 2.75 odst. za nakup ameriškega bombaža za avstrijsko tekstilno industrijo. Letošnja žetev pšenice, ječmena in ovsa je bila v Avstriji največja po končani svetovni vojni, povprečni hektarski pridelki pa so bili najboljši, kolikor so jih doslej imeli v Avstriji. V Grčiji so zaprli voditelja grškega ko* munističnega pokreta, Nikolasa Ploumbi-desa, ki se je skrival skozi osem let. Blizu Marseille-a na južnem Francoskem je umrla v starosti 79 let bivša italijanska kraljica Helena, žena zadnjega italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. Umrla kraljica se je poročila kot črnogorska prin-cesinja Jelena na italijanski dvor; po rodu je bila torej Srbkinja. Madžarska vlada je pozvala jugoslovanskega odpravnika poslov v Budimpešti, da •v 24 urah zapusti deželo, ker je postalo Jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti središče vohunov”. Nato je pozvala jugoslovanska vlada madžarskega zastopnika v Beogradu, da tudi v 24 urah zapusti Jugoslavijo. Britanska poslanska zbornica je s 305 glasovi proti 269 glasovom sprejela zakon o razdržavljenju jeklarske industrije. Tudi 21 socialističnih poslancev je glasovalo za zakon, da postane jeklarska industrija spet zasebna last. Zapadno-nemški minister za gospodarstvo, prof. Lud. Erhard, je po svojem povratku iz Amerike izjavil, da more rešiti Evropo iz grozeče gospodarske zmede samo zveza združenih evropskih držav. Na Finskem sta odstopila dva socialistična ministra, ker so ju obdolžili nepravilnega postopanja z državnim denarjem, katerega sta po teh vesteh uporabila deloma za strankarske namene. Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je praznoval te dni 78-letnico svojega rojstva. V Stodkholmu na Švedskem je umrl v starosti 87 let svetovno znani raziskovalec osrednje Azije, Sven Hedin. V Frankfurtu v Nemčiji so odkrili carinski uradniki veliko tihotapsko skladišče, v katerem so našli 13.000 kg kave in 18.000 parov nezacarinjenih nylon-nogavic. Pri požaru, ki je uničil velik del umobolnice v Eluntingtonu v zapadni Virginiji v Združenih državah, je zgorelo 15 bolnic, ki jih niso mogli pravočasno rešiti. Pri mestu Tacoma v Združenih državah je treščilo na tla prevozno letalo, v katerem je bilo 39 potnikov, ki so se vračali iz Ala-ske. Od teh sta ostala pri življenju dva vojaka in osemletni fant, 36 potnikov pa je mrtvih. Potresna opazovalnica v Trstu je zaznamovala močan potres v oddaljenosti 8500 km, verjetno na sibirskem polotoku Kamčatki, kjer je bil močan potres tudi začetkom meseca novembra. Na Alaski v Združenih državah se je ponesrečilo letalo s 52 potniki, ki so bili ob nesreči vsi ubiti. Politični teden Po svetu ki jih je notranji minister Helmer dal av- red kandidatov. Vsak bi hotel biti namreč Pri organizaciji združenih narodov v New Vorku na njeni glavni skupščini še vedno ne morejo naprej od vprašanja vrnitve vojnih ujetnikov na Koreji. Sovjeti in z njimi komunistične države zahtevajo, da mora poveljstvo Združenih narodov na Koreji te ujetnike (gre se za približno 100.000 mladih ljudi) brezpogojno izročiti Severo-korej-cem in komunistični Kitajski. Vsi ostali narodi pa se takemu postopanju upirajo, ker vedo, kaj take ujetnike v komunističnih državah čaka. O korejskih ujetnikih Zato so skoraj vsi z veseljem pozdravili indijski kompromisni predlog. Tega prvotno ni sprejel zastopnik Združenih držav. Ko pa je nato indijski zastopnik svoj predlog deloma prilagodil ameriškim željam, se je nenadoma oglasil sovjetski zastopnik Andrej Višinski in je izjavil: ,,Ta predlog je nezadovljiv in zato za nas nesprejemljiv!” Nikdo ni pričakoval, da bo sovjetski zastopnik tako osorno zavrnil indijski predlog, Na splošno so celo pričakovali, da bo ta predlog v glavnih točkah sprejemljiv tudi za Sovjetsko zvezo. S svojo odklonitvijo se je zameril sovjetski zastopnik predvsem Indijcem, ki so doslej poizkušali prijateljsko posredovati med Sovjetsko zvezo in med zapadnimi velesilami, kadar se je šlo za azij* ska vprašanja. Gotovo pa bodo to zavrnitev poizkušali izrabiti še naprej in ni gotovo, kako bo ta zavrnitev vplivala na milijone in milijone azijskega prebivalstva. Sedaj se bodo o indijskem predlogu posvetovali na glavni skupščini združenih narodov, kjer bo ta predlog v spremenjeni obliki verjetno tudi sprejet, toda proti glasovom Sovjetske zveze in njenih podložni-ških držav. sirijskemu parlamentu o postopanju poveljnika v Dunajskem novem mestu, gola izmišljotina in obrekovanje. Kaj pa je res, se bo izkazalo, ko bo poskušala volilna skupnost VdlJ prirediti prvo volilno zborovanje v sovjetskem območju Avstrije. Medtem pa glavne avstrijske stranke ponovno izjavljajo, da so za pošteno volilno borbo, ki naj se ne prične pred praznikom sv. Treh kraljev. Vzrok temu pa najbrž ni to, kar navajajo, ampak kaj drugega. Zastopniki obeh glavnih strank namreč trdijo, da ne želijo dolgega volilnega boja, ker bi to zlasti med božičnimi in novoletnimi prazniki škodovalo avstrijskemu gospodarstvu. Da ni bilo mogoče priti pravočasno do urejenega državnega proračuna, to ni škodljivo za avstrijsko gospodarstvo, sedaj pa so vsi kar naenkrat tako v skrbeh, kako bo s tem gospodarstvom. Vzrok pa bo verjetno v tem, da volilna propaganda ni poceni in da morajo imeti denar pripravljen za glavno propagando v zadnjem mesecu pred volitvami. Razen tega je treba za volitve tudi mnogo priprav, ki jih stranke poleg volilnega boja ne zmorejo. Treba je iskati primernih kandidatov, treba je dopovedati nekaterim kandidatom, da ne morejo biti vsi poslanci in nato je treba spet iskati vrstni na takem mestu, kjer je še precejšnja verjetnost, da bo izvoljen. Za vse to pa je treba časa, ko je ves strankarski aparat zaposlen in že samo zato ni mogoče začeti z volilnimi shodi. Tudi bi se volivci utrudili, ako bi jih kar tri mesece pozivali na shode. To je mogoče v kaki avtoritarni državi, ko naročijo — in volivci že pridejo, radi ali neradi. V demokratičnih razmerah pa bi bila nevarnost, da bi ravno tiste tedne pred volitvami volivci ne prišli več na shode. Medtem pa gre tudi brez strank avstrijsko gospodarstvo naprej in kakor kaže povpraševanje v inozemstvu po avstrijskem šilingu, ocenjajo zaenkrat to gospodarstvo še dosti dobro. Mogoče je tudi to posledica politike finančnega ministra, ki je zahteval uravnovešen proračun in ni dovilil razmetavanja državnega denarja. Pred volitvami je treba volivcem z dejanji ali pa vsaj z obljubami dokazati veliko skrb za nje. Zato moramo vzeti vse obljube ministrov katerekoli skupine s precejšnjim nezaupanjem. Vedno se je treba bati, da bi ministri po volitvah na te obljube pozabili. Tako je minister za socialno skrbstvo, Mai-sel, obljubil te dni, da bo izposloval zavarovanje za slučaj brezposelnosti tudi vsem kmečkim delavcem. Pravilno bi bilo, da bi Governer Frank Lauscšie Smrtne obsodbe V Pragi je bil končan proces proti „izda-jalcem in vohunom” z razglasitvijo obsodbe. Od 14 obtoženih jih je bilo 11 obsojenih na smrt, trije pa na dosmrtno ječo. Na *mrt sta bila med drugimi obsojena tudi bivši glavni tajnik komunistične stranke na Češkem, Rudolf Slansky in pa bivši zunanji minister Vladimir Clementis. Zakaj je bil pravzaprav ta proces v Pragi prirejen, še ni popolnoma jasno. Verjetno morajo med drugimi najti „krivca” za gospodarske neuspehe komunističnega režima. Vsi obtoženi in obsojeni so namreč med drugim tudi priznali, da so sabotirali gospodarske načrte. Razen tega je bilo treba pokazati tudi vsem sedanjim komunističnim oblastnikom, da njihova mesta niso nikdar trdna in da morajo biti zato vedno znova pokorni in poslušni svojemu osrednjemu komunističnemu vodstvu, to pa je v Kremlju. Kako daleč pa more ponižati komunizem človeško dostojanstvo, kažejo pisma in prošnje žen ter otrok obtožencev. Te žene in otroci zahtevajo smrt za svoje može in svoje očete, ki jih označujejo z najpodlejšimi imeni. V Prednji Aziji V Bagdadu v Iraku so se nemiri razmeroma hitro končali in ni prišlo tako daleč kakor je prišlo v Perziji. Sovraštvo do tujcev je bilo j>ovod teh nemirov, ki pa so prenehali, ko je bila vzpostavljena tudi v tej deželi vojaška diktatura. Seveda bo moral novi ministrski predsednik vsaj nekaj svojih obljub izvesti, ako bo hotel zadovoljiti zahteve množic. V Iraku je po posebni pogodbi urejeno tako, da ima polovico dobička od prodaje petroleja državna blagajna, drugo polovico pa iraška petrolejska družba, ki je v rokah Angležev. Nacionalisti pa zahtevajo, da mora dobiti država večji del dobička. Verjetno bodo morali pristati Angleži na nova pogajanja in bodo morali z novo pogodbo nadomestiti sedanjo. Nova pogodba pa bo dajala več pravic in tudi več dobička domačinom. Ko je šla republikanska zmaga dne 4. novembra letos kakor velik val po vseh državah Zduženih držav, smo mogli z velikim veseljem in zadoščenjem ugotoviti, da je skoraj edini od demokratskih governerjev premagal to poplavo dosedanji governer države Ohio, Frank J. Lausdie. Medtem ko so ostali demokratski kandidati za gover-nerje ameriških držav večinoma morali odstopiti svoja mesta republikanskim kandidatom, je zmagal kandidat Lausche z velikansko večino 300.000 glasov in to proti najpopularnejšemu republikancu, Charlesu Taftu, bratu ohijskega senatorja Roberta Tafta. To je bila naj večja Lauschetova zmaga in to v državi, kjer je bila ob teh volitvah tudi največja republikanska zmaga izza leta 1928. Governer Frank J. Lausche je izvoljen za governerja v državi Ohio že četrtič, kar je nekaj nezaslišanega v politični zgodovini Združenih držav. Kako je bilo kaj takega mogoče? Samo zato, ker se je izkazal Lausche v pretekli dobi kot odličen v upravljanju državnih poslov države Ohio, ki ima osem milijonov prebivalcev, torej za en milijon več kakor Avstrija. Ljudstvo te države ceni svojega governerja zato, ker ga dičijo vse one lastnosti, ki morajo biti lastnosti voditelja, v čigar roke polaga ljudstvo svoje zaupanje in svojo usodo: pravičnost, neodvisnost in odlična sposobnost. Governer Lausche je posvetil ves čas svojega governerstva državi Ohio, posebej še Clevelandu in okolici. Vedno je visoko spoštoval načela samouprave, to je pravico ljudstva, da razpolaga z javnim denarjem. Čim bližja je namreč vlada ljudstvu, tem bolj varčno in skrbno bo ljudstvo razpolagalo s svojim denarjem. Zato pa je tudi država Ohio zaključila svoje računsko leto z znatnim previškom 13 milijonov dolarjev, medtem ko je 27 drugih držav imelo primanjkljaj. Ponosni smo lahko vsi Slovenci in posebej tudi koroški Slovenci na ponovno zmago governerja Lauscheta, ki ni nikdar po- zabil, da je Slovenec. Ponosni smo lahko na njegovo delo zlasti tudi mi koroški Slovenci, za katere je governer Lausche vedno in ob vsaki priliki pokazal svoje resnično zanimanje in ljubezen. Zato pa tudi koroški Slovenci governer ju Lauschetu prav iskreno čestitamo k ponovni izvolitvi ter mu v njegovem delu želimo čim več uspehov. Čisto na kratko opišimo še dosedanjo življenjsko pot governerja Lauscheta. Njegov oče je prišel v Ameriko iz Velikih Lašč na Dolenjskem in sin France se je rodil v slov. naselbini v Clevelandu, 14. 11. 1895. leta. Leta 1920 je naredil odvetniški izpit, leta 1928 se je poročil, leta 1932 je bil imenovan za mestnega sodnika, leta 1941 je bil izvoljen za župana mesta Clevelanda. Leta 1944 je prvič kandidiral za governerja, ponovno je bil izvoljen leta 1948 in leta 1950. Se eno značilnost moramo ponovno poudariti: Governer Lausche se je vedno in povsod pokazal tudi kot zavednega sina svoje slovenske matere in se ni nikdar sramoval svoje slovenske materine govorice. Nadškof Stepnac - kardinal ... in pri nas v Avstriji Že v zadnji štev. „Našega tednika” smo omenili, da je jx) poročilih notranjega ministrstva sovjetski poveljnik v Dunajskem novem mestu prepovedal vsa volilna zborovanja volilne skupine VdU. ker ta skupina v sovjetskem območju Avstrije ni priznana. Proti temu odloku je protestirala Iz Vatikanskega mesta poročajo, da je sklical papež Pij KIL za dan 12. januarja 1953 konsistorij, na katerem bo imenoval 24 visokih cerkvenih dostojanstvenikov za kardinale. Med temi je po državljanstvu 11 Italijanov, dva Francoza, dva Španca, en Braziljanec, en Ekvadorec, en Irec, en Jugoslovan, en Poljak, en Amerikanec (USA), en Kanadčan, en Kolumbijec in en Nemec. Znana so že tudi imena novih kardinalov. Poljak, ki bo postal kardinal, je nadškof v Varšavi, dr. Štefan Wyszynski. Jugoslovan, ki bo postal kardinal, pa je Hrvat, nadškof v Zagrebu, dr. Alojzij Stcpinac. Ta je bil vlada, nato pa še parlament. Na vse to pa obsojen leta 1946 zaradi »veleizdaje” na je izdala sovjetska obveščevalna služba po- 16 let ječe, pozneje pa je bil izpuščen, ven- sebno pismo na notranjega ministra Hel- dar pa mu je bil kot kraj bivanja določen merja, v katerem je rečeno, da so podatki, njegov rojstni kraj. Od Nemcev bo imenovan za kardinala nadškof v Miinchenu in Freisingu dr. Josef Wendel; od Amerikancev pa nadškof v Los Angeles u dr. Francis Mclntyre. Najvišje število vseh kardinalov je 70, sedaj je samo 46 kardinalov, od katerih jih je 16 Italijanov. Po novem imenovanju dne 12. januarja bi bilo od 70 kardinalov 27 Italijanov. Razen tega je imenoval papež Pij XII. za glavnega tajnika kongregacije za izvanred-ne cerkvene zadeve v vatikanskem državnem tajništvu Domenika Tardinija. Za glavnega tajnika državnega tajništva pa je bil imenovan Giovanni B. Montini. To mesto je do leta 1944 upravljal kardinal Ma-glione, po njegovi smrti pa papež sam. bilo to na pravičen način že davnaj izve deno. Kakor bi bilo tudi pravilno, da bi ve Ijala odredba o družinskih dokladah tud za kmečke delavce in kmečke družine. V zvezi z družinskimi dokladami pa zah tevajo zastopniki OeVP, da je treba name sto sedanjih doklad za otroke uzakoniti prave družinske doklade, ker je samo dru žina s številnimi otroki tista, ki z novim delavnimi silami skrbi za možnost starost nega, bolezenskega in brezposelnega zava rovanja. Gotovo moramo ta predlog vs podpisati in zagovarjati, toda ne samo se daj v predvolilnem času, ampak tudi po vo litvah. Poročali smo že, da bodo poleg volite' v državni zbor dne 22. februarja 1953 tudi volitve v deželne zbore. Sedaj sta skleni!) občinska odbora v Beljaku in Celovcu, d1 naj bi bile istočasne volitve tudi v občinsk mestni svet v Celovcu in v Beljaku. V Združenih državah se mudi zunanji mi nister dr. Karl Gruber in čaka, kdaj pridi pred Združenimi narodi na vrsto razprav) o avstrijskem vprašanju. Ker pa je sedaj s{ na dnevnem redu korejsko vprašanje in p) severno-afriško vprašanje, še ni gotov« kdaj bo na dnevnem redu avstrijsko vprJ' šanje. Računajo pa, da se bo zgodilo to vs« kakor še pred novim letom, četudi raču najo z možnostjo, da bi bila glavna skupki na Združenih narodov odgodena in prek žena na drugo polovico meseca februarj) 1953. Medtem pa se je avstrijski zunanji m' nister posvetoval že z bodočim ameriškin1 zunanjim ministrom John Poster DuMe* om, ki je. pokazal za avstrijske zadeve prf cej zanimanja. VdU ugotavlja število Slovencev Glasilo VdU „Die neue Front” piše v š| in 2. str* 48, z dne 29. novembra v članku na 2. str ni —sicer zelo tendenciozno — o slovenskih skupinah ha Koroškem in ugotavlja: „Na Koroškem so 4 slovenske skupin^ Prve tri (Krščanska ljudska stranka, Deffl^ kratična fronta in kominformistična skupina) imajo 20 odst. Slovencev na škem, četrta skupina Slovencev, ki šteje 80 odst., je pri ostalih treh avstrijskih straU-kah (OeVP, SPOe in VdU).” Pri volitvah leta 1949 sta dobili Ki&n' ska ljudska stranka in Demokratična fr011; ta 6694 glasov. Ako damo komunistih stranki samo 306 slovenskih glasov, je t0 skupaj 7000 slovenskih glasov. To naj bi bi' lo po ugotovitvi zgornjega članka v „Neuc Front” šele 20 odst. volivcev. Ostalih 80 odstotkov šteje torej 28.000 volivcev. Skupn'’ bi torej bilo na Koroškem 7000 in 28.00^ slovenskih volivcev, torej 35.000. To vse P0 ugotovitvi „Neue Front”, ki prav gotovo uc. pretirava, ampak nasprotno število Slovenc cev vedno zmanjšuje. Ako je število s loven skih volivcev bilo torej na Koroškem 35.00® moremo izračunati, koliko je bilo in kolih0 je po ugotovitvah VdU glasila na Kom škem Slovencev. Približno 70.000. Ne rečemo, da se s to številko popolnoru3 strinjamo, vendar pa moramo reči, da siU° tega priznanja veseli. izseljenci in zdravniška oskrba Večkrat prihajajo k nam izseljenci 'f vprašujejo, ali imajo pravico do brezph ne zdravniške oskrbe. Na to vprašanje m0' ramo odgovoriti tole: Do brezplačne zdravniške oskrbe im3!0 po § 4. zakona o preskrbi žrtev vojne in n3' cizma (Opferfiirsorgegesetz) pravico saU’0 tisti, ki se morejo izkazati z uradnim P° trdilom (Amtsbescheinigung). Izseljenci mi po sebi, zato ker so bili izseljeni, tof0) še nimajo pravice do brezplačne zdravnici oskrbe. Imeti morajo najpreje uradno ^ trdilo, nato imajo pa na podlagi tega p° trdila pravico do brezplačne oskrbe ^ zdravnik na podlagi tega potrdila obrah nava s pristojno okrožno bolniško blagaj1111 (Gebietskrankenkas.se). Ponovno opozarjamo vse, da je čas za ganje prošenj za izstavo uradnega potrd (Amtsbescheinigung) in za izstavo izkaza j3 žrtve nacizma (Opferausweis) samo še konca decembra t. 1. Kdor tega potrdila l. i. ivuur tega pornu*** nima, naj si ga čimprej preskrbi. Potreb11 i---:— j _i . ,. . -- - t°' tiskovine dobite tudi v upravi »Našega dnika”. Brez teh izkazov tudi nihče »e b0 mogel ništva. dobiti odškodnine za čas izselje ORLANDO UMRL V Rimu je umrl bivši italijanski minh; skri predsednik Vit. Em. Orlando v stare’ 92 let. Bil je poslednji »velikih štirih”, k'5 sklepali mir po prvi svetovni vojni. Slo^1 cem ni bil naklonjen. Kdo razbija enotnost? th te iti. •u 'St n vsi st to e< :di iU ds k tl di v) it P '0, St :tt Či [t f it it es rt V zvezi s kuharskim tečajem v Šmarjeti nad Pliberkom je objavil ..Slovenski vestnik” nesramen napad na gospoda kaplana Kulmeža v Pliberku. Naš sotrudnik je prosil gospoda kaplana za razgovor o tem vprašanju. Vprašanje: Gospod kaplan, kako ste Vi pripravljali kuharski tečaj? Odgovor: Že pred letom dni so se obrnila name šmarješka dekleta, da bi pri gospodični Milki Hartmanovi posredoval zaradi tečaja v Šmarjeti nad Pliberkom. Ker pa je kila gdč. Milka za ves čas od Vseh svetih 1951 do Velike noči 1952 že prevzela tozadevne obveznosti, sem to dekletom sporočil in tudi povedal, da je gdč. Milka pripravljena tekom zime 1952-53 voditi tečaj za šmarješka dekleta. Vprašanje: Zakaj do omenjenega tečaja ni prišlo? Odgovor: Pred par tedni sem slišal, da nekdo poskuša organizirati tečaj' za Smar-jeto. Stopil sem zato zopet do deklet in jih npozoril na lanski dogovor, po katerem je gdč. Milka Hartmanova že dala obljubo. Ker so mi pri teh razgovorih dekleta zopet potrdila, da bi pač zelo rada imela v tečaju učiteljico Milko, sem obiskal tudi g. K., ki je poskušal organizirati tečaj za ..Slovensko *mečko zvezo”. Tam sem dobil sledeče zagotovilo: „Na podlagi dejstva, da ste vi že an> pripravljali tečaj, prostovoljno odstopam.” Smatral sem, da je po teh razgovorih zadeva v redu in sem javil tudi gospodinjci učiteljici Milki, da se bo tečaj vršil. Vprašanje: Kje je torej vzrok, da so na-stale nove ovire? Odgovor: Par dni po omenjenem razgo-%oru sem zopet slišal, da kljub dogovoru Poskušajo nekateri tečaj razbiti in priredi-j svojega. Pri tem so organizatorji dajali ometom obljube o popolni brezplačnosti Otaja in o dostavitvi živil za tečaj. Seveda sem pri takem položaju tudi jaz odločneje nastopil in primerno ožigosal kršitev dane esede. Pri takem zadržanju sem se končno o ločil, da pustim zadevo tečaja. Zopet pa o se obrnila dekleta name, da bi vendar Posredoval za prireditev tečaja pod Milkinim vodstvom. Moj odgovor se je glasil: če 0 dne 16. novembra pri zopetnem posvetovanju v Pliberku devet ali deset deklet, se ®o tečaj vršil. Na tem posvetovanju smo tuni določili, da se tečaj prične 20. novembra ?ri 1’omažu v šmarjeti. Dejansko pa je bilo ne 20. novembra samo šest deklet in zato smo tečaj odpovedali. Razume se, da me je ta neodkritost priza-w 0et'^v.Kudo žalila in da sem neznačajnost p. ^zuačil temu primerno. Že več let hodim [j tot dušni pastir v šmarjeto,' že več let se 0, > jjpim z mladino in sem upravičeno pri- o 5|'5OVal <>d staršev in deklet več odkrito-j Cn°sti. Zahvaljujem pa se onim, ki so mo- žato držali besedo in zahvaljujem se posebej g. Tomažu, ki je bil pripravljen dati prostore na razpolago. Vprašanje: Kaj pravite k pripombi v ..Vestniku” o nekem prišepetavanju? Odgovor: V svojem delu sem pač tako samostojen, da nisem navezan na prav nobeno prišepetavanje. Gospodom okoli „Vest-nika” bi priporočal, da bi si dobro ogledali svoje prišepetovalce in ukazovalce. Mi, slovenski duhovniki, smo na Koroškem že desetletja delali z ljudstvom in za ljudstvo, ko še ..naprednih tovarišev” ni bilo in ko se za naprednjaštvom še ni skrival komunizem. Ugotoviti pa moramo, da gledamo danes tudi na gospode, ki so morali pod silo razmer zapustiti domovino, z drugimi očmi in to v zvezi z dogodki, ki se neprestano ponavljajo, tudi še sedaj, po sedmih letih revolucije. Uverjen sem, da bodo šmarječani tudi sami prav kmalu uvideli in spoznali, da so zamudili posebno priliko. Prepričan sem namreč, da se z učiteljskimi sposobnostmi gospodične Milke Hartmanove nobena druga učna moč meriti ne more. Iz pisanja ..Slovenskega vestnika” pa sem spoznal še eno: Če sc ne kuha po „napred-nem receptu” in po komunistični zamisli, je tudi kuharski tečaj strankarska zadeva.” Hvala lepa, gospod kaplan. Mislim, da je Vaše pojasnilo tako jasno, da si bodo tudi bralci ..Tednika” lahko ustvarili pravilno sodbo o pisanju ..Vestnika” in ..delovanju” ..Slovenske kmečke zveze”. Ta je v tem slučaju izrabila kuharski tečaj za svoj šepavi voz, kakor tudi izrablja in zlorablja radio-oddaje v Celovcu pa dvakrat na mesec za svojo reklamo, čeprav bi moral kratko odmerjeni čas služiti gospodarskemu pouku vseh koroških Slovencev. immiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHMiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimm Kdo je ona.1 (Za praznik 8. dec. 1952) Kdo je Ona veličastna žena? Luna ji je vznožje posrebrila, s peto kači glavo je zdrobila, iz nebes na zemljo presajena. Z zvezdnim vencem častno okrašena, sama nam prinaša razodetje: Ona je Brezmadežno Spočetje, v raj s telesom slavno prenešena. Vzšla je kakor čudovita zarja še pred soncem, prosta grešne sence, luč, ki sveti v temo nam z oltarja. Zdaj odpira milosti studence Mati, ki povsod in vsem pomaga, naša sreča, blagoslov in zmaga. Limbarski Obisk učiteliiščnikov v šoli Šola v Mohličah že nekaj časa slovi kot vzorna dvojezična šola. Nadučitelj gospod Janko Thaler si zelo prizadeva, da bi se naučili šolarji oba deželna jezika pravilno govoriti in pisati. Na celovškem učiteljišču je precejšen del izobrazbe posvečen praktičnim vajam. Poleg pouka slovenščine imajo kandidati na učiteljišču tudi učne nastope v slovenskem jeziku, poučujejo samostojno, pod nadzorstvom svojega profesorja slovenščine, v vseh predmetih. Da bi se seznanili dijaki in dijakinje 5. letnikov podrobneje s poučevanjem v oddelkih na dvojezičnih šolah, so se odpeljali 17. novembra zjutraj z vlakom iz Celovca do Kamena. Od tu so se podali nato peš do Mohlič, kjer jih je sprejel prijazni gospod nadučitelj. Za pozdrav je zapel šolski mladinski zbor nemško in slov. pesem. Prvo uro so učiteljiščniki hospitirali v L razredu pri gospodu nadučitelju Thalerju, drugo uro pa je samostojno poučevala uči-teljiščnica Tilka Žerjav iz 5. letnika. Gospodu nadučitelju se je pri poučevanju videlo, da je mož prakse. Po načelu delavne šole je obravnaval g. nadučitelj kot snov: „Naša obleka”, in to najpreje v slovenščini. Dijaki so se mogli prepričati, da so šolarji v obeh jezikih z enakim veseljem sodelovali in se tudi v slovenščini ter nemščini, kolikor je to v 1. razredu dvorazredne šole mogoče, lepo izražali. Videlo se je, da se v tem Pozitiven anarhist Baje je Mirko Ravnikar postal anarhist. Vsi ga boste obsodili in ugotovili, da so taki ljudje za človeško družbo zelo nevarni. Zato jih je treba spraviti na kraj, ki ga je ljudstvo za ljudi take vrste določilo. Vsak bo rekel, da je to pravilna in edina rešitev tega vprašanja, če se sploh sme govoriti o kakšnem vprašanju. Pa vam povem, da mu delate krivico, zakaj preden ste vi sodili, je že on premislil problem za problemom. Premislil je vse tako natanko, da se mu je zdelo, da mora znoreti. Ker pa tega ni hotel storiti, je postal anarhist; poprej je bil človek kakor vi, poln upanja, z napakami in z dobrimi lastnostmi. Upam, da boste sedaj svojo sodbo popravili, saj nekaj je moral Mirko Ravnikar končno le postati — norec ali anarhist. Odločil se je za drugo možnost ter postal — vajen je bil namreč, da se ljudje delijo v razne skupine — pozitiven anarhist. To se pravi: napake in dobre lastnosti so ostale, upanje pa je izgubil za zmerom. Mogoče bo njegovo mišljenje postalo nekoč program kake napredne stranke, dasi morajo imeti take družbe zaradi svojega obstanka natančno izdelan načrt. Tega načrta Mirko Ravnikah seveda ni imel. Ker je predpogoj za vsak načrt upanje, Mirko razredu v polni meri upošteva odredba o dvojezičnih šolah, katera predpisuje učiteljem na prvih treh šolskih stopnjah poučevati polovico slovensko in polovico nemško. Gospod nadučitelj je po uri naglasil, da je treba pri poučevanju gotove težave premostiti. Zraven pa ne smemo prezreti dejstva, da prinaša ravno dvojezični pouk prijetno spremembo pouka. Vsekakor je ugotoviti vedno eno in isto: Kolikor si prizadeva učitelj posredovati slovenski jezik učencem, toliko velja tudi dotična dvojezična šola. Ko so učiteljiščniki videli tudi v 2. razredu pn učiteljici, gospodični Pirnat, dobro voljo ustreči odredbi o dvojezičnem šolstvu, se je razvil ob dvanajsti uri, torej po štiri-urnem hospitiranju v obeh razredih, živahen razgovor. Ta je dal dijakom in dijakinjam priliko se še bolj temeljito poglobiti v vprašanja, ki zadevajo dvojezični pouk. Kakor je razveseljivo, da se na nekaterih šolah res upošteva uredba šolske oblasti o dvojezičnih šolah, nas spet boli, da na večini naših šol tega ni. Komur pa je v resnici za medsebojno prijateljstvo, podvig kulture, za vsestranski napredek, se bo gotovo, po svoji moči potrudil, da se izvrševanje določil omenjene odredbe vzpostavi povsod. Šolskemu vodstvu in učiteljema v Mohličah pa zahvala za to, kar so se dijaki naučili in kar so tam videli. pa ni mogel več upati in mu zato tudi ni bilo mogoče izdelati kateregakoli načrta, je zamahnil po dolgem razmišljevanju z roko: „K vragu z vsakem načrtom! Vsak načrt omeji svobodo človeka. Svoboda pa je svetal Kar se mi zdi važno, opravim brez vsakega načrta. Kovanje načrtov in razne petletke so nekaj zastarelega in spadajo v minulo dobo sužnjev. A ljudje so tako zabiti, da tega ne verjamejo. Jih ne bom več skušal prepričati in spreobrniti. To bi zahtevalo načrt. Jaz pa sem za breznačrtno dobo! Naj še drugi o tem razpravljajo in si belijo glave, saj prišla bo breznačrtna doba, kajti kapitalistični, liberal. in socialni sistemi nimajo več prihodnosti... Bereš katerikoli časopis, groza te zajema; napade tvoje živce, ti zleze v oči in se polasti tvojih možganov — in tedaj si zrel za današnji čas. To pa zaradi tega, ker možgani le še mehanično sprejemajo, kar drugi brez odgovornosti velijo. Jaz pa tega nočem! Do smrti pa bom živel brez vsakega načrta in — kajpak — če mora biti, tudi brez denarja. Hvalil bom dan in se boril proti temi in za breznačrtni čas, v katerem bo mogoče veljal samo breznačrtni načrt...” Medtem se je breznačrtna doba že začela. Živi ter se redi v blagor vsem ljudem. France Zidnik ar<-4 M a user: Umnik (35. nadaljevanje) Razpreza misli in za leta naprej ima vse preraču-Žif110 ^ Barbarino zemljo se bo posest kar lepo zaokro-. a- Se bo dalo živeti. Seveda, delati bo treba pošteno, rbehovanja ne bo več toliko. Najbolj srečna je Barbara. Tako je vase pogreznje-. da se Peter kar čudi. Ni pristujena, vedno je na-•hejana, toda že na obrazu ji leži nekaj, da je Peter ar majhen poleg nje. . Včasih se ji odpre beseda na široko. Ko Peter vasuje sta sama v bajti, razprede misli, ki jim Peter tiho risluškuje. Obema je lepo. Zunaj zimsko popoldne, že '*lo mračno, v bajti prijetno toplo. gSaj čez teden ne moreta govoriti. Peter se z Grego v m^jni že še kaj pogovori, Barbara pa ne vešuje po baj-Ji ni do tega. šivanja je na kupe in drugega drob-Jsa dela toliko, da ji ni dolgčas. In svoje misli pestuje r jih hrani za Petra. \ ^ato so nedeljski popoldnevi tako lepi. Peter je kar s tlrug, kakor da ga gmajna prenareja. i(. \ Barbari je toliko lepega. In vse lepo se nazadnje sl^uje v misli na otroka. Saj je v Barbari ta misel vse-k?z* živela. Nikoli ni umrla, toda zdaj je tako blizu in Sil)0 ^Va’ S^C U Rarkarinih oči in iz. vsakega njenega K. Peter je ves zagledan vanjo. Naj ima Lojz tisto svojo c?0- Barbari še do kolen ni Barbari se mu zdi prav bunkasta. Pa je včasih Mj^islil, da je Reza lepša od Barbare. Le kje je imel takrat? ^ Rarbara govori samo o otroku. Saj bi Peter tudi rad V***. ne upa. Se mu zdi, da je preveč neroden in dr-SR- Zato samo posluša. In je Barbari tudi prav. Tako je nedelja kar mimogrede v kraju. Peter še za kakšno uro stopi k Prosenarju pa je že treba leč. Sicer Grega vedno sili, da bi že v nedeljo popoldne odrinila nazaj, toda Peter na to uho ne sliši. Je v ponedeljek tudi še čas. Na Jamniku torej ni dolgčas, čeprav ga je zima tako zapahnila. Le pri Grogorju je tako pristujeno, da je vsem težko za mlado Grogorjevko. Grogorjev se je komaj izlizal pa se že pozna, da ni več matere. Tak je kot sam spodnji. Za nobeno rabo, samo za vpitje in pijačo je dober. Grogorjevka se kar suši. Prosenar je celo pred Rezo na glas rekel, da je škoda, da ga Lojz ni bolj pritisnil. Bi bila reva vsaj rešena. Tako sc pa grize in muči in vsak dan ji prinese samo novo trpljenje. Križev torej tudi na Jamniku ne manjka. Jih res ni veliko, so pa včasih težki. Grogorjevka že ve. Rezi pa se ne odpro oči in se ji ne. šteje dneve in že natančno ve, kdaj se bodo Lojzu odprla vrata. Ima tudi sobo zanj že ugledano. In zase tudi. Nekaj časa bosta pač vsak na svojem. Ne moreta kar koj pred oltar. Ko bosta v tovarni, bosta pa že gledala. Ravno na Valentina dan je Reza odrinila z. Jamnika. S seboj ni veliko nesla in tudi poslovila se ni od vseh. Pri Rakarju je bila. Jo je Peter naprosil, ki je nalašč zato ostal doma. To in ono je imel naročiti. Naj Lojz piše, kdaj bo imel čas. Da se narede pisma in da mu prinese denar. Prosenar je Rezo potegnil do Otoč. Hotel je, da gre lepo od hiše. Da ga ne bo nazadnje še pred Lojzem opravljala. K plači ji je še sto kron primaknil. Tako je odšla. Z veseljem. Le ko se je Prosenar vrnil, je dejal, da so se ji na vlaku le orosile oči. „Na presneto se ji bodo še solzile,” je rekel Peter. „Ji privoščim, da bi ji dobro šlo in Lojzu tudi. Pa se mi zdi, da bosta oba mislila na Jamnik.” Barati pa ni hotel, če sta še kaj posebej govorila. Je bil Prosenar videti nekam pobit. Posel je res samo posel, hišni je pa le. K hiši spada. Ko je zvečer Peter legel spat, mu je prišlo na misel, kako sta se Lojz in Reza pogledala. Zdaj sta v usodi že zvezana. Lojz izbirati ne more več, je preveč vsega za njim. In Reza to ve. Tako mirno Peter še nikoli ni mislil. Na Jamniku tudi Reze ni več. Saj nič ni imel z njo, bila pa je Loj-zeva in vse, kar je bilo bratovega, ga je bolelo. Zdaj sta oba od Jamnika odrezana. Sama sta odšla. Po veliko srečo v mesto. Oba mislita, da sreča tam v mestu sedi za vsakim voglom kakor berač. Ko še ne vesta. Težko jo bosta srečala, če prideta v fabriko, kaj bosta imela? Nič. Ropotanje cel dan, prah, zvečer trudnost in pristuje-nost. Tisti kino ne bo veliko pomagal. Lojze bo počasi oštarije obiral, denarja ne bo in konec bo nemara žalosten. Reza- se bo še na zlodjevo opekla. Zdaj v Petru šele prav raste domača zemlja. Kar zdi se mu, da se je tudi zemlja oddahnila z Rezinim odhodom. Ko sneg odleze, ne bo niti veja v gmajni več Lojzeva. Nobena reč. Vse bo Petrovo. In Barbarino. Peter je res samo v zemlji. V mislih hodi po brego-vitih njivah in po grintavih senožetih. Saj je vse nazarensko revno. Toda v vsaki grudi prsti, v vsaki bilki je toliko truda in znoja, da so njive tako neznansko lepe kakor kje tam na Sorškem polju. Češnjo naj eden pogleda na Jamniku, kadar cveti, Je češenj po dolinah kakor toče. Pa še dolinska otročad raje je jamniške češnje. Imajo sonca v sebi, da je čudno. Kosov se natepe na veje in mulcev, toda Jamničani češenj nikomur ne zavidajo. Zato pa so, da se pojedo. Neznansko lepo je pogledati češnjo na Jamniku. Stoji v bregu in cvete, da se nebo kar beli. Zadaj gmajne s sočno zelenino. Petru je kar toplo. No, Reza in Lojz pa v mesto. Prav slepa sta. Kar mimo vsega tega sta šla. Le kako sta mogla! (Nadaljevanje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. ________ BELJAK Kakor že lansko leto talko bo tudi letos priredila uprava beljaškega kina „Bahnhof-lichtspiele” Miklavževo prireditev. Ta bo dne 7. decembra, ob 10., 12. in 15. uri, ko bo prišel v kino k predstavi „Heinzelmann-chen” Miklavž s parklji in bo nato Miklavž pridnim otrokom razdelil darila. Kdor pa boče otroke še posebej obdarovati, naj iz-! mči darila s točnim naslovom najkasneje do 6. decembra in do 14. ure pri blagajni kina. , Pravljična predstava bo ponovljena dne K in 9. decembra ob pol 10. uri. — Kljub ; velikim stroškom so cene za 30 odst. znižane. PECNICA Zopet se je oglasila smrt v naši fari. Tokrat nam je pobrala zopet moža. Dne 1. novembra smo pokopali posestnika Jakoba Kepar-ja iz čavja. Rajni je dosegel starost let in je bil zadnje mesece težko bolan. Dne 17. 11 smo obhajali farni praznik — air češčenja. Dopoldne je bilo 6 svetih maš govori, spovedovanje in obhajila. Zvečer pa le bila sklepna sv. maša, pete litanije in za-'valna pesem. Prišli so loški, štebenjski, Z1 jski, dravski in šentjakobski gospodje, ki s° pomagali, da se je farna slovesnost res ,eP° 'zvršila. Cerkev je bila lepo ovenčana, akor je navada ob največjih praznikih. BAČE OB JEZERU r red kratkim je umrla Jerutova mati. Bi-a Je dobra in ugledna gospodinja ter za-■ edna in verna Slovenka. Rada je brala slo-‘ venske liste. Rajna je dosegla visoko sta-!'0st ^7 let. Pokopali smo jo dne 9. novem-ra ob lepem številu občinstva na loškem Pokopališču. Preč. g. župnik dr. Josip Ogris v jedrnatih in ganljivih besedah poslo-1 od dobre slovenske mamice. Naj v miru Počiva; preostalim naše iskreno sožalje! LOČE NAD BAŠKIM JEZEROM Predzadnjo soboto, 15. novembra, se je Poročila v farni cerkvi gospodična Mili Sa-onig, pd. Sačnikova iz Spodnjega Dobja. ^ ženina si je izbrala Johana Kofler-ja, po-^nika Ambruševe kmetije v Zmotičah. esela „ohcit” je bila na ženinovem domu. Pema želimo obilo božjega blagoslova in Sreče v zakonskem stanu! kosilnice, grablje, obračalnike naročite za sP°m]ad že sedaj. — Pod ugodnimi plačil-Uutii pogoji vam jih nudi MAX TRAUN PLIBERK - BLEIBURG, Kumeschgasse 14. MARIJA NA ZILJI Ker je naša fara bolj „mlačna”, so doma-j' oušni pastir, č. g. Nagele Tevži, po dveh Sj.*b zopet pripravili sveti misijon. Za mi-(J°narja so dobili preč. patra šavelj-a, ka-rega povsod kot vnetega pridigarja dobro P°znajo. V strogih, a obenem milih bese-jj/* l * * * 5 1* so nas opominjali na resnost krščan-pega življenja. Četudi smo marsikaterega rana pogrešali, so kljub temu vsak dan ^'liajali verniki v prav lepem številu k ju-jj.^jim in večernim govorom. Višek sv. mi-vl°»a smo doživeli v nedeljo, dne 23. no-ijjihra, pri skupnem sv. obhajilu in za- lllčni slovesnosti. .. «og daj, da bi se krščansko življenje v na-ktri na novo oživelo — saj imamo jako ptHorno cerkev. Gospodu misijonarju, ka-tJr tudi domačemu g. župniku, pa izreka-iskren: Bog plačaj! SV. LENART PRI 7 STUDENCIH .Saj smo že zadnjič obl jubili, da bomo na-^ali, kdo si pripravlja gnezdo. Da bomo 5 °raH pa kar o štirih parih pisati, res ni-j1.1'0 mislili. Pa so najbrž eden kot drugi s^jali: ,,Kaj mi nuca to življenje tako pu-fj° .Ir> prazno, boljše je v svet gledati s šti- 1 očmi, se več vidi in s štirimi ušesi se sliši.” k Najprej moramo seveda popraviti nelju-. napako, ki se nam je vrinila pri predenjem poročilu. Na Strmcu se ni poročila ^ca, ampak njena sestra Mici. Za Han-je *n bilo res malo prehitro, na čajno pa M^nli ne damo, Jo bomo rajši kar tukaj v nržali, saj drugače bi bilo pri Arihu pre-k'■ prazno in nikogar ne bi bilo, ki bi se „pocartljal”. ^.fntla sedaj pa k našim slavljencem. Za-1 'mmo kar na čavi in sicer se bomo ogla- n nas m sili kar pri Kolerjevem Sepiju. Ja, njegovo srce je mlado, misli so mu večkrat uhajale v Korpiče, kjer je ob Bistrici rasla, se razvijala in cvetela mlada roža, Tišlerjeva Fanika. Sepi pa si je mislil, to cvetlico bom presadil v svoj vrt. In res. šel je v Sv. Lenart, kjer ju je gospod župnik zvezal v zakonski jarem. Postala sta mož in žena. In mi vsi želimo obilo sreče ter božjega blagoslova. Nekoliko lažje je imel Miklavov Lojz. Temu ni bilo treba hoditi tako daleč pa se je vseeno naveličal. Na Čavo je pripeljal mlado Trupejevo Albino in obema želimo v njunem novem stanu vsega v obilju, polno sreče in blagoslova božjega. Tudi v Korpičah se je Molčev Lojz premislil samevati. Sicer ni bilo ravno hudo zahajati na Breznico k Kajžnikovim, vendar pri sebi imeti je mnogo bolje kot pa loviti. Tako si je mislil Lojz in ne bodi len, smuknil je v zakon, da še sam skoro ni vedel kdaj. Dva Hanzija sta mu godla in upajmo, da bo takih dni še obilo v njunem skupnem življenju, mi jima pa kličemo. Na mnogo leta, naj vaju Bog živi! Upajmo, da se bo tudi Rozi ji dopadlo v novem stanu. Enega še imamo, ta pa je bil seveda naj-večji revež. Daleč je v Sovče, pa nič zato. Toda Bliimlov Franc pa se je bal zopet take zime kot je bila lani, ko ne bi mogel tako pogosto v Sovče. Postavil si je hišo in trije vogli so bili brez držajev. Te držaje pa je Franc hitro dobil, šel je v Sovče in pripeljal Ano s seboj domov, kjer mu bo pomagala hišo pokonci držati. Obema seve-, da želimo v novem stanu in v novi hiši kup otrok, kajti prostora ima ja hiša dovolj. Poleg tega naj ju spremlja pa seveda tudi božji blagoslov, kajti brez tega tako ni nič na svetu. No, hvala Bogu, da smo končali. Toda imamo še marsikaj drugega povedati. Nam seveda ne gre tako dobro kot Korpičanom, ko so vsi dobili iz Kranjske gore svoje koze nazaj. Mi pa imamo še kar precej svojih ovac na drugi strani pa se malo bojimo za nje, da jih ne bomo več videli. Nekaj jih še skače na planini, toda te so tako divje, da ne bo z njimi nič. Tako nam bo marsikatera pečenka izostala, mogoče se bo pa kateri drugi mastil z njimi, temu pa pravimo: Bog žegnaj. Pa dovolj za danes. O nesreči Jakličevega Otona ter še nekaj o železnici pa bomo poročali drugič. VABNJA VAS Že enkrat smo se oglasili v „Našem tedniku” in zdaj smo pa kar korajžo dobili. Danes vam hočemo povedati, da so Vab-Ijinčani, kakor nas imenujejo, kar pridni in si zidajo nove hiše. Kar pet po vrsti jih stoji — ena pa stoji onkraj glavne ceste. To hišo so pred par tedni blagoslovili mil. g. prošt iz Tinj. Tinjski pevci so prišli in so tako lepo peli, da je kar donelo po novih sobah. Res moramo poudarjati, da smo lahko ponosni na naše cerkvene pevce. Ne najdeš zlepa enakih po naši Koroški. Silno je ta dan deževalo, kakor bi bilo nebo odprto. Pa kljub silnemu deževju je bilo lepo in bo ostal ta večer vsem, ki so bili navzoči, v lepem spominu. Vsi smo se vračali domov z željo, da bi bil v tej novi hiši vedno božji blagoslov in da bi bilo vedno tako prijetno in veselo. In še, da bi mladoporočenca, ki zdaj stanujeta tam, res bila srečna in zadovoljna in da bi jima na oknih in v srcih rastle lepe cvetlice in da bi ljubi Bog obvaroval to novo stanovanje pred vsako nesrečo Prav prisrčna hvala tudi vsem, ki so pomagali pri zidanju hiše. Drugače pa kar zadovoljno živimo. Zdaj popravljamo pot na vas, tako bomo imeli kar lepo novo pot. Pa kljub temu prihaja žal zelo malo ljudi v cerkev, če je mesečna sv. maša tukaj. Moramo pač mi, kar nas je dobrih katoličanov, moliti in prositi za tiste, ki nimajo časa za cerkev in za Boga. RADIŠE Kdo ne pozna našega lepega kraja, kdo ne pozna naših sončnih Radiš. Pred vrati Celovca smo in ob jasnih dneh se bliščijo naše hiše tja do celovškega mesta in še naprej v bližnjo in daljno okolico. Kljub vse- ŠMIHEL PRI PLIBERKU V „Našem tedniku” smo že poročali, da sta se poročila gdč. Ivanka Vavti in dipl. trgovec Dolfi Picej, asistent finančnega deželnega urada v Celovcu. V soboto zvečer sta se poročila na stanovskem uradu v Šmihelu, kjer je opravil z lepim nagovorom državno poroko stanovski uradnik nadučitelj Alfred Loser v navzočnosti prič dr. Franca Krajgerja, zdravnika v Celovcu in Jožefa Piceja, župnika v Šmihelu. Gdč. Ivanka Vavti je doprinesla pri tej poroki prvo žrtev, da je izgubila svoje ime in stanovski uradnik ji je polagal na srce, naj v časti nosi novo ime. Dekleta in fantje so okrasili hiše, Hani- so imeli poročno mašo preč. g. svetnik A. Vavti iz Sel. Pri poročni maši se je zbral polnoštevilno mešani cerkveni zbor, ki je krasno prepeval. Tako je bila za vse res lepo doživetje poroka našega dobrega Dol-fija in ljubeznive neveste Ivanke. Po maši so se zbrali številni in odlični svatje pri Likebu v dvorani. Pevci so peli pri ženito-vanju, da je bilo res veselje. Izvrstna postrežba in znana dobra kapljica iz Likebove kleti je obdržala vse svate v najboljši volji in razpoloženju. Svatov s pevci je bilo gotovo čez osemdeset. Ob večerni uri je pri obedu izrekel svoje čestitke v lepi napitnici preč. g. Alojzij Vavti, župnik iz Sel. Govor je navezal na besede domačega župnika, da izhajata oba-dva poročenca iz dobrih krščanskih družin. V družini Vavti sta dva duhovnika in tudi' v ženinovi družini sta dva brata duhovnika. Kot osmošolec je g. Vavti bil na Vesielah in je tam opravljal občinske posle. Takrat mu je rekel preč. g. Svaton: „Pojdite včasih k Voglu na polič piva, tam so dobri naši ljudje.” Tudi Haninova družina je nadvse znana kot dobra narodna družina in tako naj nov dom in tudi župnišče, kjer je bival Dolfi. Malo čudno je bilo, bi si mogel kdo misliti, da se ženijo g. župnik. Ob večerni uri so se zbrali pred župniščem pevci ter zapeli ženinu podoknico. V nedeljo pa je bila slovesna poroka. Do pol 12. ure so se zbrali svatje pri Likebu. Starešina, Šimej Male iz Kožen ta vre, je imel precej opravila, predno je spravil ženina od župnišča do Likeba, ker je bila cesta prepletena z samimi vrvmi, nič bolje se ni godilo našemu dr. Sienčniku iz Dobrle vasi, ki je bil priča za nevesto. Pot je bila daljša, zato so tudi več „šrangovcev” imeli. Fantje so bili z nevesto precej dragi, potem so se pa baje zbali „dohtarja”, in so kar precej popustili. Poročne obrede je opravil ob asistenci g. svetnika Alojzija Vavtija in Mohorja Piceja ženinov brat Jožef Picej, župnik v Šmihelu. V lepem govoru je poudaril ljubezen do Boga, do otrok, medsebojno ljubezen in ljubezen do naroda, iz katerega sta izšla. Nato tudi novi par živi in ohranja to tradicijo naprej. Dr. Joško Tischler se je zahvalil Dolfeju za njegovo delo in njegov trud na narodnem, političnem področju, ko je po vojni pomagal na vse strani in veliko pomagal tudi tistim, ki so pozneje metali polena nanj. Ob težki uri sta bila tesno združena in tako se veseli, da je dosegel Dolfi svoj cilj in postavil temelj za novo družino. „Ivanka, verovala si in Tvoja vera je danes poplačana in je dosegla svoj cilj. Bog vaju živi na mnoga, mnoga leta,” tako je zaključil dr. Tischler. Ob godbi in petju je svatom hitro mineval čas, da se res noben ni dolgočasil. Ženin Dolfi se je v lastnem imenu in v imenu neveste zahvalil vsem, ki so pripravili ta dan. Okoli dveh ponoči so se svatje razšli, nekateri pa šele zjutraj. — Na mnoga, mnoga leta! Obilo sreče in blagoslova ženinu in nevesti! mu temu pa smo bili v resnici daleč, odrezani smo bili od sveta. Cesta do nas je bila do pred kratkim zelo slaba in če je bilo treba po zdravnika, smo morali do Žrelca, da smo tam dobili telefonsko zvezo. CENEJŠB SNOB Moške spodnje hlače iz posebno toplega, barvastega barhenta kom. S Flanelaste rjuhe rosa 220 cm dolge S Kovtri zelo lepi in trpežni 148.—, 168.— Flanela vzorčasta, meter S Barhenti lepi vzorci od S Zavese krasni vzorci od S Flanela enobravna s Tekstilna trgovina KO L fr K 5 5 3 G Celovec-Klagcnfurt, Benediktiner Platz 7 39,- 49.- 188,- 16.80 14.80 15.- 12.80 I o bo sedaj boljše. Dne 26. novembra je bila namreč odprta v Tucah pri Miklavcu javna telefonska govorilnica, še drugo možnost, razgovarjati se po telefonski žici s Celovcem in s širnim svetom, pa bodo imeli Radišani v občinski pisarni, ki je v šolskem poslopju v Dvorcu. Drogove za telefonsko napeljavo so prispevali radiški kmetje sami, ostalo pa je dala in izvršila poštna uprava. Delo pri napeljavi je zelo hitro napredovalo in je bilo izgotovljeno v teku šestih tednov. Telefonski vod pelje iz Žrelca preko Lipice, Tuc in Verone v Dvorec. Največ zaslug, da smo Radišani dosegli to tako silno potrebno zvezo s svetom, ima gotovo naš nadučitelj gospod Mairitsch, ki vodi tudi občinske tajniške posle. Gospod nadučitelj pa si je nadel še drugo zelo veliko nalogo, to je elektrifikacijo ra-diške občine. Kdor je že imel kdaj priložnost opazovati, koliko podrobnega dela zahteva izvedba elektrifikacije in koliko časa zahteva tako delo, ta bo tudi vedel ceniti breme, ki si ga je nadel g. nadučitelj. Z elektrificiranjem smo že pričeli, vendar pa bo elektrifikacija mogla biti gotova šele tekom treh let. RINKOLE Plodrova mati, Amalija Čušin, rojena Kracina, je že dalj časa bolehala. Jetika je glodala na življenju dobre matere. Iskala je pomoči pri zdravnikih in v bolnici v Celovcu. Zadnje dni je prišla domov, da bi se malo okrepčala. Dobila je še želodčno vodenico in tako je dobra mati podlegla težki bolezni. V ponedeljek, 24. listopada, je nenadoma zaspala v Gospodu. Rajna mati je bila rojena v Logju v Sloveniji. Marsikaj je izkusila v življenju. Zapustila je svojo rojstno vas in se podala na Koroško. Tukaj v Rinkolah je našla svoj novi dom pri Plodru. Možu Štefanu je rodila štiri otroke. Bila je dobra krščanska mati, verna in zavedna. K zadnjemu počitku smo jo spremljali 26. listopada v prav obilnem številu. Pogreb je bil v Šmihelu, v grobu svoje matere je našla zadnji počitek. G. župnik so vzeli od dobre matere slovo, enako so se poslovili pevci z žalostinkami. Naše posebno in iskreno sožalje velja Plodrovim, ki so izgubili tako mlado mater, šele 42 let staro. Rajna naj počiva v miru. mu mi (Nadaljevanje s 4. strani) PODGORJE Ako se nismo oglasili med letom, se moramo oglasiti pa vsaj sedaj ob koncu leta. Sicer tudi med letom zelo radi prebiramo novice in komaj čakamo, da ob koncu tedna pride „Naš tednik” v vas. Saj nam prinaša tako zanimive novice iz vseh krajev. Leto je dolgo in med letom se zgodi marsikaj, veselega pa tudi žalostnega. Začnimo najpreje z žalostnimi novicami in se spomnimo naših rajnih. Umrle so pri nas med letom štiri ženske in sicer najpreje Marija Smole, nato Marija Zwittnig, stara 91 let, Terezija Hoja, stara 79 let in Terezija Wesounig, stara 50 let. Na dan vernih duš pa je zadela srč- KMETJE, POZOR! Sporočam vsem cenjenim odjemalcem in interesentom, da dobijo 5% božičnega popusta pri nakupu sledečih strojev, ako jih naročijo do 25. decembra 1952: Mlatilnice, preše za seno, obračilniki za seno, kosilnice, izru-vači za krompir, pralni in šivalni stroji. Johan Lomšek Zaloga strojev in koles. — Zagorje-St. LipŠ, p. Eberndorf (Dobrla vas), Koroško. na kap Kat. Melicher. Zjutraj ta dan je bila še pri vseh svetih mašah, ko pa je prišla domov, jo je zadela kap in je v kratkem izdihnila. Pogreb je pokazal, kako je bila pri-Ijnbljena. Ko so domači g. župnik govorili ob grobu, gotovo ni ostalo nobeno oko suho. Zapušča moža in dva mala otroka. Naj počivajo naše rajne sestre v miru in pokoju božjem, vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Poročenih je bilo v tem letu v naši mali iari 10 parov, dve poroki sta bili izven fare. V dopisu iz Glinj je bilo v „Našem tedniku” že omenjeno, da si je šel Stefan Jurič po nevesto v Podgorje. Poročil se je z Nežiko Agad, hčerko Marka in Pavline Agad, zvestih naročnikov in bralcev „Našega tednika” ter „Nedelje”\ Kako lep večer j,e bil, ko je na predvečer poroke prišel ženin. S seboj je pripeljal kar celo množico godcev in pevcev, ki so izredno lepo prepevali in godli dolgo v večer. Sosedna dekleta so napravila nevesti lep venec nad hišna vrata in so ji zapele v slovo od samskega stanu. Tako veselega in prijetnega večera v Pod-gorjah skoraj ne pomnimo. Na dan poroke pa je deževalo kar celi dan. Pa to svatov ni oviralo. Za nevesto je bil priča Anton Fugger, cerkveni mežnar in organist, za ženina pa Albert Lepuschitz, pd. Rožnar v Brezjah. Po poroki je bila vesela svatba, ki je trajala do ranega jutra. — Vsem novo-poročenim želimo obilo sreče in blagoslova božjega. Dne 5. novembra je bil hud požar. Gorelo je na Breznici pri Primožu Lederer. Škodo cenijo na okroglo 100.000 šilingov. Primeju, ki je bil nekoč naš dober cerkveni pevec, izrekamo k nesreči obžalovanje. V prejšnjem tednu smo na novo pokrili z opeko župnišče, ki je tako tudi lepo prenovljeno, kakor naša romarska cerkev. STRPNA VAS Mihael W61fl, pd. Eržen, je dočakal visoko starost. Dne 23. kimovca je dopolnil 82. leto. Rojen je bil v Stebnu kot sin Marije Wdlfl, poročene Eržen. S 36. leti se je poročil z Angelo Wutte, dne 25. malega srpana 1906. Takrat je bil pri Kovaču v Strp- ni vasi kot kočar in železničar. Celih 36 let je živel v srečnem zakonu. Dne 2. februarja 1942 mu je umrla žena Angela. Večkrat previden s sv. zakramenti je bil 26. listopada rešen tega življenja in se je preselil tja v srečno večnost. Dne 28. nov. smo ga spremljali v obilnem številu k zadnjemu počitku. Župnik so vzeli slovo od rajnega. Kakor je rajni živel s sveto Cerkvijo, tako naj tudi uživa v večnosti blaženost pri Očetu. Pevci so mu zapeli v slovo: „Jaz sem življenje in vstajenje”, „Oče jemlje zdaj slovo” in „Oj težka pot, oj tužna pot”. Vsem sorodnikom naše sožalje. Rajni naj počiva v miru. DOLINČIČE Kumer Ignac, pd. Travn v Dolinčičah se je naveličal samevanja tam v svoji koči. Zato si je poiskal družico, ki bi zanj skrbela in mu gospodinjila. Bridka je resnica, da človeku ni dobro samemu biti. Nacej je že bolj pri letih, zato ni hodil iskat neveste daleč okrog. Od številke osem do ene ni tako daleč, si je mislil ter si je izbral pri Pongracu v Dolinčičah Katarino Skuk kot svojo nevesto. Na praznik sv. Katarine popoldne so se pripeljali svatje iz Dolinčič k cerkveni poroki. Poročali so gospod župnik J. Picej, za priči sta bila Mihael Ažman iz Breške vasi in pa Maks Rožman iz Dolinčič, za „rjušnico” ali „mati ta šruko” pa so bili Marija Rožman, Pongračeva mati iz Dolinčič. Po cerkveni poroki pa so se odpeljali svatje v svoj ožji domači kraj k Ledru na Ponikvo, kjer so se imeli pri „ojseti” prav Vajvečja izbira športnih in smučarskih čevljev ter čevljev vseh vrst B E H R BELJAK-VILLACH Widmanngasse 43 — Italiener Strasse 17 Nove podplate in reparature vseh sandal in gumijastih čevljev prijetno. Čeravno je bila v nedeljo ojset in pa ples, smo videli vse Poniklone zopet na plesišču, so si pač mislili, štiri tedne bo advent in zadnjo priliko za ples pred adventom je treba izrabiti; in so jo dobro izrabili. Dolinčiče, Kot in Ponikva so se prav dobro zavrteli. Pa jim nič nismo nevoščljivi! V tem hrupu so imeli tatovi lahko delo, da so ukradli nevesto, ta šruko in pa še ženina. Dekleta imajo fante kar rade, če tudi so bolj pri letih. Novemu paru obilo sreče in blagoslova ter na mnoga leta! ŠMIHEL PRI PLIBERKU Dolgo se je že govorilo, da nas bodo zapustili gospod kaplan Franc Jančar. V soboto, 29. listopada, pa je postalo za nas to dejstvo žalostna resnica. Dne L majnika 4951 so bili 'k nam prestavljeni, eno leto in sedem mesecev so nam oznanjali besedo božjo, učili otroke v šoli in hodili maševat na podružnice. Prav posebno jih bomo pogrešali na podružnicah. Uboge Rinkole, kdo pa bo sedaj hodil maševat pozimi, ko bo do kolena snega. Vsak prvi petek je bila tam sv. maša. Večna vas, kolikokrat so bili v vaši sredi: Posebno pozornost pa so posvečali Dvoru. Vedno so z veseljem šli na podružnice maševat. Večkrat so rekli: „Grem rad na podružnice, kaj bosita doma dve maši, ko je na podružnicah veliko več ljudi pri maši kot v Šmihelu.” Kako radi so ustregli glede pobožnosti na podružnicah. Majnik, rožen-venska pobožnost v oktobru, pobožnost na Dobro futro - dober dan, SCHLEPPE-pivo vsaki danI Damski in otroški plašči, obleke, krila najugodneje pri H. O L B O R T BELJAK-VILLACH, Moritschstrasse Nr. 1 (nasproti Park hotela, vhod iz veže) lepe oblike in poceni v veliki izbiri BELJAK 'KuHcraj' VILLACH Ifallenorstr. 1 S tem objavljam, da moja firma FRIEDRICH KRAUT žaga, lesna trgovina, umetni mlin in žgalnica apna v Bistrici pri Pliberku, ni identična s firmo Richard Kraut, proizvodnja gramoza v Bistrici pri Pliberku, ki je prišla v konkurz. S tem se hočem zavarovati proti razširjevanju neresničnih vesti, da je moja firma v poravnavi ali konkurzu. BISTRICA PRI PLIBERKU Firma Friedrich Kraut Plemenski sejem v Št. Vidu na Glini Dne 20. novembra letos sta priredila v lopi novega sejmišča za plemensko živino skupni plemenski sejem koroško-štajerska zveza za rjavo pšenično govedo in pa deželna zveza koroških svinjerejcev. Ta prireditev je bila zelo dobro obiskana in dogon plemenskih živali je bil zelo dober. Saj so prignali na sejem 74 bikov, 48 krav in telic, 30 merjascev in 10 brejih svinj. Prignane živali so bile skoraj vse vsaj dobre srednje kakovosti. Razveseljivo je, da je bil tudi obisk kupcev in drugih zanimancev, živinorejcev zelo dober, zato pa je bila tudi prodaja dobra in cene zadovoljive, posebno še, ako upoštevamo splošen razvoj cen in možnosti prodaje živine. Prodani so bili vsi plemenski merjasci in vse svinje, ostali so neprodani le trije merjasci, ki pa so bili slabše kakovosti. Povprečna cena je bila pri merjascih po 2933 šilingov in pri svinjah 2900 šilingov. Kupci merjascev so bile predvsem občine. Razlika v ceni med pasmama požlahtnjene domač« svinje in žlahtne svinje je bila samo malenkostna. Pač pa niso bili prodani vsi plemenski biki. To pa v glavnem zato, ker bikorejci niso mogli zaradi nizke cene pravočasno prodati starih bikov. Skupno je bilo proda; nih 43 bikov s povprečno ceno 6974 šilingov. Veliko pa je bilo ves čas sejma poki je bil ocenjen s Ilb in sicer 14.300 šilin gov. Veliko pa je bilo za ves čas sejma po vpraševanje po plemenskih kravah in telicah. Prodanih je bilo 34 živali s povprečno; ceno 4530 šilingov. Prihodnji, tudi skupni plemenski sejem obeh v začetku omenjenih živinorejski! zvez, bo meseca marca prihodnjega leta Natančni datum te prireditve bomo še pra vočasno sporočili. čast Srcu Jezusovemu in sveta ura v Rinko-lah, nič ni minilo brez navzočnosti preč. g. kaplana. Dolg čas nam bo po vas. Radi bi vas zadržali. Želimo vam obilo sreče in blagoslova v novem delokrogu v žvabeški župniji. Vogrče bodo pa tako srečne, da bodo obdržale svojega kateheta tudi zanaprej in zato jih zavidamo. V petek zvečer so pevci zapeli podoknico v slovo in šolarji so se poslovili od g. kaplana z lepimi deklamacijami. Tudi gospod župnik so se zahvalili g. kaplanu Jančarju za njegov trud in njegovo nesebično delo v šmihelski fari. (Beitda (HiožatLom Dolgo časa že premišljujem, da moram le enkrat Rožanom mav’ a’ne povedati, pa mi do danes nikoli še ni čas dopustil. Tole bi rad povedal: Šel sem sredi poletja tja v Rož k pogrebu, ko je umrl dober znanec. Že par let nisem bil tam na oni strani Drave. Zatorej sem se kar začudil in sem strmel, ko sem šel skozi Veliko vas. Vse je tako lepo pozidano. — Toda, ko sem ogledoval te nove stavbe, sem moral ugotoviti, kako bi bile te hišice vse lepše in kako bi bilo lice vse okolice lepše, če bi ne bilo pred hišami in okoli hiš toliko kopriv. Skoraj pri vsaki hiši jih je kakor bi bile nasejane. In koliko jih je šele med plotom in ob plotu. Pa celi kupi kamenja ležijo tam ob poti, in še vsi mogoči in nemogoči drugi odpadki. Kar cele grmade starih zavrženih reči leži tam že leta, kakor bi bilo tam eno samo veliko smetišče. Če bi vse to odstranili, kako lepo bi izgledale naše vasi. Torej proč. z vso to navlako. Ko spet pridem, upam, da vas bom mogel pohvaliti. oddafe v c&diu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaj* 7. dec.: 7.15 verski govor — glasba. — 8. dec.: I4.3f tedenski pregled — mojstri besede. — 9. dec.: 14.$ zdravnik — za kmeta — 18.30 koncert narodni! pesmi. — 15. dec.: 14.30 za ženo. — 11. dec.: 14.3i zvočna igra „Mutec Osojski” (J. Spicar) — 18$ poje moški oktet iz št. Vida v Podjuni (Hanzi Keža<) — 12. dec.: 14.30 glasba — aktualnosti. — 13. d<*c 8.45 knjiga naš prijatelj — šport. — 14. dec.: 7$ verski govor — glasba. LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kine**! ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan A 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo. 5. dec.: 12.00 veliki orkestri — 12.40 slov. nar^ ne — 14.40 hrvatske, srbske in makedonske nar^ ne — 15.10 valčki in polke — 16.00 koncert — 18$ narodne pesmi s harmoniko — 20.15 ruske skladb — 6. dec.: 12.00 koncert — 12.40 od melodije ^ melodije — 13.00 jezikovni pogovori — 14.00 hrva1 ska narodna glasba — 15.10 slavni solisti — slov. narodne — 17.00 filmska glasba — 17.40 ljul)*j komorni zbor — 18.15 slov. orkestr. glasba — 1$’ operetne melodije — 22.15 plesni orkester. RADIO TRST II 306.1 m ali 980 kt sek Dnevne oddaje: 7.15-8.30, 11.30--14.45, 24.00 - Ob nedeljah: 8.00-24.00 - Poročila dr^ no: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedelj^ 8.15. 12.45, 19.45, 23.15. 5. dec.: 13.00 glasba po željah. 18.15 koncert. 1$ ; osebnosti in usode. 20.00 miklavževanje. 21.00 tr^ ški kulturni razgledi. — 6. dec. 13.30 kulturni obl0J nik. 19.00 pogovor z ženo. 19.15 koncert tenorii|,: Dušana Pertota. 21.00 malo za šalo — malo ^ 22.00 Paganini: Koncert št. 1. v D Duru. V šoli „Peter, tvoja usta so odprta.” — Peter: „Vem, sem jih sam odprl.” Moje šolanje in življenje (Nadaljevanje) Zbirčnost se pri otroku kaznuje z naloženim postom, pa le, če je grešna, ne pa, če je opravičena. Otrok ima že pamet in razuma vsaj nekaj več kakor koza in mu moreš kaj dopovedati. Kaj pa žival? Ali ima razum? Vest? Odgovornost? Ne. Ali torej zasluži kazen? Ne! (Druga reč je zavračanje, kadar dela škodo). Žival ima svoje prirojene lastnosti, za nas lahko dobre ali slabe, a tu se ne govori o nravnosti, o nravnih krepostih (čednostih) in grehih. Potrebno je, da tudi živali poznamo po njih naravi. Jaz tedaj nisem vedel, da sta dve vrsti koz glede na pašo in krmo. Žival se ravna pač kratkomalo vsaka po svojem naravnem nagonu. Za človeka kajpada velja druga postava nravnega reda. — Tedaj, ko sem gnal obe kozi iz hleva mimo sosedovega ograjenega travnika in je šla ena (travna ali pašna) sredi pota, ona pa se je plotu bližala, se bliskoma pognala na plot in odgriznila vrh cepljene mlade jablane: tedaj jaz koze nisem tepel, ampak se je v meni vzbudila vest, zbal sem se, kaj bo z menoj in kako bom škodo poravnal. Očital sem sebi (ne kozi): Jaz sem kriv. Premalo sem pazil. So taki pripetljaji, da se čutimo krive, zraven pa spet nočemo prav biti krivi. Toda, ali sem jaz vedel, kakšen namen ima muhasta koza v svoji zviti 'buči? Pa velikokrat se pripeti otrokom in velikim iz- PAR1Z Val 30.17 in 41.89 metrov Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20 nenada kaj neljubega, sitnega, nepredjj denega (n. pr. da se kaj ubije, strga, um^ prismodi, vzkipi, da kaka beseda nepred'1] Ijena uide iz ust itd.). Ali bomo koj vzn jili, se jezili, rentačili? Sebe znamo opr3<‘i čevati in zagovarjati, tudi drugim prizaflj simo z očitanjem. Moj Bog! kako težko j bilo življenje, ako bi med nami ne bilo dj brohotne obzirnosti in prizanesljivosti. mo se potrpeti kakor s seboj tako z drOM mi. Opominjajmo pa se k večji pazljivo^ Resnica pa je, da bi ljudje večkrat zadj žili, da bi jim kdo dal po g... — ne, i'e‘j mo po čeljustih ali ustih. Bral sem o n ganskem modrijanu, da je slišal otr0j vpričo očeta govoriti nespodobne besedf pa je očeta udaril po ustih, rekoč: tebe se je naučil ali pa nisi dosti pazil, bi ga odvadil.” — Kristjan misli tudi na da je Kristus pripustil, da ga je v pasijo1'1* surov hlapec udaril za uho v zadoščenje ; * . . - _ ... . ji . «i(| vse grešno govorjenje, ki prihaja iz člov ških ust. Zapomniti pa si hočemo resno pravi* da glava ni primerno mesto telesa za Ki novanje. V tem oziru je mati Labudi dolini primerno opomnila g. kateheta. f' sala mu je: „Kadar hočete mojega p' o' kaznovati, udarite ali tepite ga po za- 1 j5 ci, saj zato je ja ta tu.” Poskusite, če P1*; te besede primerni takt pri tepenju s Ši1’] „Saj zato je ja ta tu.” To se mi je zdelo potrebno poveujL predno se dalje spovem svojih delit18* , grehov. JANUAR FEBRUAR MAREC 1 C Novo leto 2 P Makarij 3 S Genovefa 4 N Ime Jez. 5 P Telesfor 6 T Sv. 3 kralji 7 S Valentin 8 č Severin (f 9 P Julijan 10 S Agaton 11 12 13 14 15 16 N Sv. dmž. P Tatjana T Veronika S Hilarij Č Pavel, p. O P Marcel 17 S Anton, p. 18 N Stol s. P. 19 P Marij 20 T Fabijan 21 S Neža 5 22 Č Vincenc 23 P Zar. M. D. 24 S Timotej 25 26 27 28 29 30 31 N Pavel sp. P Polikarp T Janez Z. S Peter N. Č Franc. ® P Martina S Janez B. N Ignacij P Svečnica T Blaž S Andrej Č Agata P Doroteja C S Romuald 8 9 10 11 12 13 14 N Janez P Apolonija T Skolastika S Lur. M. B. Č Benedikt P Gregor © S Valentin 15 16 17 18 19 20 21 N Favstin P Julijana T Pust S Pepelnica Č Konrad P Sadot 5 S Feliks 22 23 24 25 26 27 28 Stol. s. P. Peter D. Matija Valburga Porfirij Gabrijel S Roman © N Albin P Neža T Anzelm S Kazimir č Janez P Felicita S Tomaž 9 10 11 12 13 14 N P T S č P S Julijan C Frančiška 40 muč. Sofronij Gregor Kristina Matilda 15 16 17 18 19 20 21 Klemen Hilarij Patricij Ciril Jožef Irma Feliks O 22 23 24 25 26 27 28 Tiha J Jožef O. Gabrijel Mar. ozn. Emanuel Mar. 7 žal. Janez K. 29 N Cvetna 30 P Angela © 31 T Modest Dipl.-lng. E. Unger-Ullmann Najemnik opekarne v Velikovcu za zvoniško in vsako vrsto opeke Lastnik zvoniSke opekarne na VaSinjah Izdeluje zidno in zvoniško (Klinker) opeko APRIL MAJ 1 S Hugo 2 C Vel. četr. 3 P Vel. pet. 4 S Vel. sob. 5 N Velika noč 6 P Vel. pon. 5 7 T Herman 8 S Albert 9 č Tomaž 10 P Matilda 11 S Leon 12 13 14 15 16 17 18 N Bel. ned. P Hermen. © T Just S Anastazij Č Benedikt P Rudolf S Matilda 19 N Leon 20 P Konrad 21 T Anzelm $ 22 S Leonida 23 č Vojteh 24 P Jurij 25 S Marko 26 N Marcelin 27 P Peter K. 28 T Vi tal © 29 S Robert 30 č Katarina Narodni svet koroških Slovencev Kmečka gospodarska zveza CELOVEC, VIKTRINGER RING 26 1 P 2 S Filip, Jak. Atanazij Aleksander Florijan Pij V. Janez ® Stanislav Viktor Gregorij 10 11 12 13 14 15 16 Izidor Mamert Pankrac. © Servacij Vnebohod Zofija Janez 17 18 19 20 21 22 23 Bruno Teodot Celestin Bernard. } Feliks Julija Janez R. 24 25 26 27 28 29 30 Binkošti Bink. pon. Filip Beda Avguštin® M. Mag. P. Ivana Or. N Sv. Trojica JUNIJ 1 P Regina 2 T Marcelin 3 S Klotilda 4 C S. R. T. e 5 P Bonifacij 6 S Norbert 7 N Robert 8 P Medard 9 T Primož 10 S Marjeta 11 C Barbara ® 12 P Prsv. Srce 13 S Anton 14 N Bazilij 15 P Vid 16 T Beno 17 S Adolf 18 č Elizabeta 19 P Julijana 5 29 S Silverij 21 N Alojzij 22 P Pavlin 23 T Agripina 24 S Janez K. 25 Č Viljem 26 P Jan. i. P. © 27 S Hema 28 N Irenej 29 P Peter i. P. 30 T Sp. sv. Pav. &1 čipsi, pol!lite. h e tke. a (jaspmliiipk& Salo. a Št. (Jakob a (Raža ali a Št. (Rupert psi (VeJikonea. K CU. (fotUtMU & Ca. PREMOG KOKS DRVA CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstrasse 14. Telefon 28-23 in 28-24 Trgovina sanilarnlh pcfrebšNn KARL FIAL izdelava bandaž in ortopedičnih pripomočkov Strokovnjak za vložke za ploske in povešene noge CELOVEC, Stari trg 30 ustanovljena 1908, telefon 14-28 Unterkarntner Molkerei (Spodnje-koroške mlekarne) CELOVEC-KLAGENFURT reg. z. z o. z. Siriusstrasse 32 — Telefon 44-11 Podružnice za Celovec - okolico: Kriva vrba. Poreče, Vrba Otok, Ribnica, Borovlje in Grabštajn •»■vm Karntnerische Landes-Brandschaden-k-Mv VersUherungs Anstalt KoroSka deželna zavarovalnica proti požarni Škodi CELOVEC-KLAGENFURT, Alter Platz 30 Telefon 18-46 in 18-47 Poslovalnica v vseh občinah JULIJ AVGUST SEPTEMBER 1 S Teobald 2 C Ob. M. D. 3 P Leon C 4 S Urh 5 6 7 8 9 10 11 Anton Izaija Ciril, Met. Elizabeta Tomaž Amalija © Olga 12 13 14 15 16 17 18 Mohor Evgenij Franč. Vladimir Marija K. Aleš Mirko 5 19 20 21 22 23 24 25 N Vincencij P Elija T Danijel S Mar. Mag. č Apolinarij P Kristina S Jakob 26 N Ana ® 27 P Rudolf 28 T Viktor 29 S Marta 30 C Julita 31 P Ignacij 1 S Vezi s. P. ® N Alfonz P Lidija T Dominik S Ožbolt Č Sikst II. P Kajetan S Sever 9 10 11 12 13 14 15 N Janez V. © P Lovrenc T Suzana S Cecilija C Kasijan P Evzebij S Vel. Gosp. 16 N Joahim 17 P Julijana ) 18 T Helena 19 S Ludovik 20 Č Bernard 21 P Ivana F. 22 S Srce Mar. 23 N Filip 24 P Jernej © 25 T 'Ludovik 26 S Ceferin 27 Č Antuza 28 P Avguštin 29 S Janez obg. 30 N Feliks 31 P Rajko C ELEKTRO, kolesa, stroje, motorje, železnino, sodje, barve, šipe in tehnične potrebščine V TRGOVINI FRANCE RUTAR DOBRLAVAS - Eberndort, tel. 20 Športne predmete, igrače, časopise, papir in pisarske potrebščine, fotoaparate, filme fottfcted AftcaiUec CELOVEC - KLAGENFURT Paulitschgasse 9 v bližini Prechtl - kina Zlati in srebrni nakit, prstani, uhani Velika zaloga vseh vrst in kvalitet SOLIDNA POSTREŽBA ZMERNE CENE Sprejema tudi popravila OKTOBER 1 T Egidij 2 S Stefan 3 Č Doroteja 4 P Zalka 5 S Lavrencij 6 7 8 9 10 11 12 N Zaharija P Marko T R. M. D. © S Peter KI. Č Nikolaj P Milan S Ime Mar. 13 14 15 16 17 18 19 Filip Ciprijan 7 žal. Mar. Ljudm. } Lambert Jožef K. Januarij 20 21 22 23 24 25 26 Evstahij Matej Tomaž © Tekla M. reš. uj. KI cofa Vigilij 27 N 28 P 29 T 30 S Kozma Venčeslav Mihael C Hieronim 1 Č Remigij 2 P Angeli v. 3 S Terezija 4 N Frančišek 5 P Placid 6 T Bruno 7 S Justina © 8 Č Brigita 9 P Janez L. 10 S Franč. B. 11 12 13 14 15 16 17 Nikazij Maks Edvard Kalist Terezija Hedvika Marjeta 18 19 20 21 22 23 24 Luka Peter Al. Janez Uršula Kordula © Severin Rafael 25 26 27 28 29 30 31 N Kristus K. P Evarist T Frumencij S Simon Č Narcis ([ P Alfonz S Volbenk ELEKTRO-PODJETJE ftlicUadMtauf sc priporoča kmetom za ureditve krajevnih omrežij, instalacij, navitja motorjev in vseh drugih, v stroko spadajočih del. Bogata zaloga motorjev in elektrotehničnih potrebščin. PLIBERK - BLEIBURG Glavni trg 10, telefon 280 Vse kmetijske in poljedelske stroje, kolesa, šivalne stroje, motorje, mline, žage ter vse nadomestne dele naročite najceneje pri vašem domačem podjetju LtonseU ptUcu*. ZAGORJE - ŠT. LI P š Pošta Dobrla ves — Ebcrndorf NOVEMBER Vsi sveti Verne d. Viktorin Karel B. Elizabeta Lenart 4 Janez G. 8 N Bogomir 9 P Božidar 10 T Andrej 11 S Martin šk. 12 Č Martin p. 13 P Stanislav 14 S Jozafat } 15 16 17 18 19 20 21 N Leopold P Jedert T Gregor S Odon Č Elizabeta P Feliks © S Dar. D. M. 22 23 24 25 26 27 28 N Cecilija P Klemen T Janez S Katarina č Konrad , P Virgilij ([ S Gregorij 29 N L adventna 30 P Andrej DECEMBER 1 T Eligij 2 S Bibijana 3 Č Fran. Ks. 4 P Barbara 5 S Saba 6 N Miklavž © 7 P Ambrož STB. s. D. M. 9 S Abel 10 Č Marija L. 11 P Danijel 12 S Aleksander 13 14 15 16 17 18 19 Lucija Dušan Kristina Evzebij Lazar Gracijan Urban 20 21 22 23 24 25 26 N Evgenij ® P Tomaž T Demetrij S Vikt. Č Adam, Eva P Božič S Štefan 27 N Janez E. f 28 P N. otroci 29 T Tomaž 30 S David 31 č Silvester Selileppe pmonavnti ustanovljena 1607 Pivovarne v Celovcu in Podgori v ^ i Vi'.' . v t > • . ' •. ' ' ., ' 57(|' hom izgladovanih src. In samo korak je od prijateljice knjige do prijatelja — človeka Ob takem prijateljstvu bo življenje spet bf gato in vedro. VABILO Gojenke kmelijsko-gospodinjske šole pri šolskih sestrah v St. Rupertu pri V* likovcu bomo priredile dne 8. decembra 1 952, na praznik Brezmadežne, ob 2. uri p0, poldne v telovadnici »Narodne šole” Marijansko AKADEMIJO r s; Spored akademije: 1. Pozdrav Brezmadežni 2. Pod Marijinim varstvom 3. Angel Gospodov 4. Govor _ j 5. Naša prošnja k Pomočnici kristjano 6. Prisega: Za Kristusa z Marijo 7. Žena s srcem (Igra v 6. slikah) V temo današnjih dni, ko se zdi, da plamen nevere objema ves svet, sije močna luč prekipevajočega zgleda vs® čednosti — Marija. Posebno prava krš&ffl ska ljubezen manjka današnjemu mrzlem svetu, Žena s srcem pa je sama ljubezen. Pridite vsi, ki ste dobre volje, da ob njenem močnem zgledu skupno pr^^ »k vimo svoja mlačna srca, da bodo zagorela v novi, neomajni ljubezni do Boga in Torej prav vse, od blizu in daleč, še prav posebno pa vse nekdanje gojen*’ ^ prisrčno vabimo! Vabila na Miklavževe prireditve Gojenke,^ tia Ve. jezik. Nadalje ima močno verigo in velik | globok koš. Z močno roko prime nemarne- | ga otroka in že je ta izginil v neskončnem | Šmarjeta v Rožu V nedeljo, dne 7. decembra, ob pol treh popoldne priredijo gojenke kuharskega tečaja v šmarjeti v Rožu Miklavžev večer. Prireditev bo v farnem domu. Vsi, od blizu in daleč, prisrčno vabljeni. Isti dan ob osmih zjutraj je tudi razstava kuharskih izdelkov. stavo pri šoglnu. Vsi, ki te operete še ni^ jji videli, ne zamudite te ugodne prilike. je in rajanje angelčkov in parkljev. St. Jakob v Rožu Sv. Miklavž prihaja tudi v St. J a k ^ b hoče obdarovati otroke v petek ob tr popoldne, odrasle pa v nedeljo ob 7. zveč^bj Globasnica Farna mladina v Globasnici vabi na mi-klavževanje, ki bo v nedeljo, dne 7. decembra, ob pol 3. uri za otroke in ob 7. uri zvečer za odrasle pri S o š t a r j. u. Na sporedu je opereta »Miklavž prihaja", nato pa bo obdarovanje. Darila se sprejemajo pred predstavo pri Soštarju. Vsi ste povabljeni k miklavževanju. deli boste igrico: »Parkljev koš”, petje d rajanje angelčkov in parkljev in predvs^b — dobrega Miklavža. Za vse ima priprle Ijena darila ali — palico, za odrasle še siu^b] St. Lipš Hi, Škocjan V Škocjan pride Miklavž z angelci in parkelji v nedeljo, dne 7. decembra, ob 3. uri popoldan za otroke, ob pol 8. uri zvečer za odrasle. Darove in šibe oddaste lahko v župnišču, da bo vse po zaslugah Miklavž razdelil. Vsi iskreno vabljeni! V nedeljo, dne 7. decembra, ob 2. uri P* N poldne ponovi farna mladina v št. Lip N pri Škorjancu tridejansko opereto »Miki® ">0 prihaja”. k Starši naj prinesejo darila za otroke ‘tj Iskreno vabljenje župnišče. SEZNAM IGER (nadaljevanje) * Naša kri, igrokaz v 4. dejanjih (F. S. J gar). Steben v Podjuni Slov. prosvetno društvo »Edinost” v šteb-nu v Podjuni vabi vse od blizu in daleč na mfklavževanje, ki bo na praznik Brezmadežnega spočetja D. M., dne 8. decembra, ob pol 3. uri za otroke do IG. leta in ob 7. uri zvečer za odrasle pri Š o g 1 n u. Na sporedu je opereta »Miklavž prihaja”, nato bo razdelitev daril. Darila se sprejemajo v nedeljo in v ponedeljek pred pred- Veriga, ljudska zgodba v 3 dejanjih (F- ' Finžgar). ll - — ali PL Kralj Lear, žaloigra v 5 dejanjih (Sha'1r"’ 5 dejan)1 speare, poslovenil A. Funtek). Beneški trgovec, igrokaz v ^ (Shakespeare, poslov. Oton Župančič) Poboljšana trmoglavka, satira. Dvorec na deželi, farsa v enem c (Se nadaljuje) dejanj'* L,01 H A ® « »V« A « K. Najvažnejše vprašanje našega kmetijstva Po vsem svetu poizkušajo kmetijski strokovnjaki in praktični kmetovalci, kako bi na najboljši in najcenejši način dosegli ideal vsakega kmeta. Ta cilj vsakega kmeta Ra je, kako znižati stroške pri svojem kmetovanju in kako povečati dohodke. Danes je dokazano v sto in sto tisoč primerih, da je to mogoče doseči samo tako, da opustimo stare načine dela in da začnemo v kmetijstvu z novimi načini dela. To tIel0 so doslej opravljali predvsem ljudje sami, v drugi vrsti pa delovna živina, to je konji in voli ter deloma krave. Treba je torej, to delo ljudi in živali nadomestiti s cenejšim, hitrejšim in boljšim delom. To pa ttam more narediti samo stroj. Danes se zelo mnogo govori in zelo mno-f?° piše o traktorju, ki naj bi nadomestil ^so delovno živino in tudi olajšal naporno delo človeku. Izmed traktorjev pa zavzema gotovo prvo mesto Ferguson-traktor. Ne da m takoj v začetku zavzeli stališče k abso-mtni uvedbi traktorja, hočemo najpreje na kratko opisati razvoj in razširjenje Fergu-spn-traktorja, ki se je v zadnjih 15 letih raz-lrtl z bliskovito naglico v 90 državah vsega sveta. Danes izdelujejo Ferguson-traktorje v treh velikih tovarnah (dve v Angliji in ena v Združenih državah), ki izdelajo na mr približno en tisoč traktorjev. Novo ve-‘ko tovarno gradijo v Indiji, j Začetnik Ferguson-traktorja je PIarry Fer-gtison, ki je bil rojen dne 4. novembra 1884 a nekem kmečkem posestvu na Severnem j J.111- kot mlad deček se je zanimal za r, .r.°ie' Ob začetku prve svetovne vojne je Zvišanje pridelkov - znižan je stroškov star 30 let in zaradi njegovega kmetij-kcga znanja ga je imenovala vlada za ko- Ferguson-traktor pri nalaganju gnoja ■',1 lsarja za kmetijstvo in prehrano na Ir skem- Njegova naloga je bila doseči na Ir čim večjo proizvodnjo kmetijskih pri j: .e k°v, ki jih zaradi takratne nemške blo ^dde ni bilo mogoče uvažati preko morja tem je Ferguson uvidel, da so dosedanj ^•turii pridelovanja največja ovira za po ccanje in pocenitev kmetijskih pridelkov že 1 konj sam potrebuje za svojo pre >0 povprečno 2 ha kmetijske površine j410 je poizkušal skonstruirati stroj, kate d, Z’ . „ J j ^ (gnojenje, oranje, brananje, okopa J0 končani prvi svetovni vojni je Fergu- iih. z izpopolnjevanjem svojih strojev na-1 '*T * * ... - - bi mogel upravljati en sam delavec 4 naj bi s tem strojem zemljo boljše ol ,w jenje, oranje, jjje, žetev, mlatev itd.), v Ameriki. Obe tovarni pa sta povečali zaradi velikega povpraševanja proizvodnjo in sta izdelali po 350 traktorjev na dan. Pri vsem tem je bila temeljna misel, ki jo je povedal Ferguson sam v Ameriki leta 1943 na mednarodnem kongresu za zagotovitev prehrane in ta zamisel je: Podvojitev pridelkov in znižanje cen kmetijskim pridelkom. Tega pa naj ne bi s pomočjo strojev dosegla samo ena dežela, ampak kmetijstvo vsega sveta. Ker so stroški za nakup kmetijskih pridelkov pri večini prebivalstva na vsem svetu najpotrebnejši in glavni del izdatkov, saj predstavljajo izdatke za živila, je treba te izdatke znižati. Kljub temu znižanju cen pa naj bi kmet zaslužil več kakor doslej. To je mogoče doseči samo z znatno zvišano proizvodnjo vseh kmetijskih pridelkov pri istočasnem znižanju stroškov. Vsaka kmetijska zemlja, pa tudi naša koroška zemlja, more pri pravilnem obdelovanju dajati še mnogo večje pridelke. Tega pa ne bomo dosegli nikdar, dokler ne bomo opustili zastarelih načinov ročnega in živalskega dela. Da so kmetovalci po vsem svetu to že v precejšnji meri uvideli, pove število Ferguson-trak-torjev, ki so prišli iz novih tovarn v Angliji in v Ameriki. V letih od 1947 pa do konca leta 1951 (za letos še ni podatkov) je znašalo to število približno en četrt milijona to je 250.000 traktorjev. Samo v letu 1951 je bilo to število 74.937. Seveda niso ostale te tovarne samo pri izdelovanju traktorjev, izdelovale so tudi vse priklopne stroje, predvsem Ferguson-plu-ge. Te priklopne stroje so izdelovale tovarne v Angliji in Ameriki pa tudi sorodne tovarne strojev v Franciji, Indiji, južni Afriki, Španiji in na švedskem. Po izkušnjah v praktičnem kmetovanju v Ameriki so dokazali zelo nazorno, da traktor ni samo stroj velikih kmetij, ampak v veliki meri tudi stroj malih in srednjih kmetij. Teh mogoče še v večji meri, ker je ravno pri teh kmetijah sorazmerna površina, ki je potrebna za prehrano delovne živine, zelo velika. Ta površina ostane nato prihranjena za povečanje proizvodnje pridelkov za trg in za domače potrebe. Ako pa je manj delovne živine pri hiši, je potrebno tudi manj ljudi za delo, oziroma je mogoče zvišati število krav, prašičev in kokoši. To vse pa znatno zvišuje dohodke, kar veča kupno moč, zvišuje torej tudi potrošnjo obrtnih in industrijskih izdelkov, s tem pa poživlja celotno gospodarsko življenje. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bi si moral vsak kmet že tudi sam kupiti Ferguson-traktor. Vsak tega ne zmore, ker je cena še vedno previsoka, četudi se v resnici cena strojem ni dvigala tako, kakor so se dvigale cene različnemu industrijskemu blagu. Vse premalo je pri nas še strojnih zadrug, ki naj bi jih upravljali - po pravih demokratičnih načelih seveda - kmetje sami. Sko-raj je greh> da zadruge po naših vaseh že vsa povojna leta počivajo, medtem ko bi morala imeti vsaka zadruga svoj strojni oddelek. I ja pa spada predvsem tudi traktor. Ferguson-traktor pri delu na pobočju Da se ob koncu še enkrat povrnemo k našemu traktorju. Z njim je mogoče opraviti najboljše vsa kmetijska dela, ki jih je doslej opravljal konj ali vol. Priklopni stroji osipajo dve ali tudi tri vrste hkrati, ti stroji sejejo, rahljajo zemljo globoko do 23 cm, okopavajo in uničujejo plevel pri krompirju, pesi, koruzi itd.; traktor je pogonski motor za krožne žage pri napravi drv, traktor prevaža vsakovrstni material, les, kamenje, zemljo, žito, mleko in druge pridelke, živila itd. FERGUSON-TRAKTORJI priklopni stroji in nadomestni deli Edini zastopnik za Spod. Koroško KURT MARi&TL & CO. kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja ohusa Vblkermaiktet Strasse Nr 117 Končno naj še omenimo, da je — kakor je razvidno tudi i/. današnjega zadevnega oglasa — edini zastopnik za Ferguson-traktorje, orodje, vse priklopne stroje in nadomestne dele Kurt Marktl Sc Co., v Celovcu, Št. Peter, Volkermarkter Strasse 117 (končna postaja obusa). KOKOSI POZIMI 0>va!. Njegov stroj naj bi ne bil prete-ln naj bi omogočal vozaču, da upravlja tujega sedeža z vsemi priklopnimi stroji. ji|v :.Se nm je posrečilo po skoraj brezkončno eJjkem številu poizkusov šele leta 1935. ° leto pomeni pravo revolucijo v kme-J*tVu- Saj je novi Ferguson-traktor omo-iL.^1 lahko upravljanje s traktorjem i m s ^'klopnimi stroji. Te je s svojegJa sedeža ^°gel vozač traktorja dvigati in po potrebi | C5 ^ o _____ ustiti bolj globoko v zemljo. Avtomatična "uprava pa varuje traktor sam in pa vse H ^lopne stroje proti prelomu in okvari, zadenejo v nevidno oviro v zemlji. Pr- \ Ferguson-traktor ji so bili izdelani Mshire-u na Angleškem. Leta 1938 je j enil Ferguson pogodbo s Henry-jem For-1 ki je nato začel z izdelovanjem Fer fhon-traktorjev v svoji tovarni v Detroit-u /alruženih državah. V prihodnjih petih 'tih ti Ut je izdelala ta tovarna že 100.000’ Fer-^n-traktorjev, v nadaljnih petih letih pa ot ta s^en^ Ferguson novo po- ■ ho s tovarno Standard Motor Co. pri ,^* * * * ventry-ju na Angleškem. Temu podjetju ^ je pozneje pridružila še nova tovarna Kokošjereja se danes pri sedanjih cenah za jajca prav gotovo izplača. Seveda to samo reja kokoši v takem številu, kakor jih navadna kmetija more prehraniti z raznimi odpadki in z domačo krmo in dokler ni treba krme kupovati. Za donosnost kokošjereje je velikega pomena, da kokoši pozimi ne krmimo brez haska, da nam morejo torej kokoši tudi pozimi nesti jajca, ko so ta najdražja in jih je najlažje prodati. Da pa bodo kokoši tudi pozimi nesle, jih je treba predvsem pravilno krmiti in je treba / njimi pravilno ravnati. Krmljenje kokoši je pozimi mnogo večjega pomena kakor pa v nezimskem času, ko si morejo kokoši velik del krme same dobiti. Krmljenje pozimi mora biti redno in zadostno. Priporočljivo je, da krmo pozimi pomešamo z mlačno vodo in napravimo nato mehko krmo, ki pa ne sme biti preveč vlažna in kašasta, ampak suha, grudasta. Ne smemo torej primešati preveč vode. Zadnjo krmo damo pozimi kokošim vsaj eno uro pred nočjo, da morejo kokoši krmo še prebaviti in nc gredo s polnimi golšami spat. Krma naj bo zadostna, ne sme pa tudi ne ostajati. Tudi nima prav nobenega smisla, da' imamo preveliko število kokoši v kur-niku, katerih pa ne moremo pravilno in zadostno krmiti. rFake kokoši so vedno lačne in seveda ne moremo od njih zahtevati, da nam bodo še nesle, ko komaj še za r------- iv. -------- vv.,«,,,., uu nam oouo se nesie, ko Koma] še za živ- Morjev m priklopnih strojev v Detroit u Ijenje dobijo potrebne hrane. Zato še sedaj enkrat pred nastopom hude zime preglei mo vse kokoši. Izločimo vse one, ki so ž prestare in zato seveda tudi več ne nesejc Bila bi to potrata, ako bi redili preko zim starejše kakor dvoletne kokoši. Vse živali ki le malo izgledajo bolne in vse one, ki ž na zunaj kažejo, da niso dobre jajčarice brez usmiljenja zakoljimo. Samo v primernih kurnikih bodo tud ostale kokoši zdrave. V tem kurniku ost? nejo pozimi včasih živali ponoči in podne vi. Kadar je namreč slabo, prevlažno, v: harno vreme, kadar je preveč mrzlo, kada je preveč snega, kokoši ne izpustimo iz kui mka. Ker pa se morajo živali vsak dan g: bati, mora biti kurnik tako urejen, da j to gibanje možno. Tudi najenostavnejš kmnik mora biti zato zadosti svetel, zr? čen, snažen in suh. Zato naj ima velik okna, da prihaja zadosti svetlobe v kurnil Dobro je, ako pride v kurnik tudi sonet ako pa to ni mogoče, vsaj svetlobe ne sm manjkati. Kurnik mora biti suh. Škodljiva so ct mentna tla v kurniku, taka tla so smrt z kokosi. Pri zelo velikem mrazu dajmo ve stelje v kurnik. Zato pa mora biti kurni dobro prezračen, v kurniku ne sme biti z? dohel in izrabljen zrak. Najslabše je poskrbljeno za kokoši tan kjer morajo te živeti v kravjem ali svin skem hlevu. Tam je navadno pozimi zra zelo vlažen, s tem postane vlažno tudi perj pni kokoših in to jim odvzema telesno tt NAŠIM GOSPODINJAM: Vzgoja sramežljivosti Sramežljivost je naravno varstvo otroške nedolžnosti. Dolžnost matere je, da jo zbu-di in goji. Tega ne doseže s poučevanjem, tem teč le na tak način, da zdaj pa zdaj opozori otroka na kako nedostojnost, ali da ga kratko in živo posvari. Vcepiti je v otroku že v prvi mladosti stud nad nedostojnimi besedami in dejanji. Vnanja dostojnost je za čisto mišljenje neobhodno potrebna. Zato naj mati že zgodaj vadi otroka, da sramežljivo opravlja svoje potrebe; vcepi naj mu s svojim ravnanjem pri kopanju, umivanju in oblačenju sramežljivost in spoštovanje do lastnega telesa. Seveda se je pri tem izogibati vsakega pretiravanja, ki na otroka slabo vpliva. Mnogo težav povzroča materam pravilen odgovor na vprašanje, ki ga otroci pogosto stavijo: odkod so otroci? če zavrneš otroka s praznim govoričenjem in če otrok celo opazi, da si zmedena, bo izpraševal o tem druge. Nevarnost je, da prejme na svoje vprašanje neprimerno pojasnitev. Zato je sveta dolžnost matere, da si pridobi tudi v tem oziru otrokovo zaupanje. Že takoj prve besede, ki jih sliši otrok o telesnem razmerju otrok do staršev, morajo biti govorjene z vso previdnostjo in velikim spoštovanjem. če otroku v preprostih besedah pojasniš materinstvo — in v otroški dobi je pojasnjevati edino to — bo smatral to za navadno dejstvo, ki ne vzbuja nadalje njegove radovednosti. Majhnemu otroku lahko rečeš: otroci so od ljubega Boga. On podeli vsakemu življenje, tudi ti si otrok božji. On te je ustvaril in te je podaril očetu in materi. Odraslega otroka pa z ozirom na njegov razvoj, kakor tudi z ozirom na razmere, v katerih živi, v preprostih besedah previdno pouči. Mati, ki opazuje otroka, bo morda nekega dne opazila, da se ta v notranjosti peča s slutnjo o začetku življenja. Tudi če te sam ne izprašuje, je sedaj čas, da govoriš o tem, otroka pa, ki mu je to vprašanje v notranjosti tuje, ne opozarjaj nanjel Bodi v tem oziru zelo pazljiva in ne vdajaj se zmotam! Bistroumen otrok, ki ne živi'popolnoma ločen od druščine, te bo bržkone vprašal. Ko pride otrok v tista leta, v katerih se mu je že razum dobro razvil in se mu začne vzbujati počutnost, navadno od 12 do 14 leta, mu moreš postati angel varuh, ako ga previdno in modro poučiš. Ker to ni lahka stvar, se moraš dobro pripraviti za-njo. V molitvi si izprosi pomoči od zgoraj; če si boječa, se prej posvetuj s svojim duš^ nim vodnikom ali s kako skušeno, modro in pobožno materjo. Vsako besedo, ki jo boš izgovorila, dobro premisli. Z obraza in iz slovesnega glasu naj ti otrok bere, da mu govoriš o zelo resnobnih rečeh. Morda tako-le: Bog nas je vse ustvaril, ljubi otrok! Toda samo prva dva človeka sta dobila kar od Boga telo in dušo, vsi drugi imajo starse. Po starših da Bog otrokom telo in življenje. V tvojih žilah se pretaka očetova m moja kri. Dokler si bil ti še tako majhen in slaboten, da bi sam ne mogel živeti, sem te jaz nosila pod svojim srcem in že takrat molila zate. Velike bolečine sem trpela, ko si prišel na svet. Dobri Bog te je dal očetu in meni, zato te ljubim iz srca, drago dete! Poudarjaj zlasti iskreno razmerje med materjo in otrokom; s tem navrneš otrokov čut na pravo pot. To je važno za nadaljnje poučevanje v zrelejši dobi. Dobro vzgojen otrok ne vprašuje več, če mu poveš, 'da se bo o tem učil pozneje, ko bo dovolj razu-incn. Giavna reč je, da si pri tej priliki pridobiš zaupanje otroka in da se odslej s takimi vprašanji obrača vedno le do tebe. To jo važna naloga vzgoje in skrbna mati je ne prezre. Poklic matere zahteva, da otroka v spolnih zadevah primerno pouči. Ljubezen, ki jo goji do njega, bolečine, ki jih je pretrpela zanj, podele pojasnilu vrednost, ki je zlasti pri prvem pouku o teh rečeh nena-domestna. ploto. Ni tieba, da bi bili kurniki ravno preveč topli, saj v suhem zraku tudi ob hudem mrazu ne zmrzujejo. Le stene morajo biti tako napravljene, da v kurniku ni pre- piha. Zato morajo biti stene dvojne, naj- boljše lesene. Pogoj pa je, da imajo kokoši v kurniku možnost gibanja. Zato računamo na vsako kokoš po en kvadratni meter prostora. Ker prepih kokošim in nesnosti kokoši pozimi zelo škoduje, preglejmo pozimi večkrat kurnik, če ni v njem prepiha in vsak prepih takoj preprečimo. HotueU Ucatiiskefta Jan&za Tisti kup pisarniškega papirja in poleg naslov „Našega tednika” na Ferdovi mizi pomeni, da se bo fant lepega dne pripravil k pisanju. Kranjskemu Janezu bi jih rad nekaj prav gorkih povedal, ker je njega tako grdo „namalal v cajtenge”. Ne ve pa prav, kje in kako bi se lotil tega ka-jona, ki si na njegov račun trebuh napolni, potem pa v zahvalo blebeta okrog, kakor da bi mu človek krivico storil. Veš kaj, Ferdo, če bi že rad nekaj zapisal, pa ne veš kaj, pa povej, kako si me pred leti v taborišču za prvi april potegnil. Lepo verodostojno povej, da se ti ne bo treba zagovarjati in potem še zgodbe popravljati; — to ti svetuje kranjski Janez. Naj pričnem, kjer sem zadnjič prenehal. Kje sem že končal? Aha — že imam misel v glavi. Gostitelj me je spremil do postaje cestne železnice in me tam iz same prijaznosti skoraj porinil v voz. On je bil vesel, ker se me je vendar odkrižal, jaz sem bil pa tudi zadovoljen, ker sem se peljal proti domu. Voznik je pritisnil z nogo nekega mrčesa tam spredaj in voz je skočil po železnih kolesnicah. Voz je vozil v kratkih sunkih in jaz sem že mislil, da mi je glava pogledala proti predpisom, skozi odprto okno. „Boš moral malo lepše voziti, boy, če ne, ti razbijem z glavo okno. Toliko vem postave, da bi ti jaz moral plačati razbito šipo — ti bi pa tudi plačeval mojo glavo, da bi bilo grdo, če bi bila količkaj razbita,” sem govoril sam sebi in drugim sopotni- kom, če so me poslušali ali me niso. Takale glava, kakor je moja, ni prazen nič. Skozi njeno ustno odprtino je res že šlo veliko kislega zelja, pa zato še ni s tem rečeno, da je zrastla v zeljniku. Za tole mojo glavo Praktična božična darila! — Jopice, puloverji, nogavice, trenirke v največji izbiri in poceni v strokovni trgovini MAX POLLANZ Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstr. 8a ne „tavšam” ne s Stalinom in ne s Trumanom, čeprav imata verjetno oba tudi precej veliki buči. Na smeh mi je šlo venomer. Parkrat sem že bil na tem, da bi zauckal in bi, če mi ne bi moja pamet priskočila na pomoč z nasvetom, naj tiščim usta skupaj. Kaj sem res hotel drugega kot premagati se. Ni v mestu tako kot tam na koroškem pašniku, kjer si po mili volji z uckanjem lahko daš duška. Ko sem narahlo, kakor maček, stopal po stopnicah v prvo nadstropje, sem sam pri sebi sklepal, da ne bom kmalu spet zapravljal noči tako po nepotrebnem. Ura na moji mizici je rinila kazalce že na število 2 po polnoči, ko sem svoje rojstvo položil k počitku. Nisem mogel kar precej zaspati, preveč sem bil menda zaužil tam pri Ferdotu tistih zdravil s Krasa, iz Maribora in iz Kalifornije. Da bi mi vsaj ne škodovala, pa bi še šlo. No ja — zaspal pa sem le in tako dosegel svoj namen. Niso me pa v spanju pozibavali angelci — težke sanje so me mučile neprenehoma. Po svoji rojstni vasi sem v sa- njah brodil. Obhodil sem vso Kranjsko, jo mahnil na Koroško, prav na Vetrinjskem polju sem se znašel. Vse kakor pred leti, dež me je pral, sonce me je žgalo, jaz pa sem popenjal jermen pri hlačah, da bi za-glušil lačni želodec. Na svoji culi sem sedel v živinskem vagonu in se peljal v taborišče v Spital ob Dravi. Tam spet glad, glad, glad. Zbogom taborišče, šestnajsta baraka, odhajal sem s trebuhom za kruhom. Pred kmeta sem stopil, ga takorekoč za kruh prosil, on me je premeril z očmi in me vprašal samo eno: „Si pavarski?”. Si je mislil, za kruh bo že naredil. In sem pričel z delom in jelom. Hlebec kruha na mizi-----vse moje bogastvo in sreča v tistih dneh. Izza plota so gledali sosedovi fantje tega „Kranj-ca” in ga ocenjevali. Zbližali smo se, si postali domači in prijatelji. Pa še nekaj prav veselih uric smo nato skup doživeli. Prišla je ločitev — Amerika — tri Korošice. Prav vse mi je šlo tisto noč skozi glavo. Ne bom vsega pravil, treba bi bilo napisati knjigo, debelo knjigo. Kako sem tisto noč v An- gliji povasoval, to bom pa že še povedal, če bom količkaj pri dobri volji in pa, če bo lepo vreme. Kranjski Janez DARUJTE POSTELJNINO! Tkanina za blazine, 80 cm .... 9.80 Tkanina za kapne, 130 cm . . . . 18.90 Tkanina za kapne, 180 cm .... 29.90 Posteljno blago, rožasto 19.60 Arlberška posteljnina, 150 cm . . 26.60 Gradi za modroce, 120 cm ... . 25.60 Krep brisače Brisače frotirke 8.70 14.10 Molino, 136 cm 13.30 Mrežasta pregrinjala, 150 cm od . . 13.25 Blago za pregrinjala, pisano, 80 cm . 15.10 Blago za pregrinjala, pisano, 120 cm . 23.70 Mako-inlet, 80 cm 18,- Namizni prti in servijete, 7 kosov . . 77.70 Vzglavna blazina 60/80 cm ... . 70.- Pernice, 120/180 cm 300.- Prešite odeje 130/180 cm 160.- Volnene odeje 140/190 cm . . . . 105.- Modroci 3 delni 365- ROSSBACHER CELOVEC-KLAGENFURT, ALTER PLaTZ —2 KINO CELOVEC-KLAGENFURT Prechtl Predstave oh KUK) IK 15 in 20.3! Od 5. do 11. XII.: „Der Bettel-student” Stadtheater Predstave ob 16. in 18. uri, ob po- nedeljkih tudi ob 20. uri. Od 5. do 11. XII.: „Cinderclla” BELJAK VILLACH Bahnhoflich tspiele Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne. Od 5. do 8. XII.: „Dr. Fu-Man-Chu” (I. del) Od 9. do 11. XII.: „Dr. Fu-Man-Chu” (II. del) Ikon-Filmsko gledališče v Pliberk11 Od 6. do 7. XII.: „I)ie Geliebte &ei Marschalls” (ni za mladino). Od 10. - 11. XII.: „Opfer des Hcrzens” (ni za mladino). MALI OGLASI Kdor iSčc delavca, kdor išče bo, ako kaj kupuje!, ako prodaj' — k vsemu Ti pripomore M*11 oglas v „Našein tedniku". ^pomaganiG (Vam. pri b ežihiMi nakupu ... * Veut brez primere. 777.- 630.- Božiček Vas bo pozdravil v največji trgovski hiši na Korožkem 49.80 64,-69.- Za gospode: Štajerske obleke z Lampas hlačami............. 398.—, Modne obleke, temne, črtkaste . Esterhazy obleke 812.—, 728.—, Obleke iz kamgama v modnih barvah . . 699.—, 599.—, la obleke iz kamgama, poceni!..................... la obleke iz kamgarna, Mele in Millepoint .............. la Selfix obleke, najboljši kamgarn .................... Koroške obleke, šlager- cene ............... 795.—, Kamgarn štajerske obleke 846.—, Športni sakoji, modemi vzorci . . 399.—, 320.—, Lumberjack iz žameta z usnjem Usnjeni plašči, rjavi in sivi . . Hubertus plašči 438.—, 299.—, Gozdarski plašči, črtasti loden . Trenchcoat, Nino£lex, Montgomery . . . 550.—, Trenchcoat, podložen . . . Ainerayon-Slipper, s svileno podlogo .................... Trenchcoat iz čiste volne z zimsko podlogo . . 1176.—, Zimski športni plašči . 599.—, Cromby plašči, rjavi, plavi............... 742.—, Športni ulster, karirast . . . športni ulster, „Fisch-grat” 882.-, 826.-, 798.-, Modni športni ulster iz velourja v barvi kamelje dlake . . . Hlače, amerayon-gabardin, dolge....................... Hlače, gabardin, modne, dolge Hlače, gabardin, la kakovosti . Hlače, Perlon in Nylon Cord . Hlače iz smučarskega lodna, plave in rjave.............. Smučarske hlače iz gabardina in corda la ................ Strucks-hlačc, dolge in pol- dolge.................115.—, Hlače iz močnega cajga („Teu-felshaut”) . . . 109.—, Hlače iz žameta, dolge in knicker.............. 250.—, Usnjene pumparice .... Hlače iz blaga . 127.—, 99.—, Delavske hlače, znotraj tople . Training obleka ............... Moški telovniki od............. Moški puloverji od............. Volneni lumberjack .... Srajce iz oxIorda, temno vzorčaste .................. Srajce, modne, enobarvne . . 248,- 413.- 567.- 590.- 826.- 855- 998.- 590,- 795.- 290.- 364.- 1625.- 189,- 299,- 490,- 599.- 550.- 972.- 490.- 630.- 798,- 742.- 1100,- 120.- 215.- 280,- £49,- 149.- 249.- 211.- 390.- 96,- 86,- 127.- 59.- 59.- 98,- Srajce flanelaste, pretkane . . Srajce, športne, flanelaste, kariraste la.................. Srajce, športne, flanelaste z zadrgo...................... Hiimmerle-srajce, športne iz fla- nele, zelo tople.............. Santung-srajce, poceni .... Hammerle-srajce iz popelina, Sanfor, enobarvne .... Hammerle-srajce iz popelina, Sanfor, črtkaste.............. Hammerle-srajce iz popelina, Ravč za večer ................ Kravate 23.-, 15.50, 11.20 8.-, Ovratne rute.................... Nočne srajce, flanelaste, pretkane...................... Pižame.......................... Pižame iz popelina.............. Pižame iz popelina „Hammerle” Sanfor ............... 228.—, Flanelaste pižame, barvaste, pisane ....................... Flanelaste pižame, pretkane . . la flanelasta pižama „Ham- merle” ....................... Spodnje hlače iz barhenta čisti bombaž.................. Spodnje hlače iz Linzer- gradla la .................... Spodnje hlače iz plavega ali rjavega barhenta .... Spodnje hlače, podloženi triko la kakovostna znamka, vel. III...................... Mako spodnje hlače la, kakov. zn. vel. III ................. Mako spodnje srajce .... Nogavice, športne iz čistega bombaža . . 22.30, 15.60, Kratke nogavice 11.20, 8.40, Rokavice ....................... Moški dežniki . 121.-, 91.-, 7.ložljivi dežniki . . 199.80 Ovratne športne rute . , . 19.—, 15.—, Podveznice, naramnice, pasovi, žepni robci Blago za obleke, 140 cm šir. od Corde la kakovosti, 140 cm šir. od....................... Loden, 140 cm širok od . . . Blago za plašče, 140 cm šir. od 119,- 199.- 99.- 113.40 78,- 65,- 58,- 126,- 49,- 79.- 149.- 79.50 99.80 113.40 5.60 12.80 59.- 95.- 143,- 191, 119.- 139.- 208, 35, 39, 44, Kostumi iz gabardina . . Kamgarn, plavi in modri Športna krila...................76. Volnena krila, črna in modra 84. Karo-krila iz čiste volne Gabardin-krila vseh barv Večerna krila iz tafta . . . Večerna krila do tal . . . Plisirana in modna krila v veliki izbiri Bluze, flanelaste, kariraste 74, Volnene bluze, zelo tople . šantung bluze .... 84, Bluze iz satina.............. Obleke, modre iz volne 156, la obleke oz. barhenta vseh velikosti.....................99 Večerne obleke po modelu, coc-tail in šport po različnih cenah Volneni puloverji . . 109.—, Volnene jopice . . 108.—, Nočne halje poceni.............. Nočne halje iz flanele, do tal ..... 138.—, Nočne halje iz svilenega, podloženega trikoja la .... Nočne halje iz svilenega barhenta .................... Garniture perila „ripp”, čisti bombaž ................18.20 Spodnja krila 39.—, 32.—, Nočne srajce s čipkastim robom Nočne srajce iz flanele, barvaste la . . 90.—, 85.—, Srajčke ..................19.80 82.40 98.50 99,- 128.- 208,- 210, 15.60 27.- 55.- 59.- 6.90 Srajce iz flanele..................14.90 Hlačke „ripp”, čisti bombaž Hlačke, tople, bombaž 22.80 6.90 15.90 44.77 41.30 39.90 12.50 6.50 19.90 75.-168.50 12.80 99, 59, 98, 48.40 45.- Za dame: Športni plašči, buckasti vzorček.............. 482.—, 398.— Plašči, flauš, modeli . 698.-, 580,- Modni diagonalni plašči . . 880.— Krzneni plašči, zajček .... 1280.— Štajerski kostumi.......... 397.— športni kostumi . , . 560.—, 497.— Modrčki vseh kakovostnih znamk Pas za nogavice............. Steznik „Fragama” 33 cm šir. Žepni robci.................. Športne nogavice iz svile Ripp nogavice la .... K. S. nogavice .... 14.20 K. S. nogavice, „levo pletene’ la......................... K. S. nogavice, platirane . . Nylon nogavice.............. Nylon nogavice s črnim šivon Perlon nogavice............. Nogavice, volnene, kariraste, „Selfix”.................. Domači predpasniki z naram nicami, plavi, črni in pisani ................... 19.80 Predpasniki iz klota 25.—, 23.— Rokavice brez prstov 25.—, 19.80 Rokavice . . . 28.10, 24.90 Usnjene rokavice . . . 108.-, 72.80, 69. Volnene rute, enobarvne in kariraste ................ Modni šali . . 19.—, 15.— Naglavne rute iz barhenta ..................13.50 Flanela za perilo .... Barhenti in flanela za obleke Barhent za nočne halje 12.80 26,- 1.50 9.90 11.90 12.50 17.80 19.50 28.- 35.50 29.- 57.40 13,- 15.60 7.70 20.30 13.50 12.80 10.50 10.80 12.90 14.90 * izbira n e nad kril) wu * Flanela za srajce, tkana- 13.10, 10.80 Flanela za pižame, barvasta . . 13.10 Blago za predpasnike .... 11.90 Žamet za nočne halje, vzorčast . 28,— Blago za obleke, 130 cm šir. . . 35.— Blago za plašče, diagonal, 140 šir..........................98.- Blago za obleke, škotski vzorec ........................ 17.80 Za otroke: Flauš-plašči za deklice, velikost VI ....................... 283.- Obleke iz barhenta..................52.— Obleke iz čiste volne . 99.— Nagubana krilca vseh velikosti! Smučarski Anoraks .... 137.80 Smučarske hlače iz lodna, vel. III....................... 60.- Training obleke la podloženi triko . .....................58.50 Training hlače iz la podloženega trikoja ...................29.90 Otroške jopice . . . 49.10 29.90 Puloverji .................45.—, 13.— Nočne srajčke iz flanele, vel. IV..........................44,— Pižame iz črtkaste flanele, vel. X......................... 68.— Pižame iz rožaste flanele, vel. II .........................62.— Hlačke poceni ..................... 5.60 Zimske hlačke, zelo tople . . 11.70 Zimske hlačke, la podloženi triko ......................... 24.50 Gumijaste hlačke...................13.70 Deški športni plašči, vel. VI od 215.— Gozdarski plašči iz la pletenega lodna, vel. III.................132.— Hubertus plaščki s kapuco, vel. III.......................199.- športne oblekcc, buckaste, vel. 'III........................170.- Stajerske oblekce, poceni, vel. VI....................... 230.- Hlače iz trpežnega cajga, vel. III ........................45.- Hlače iz blaga, dolge, črtkaste, vel. III........................65.- Hlače iz športnega blaga, dolge in knicker, vel. III ... . 58.— Hlače iz žameta, knicker, vel. III 106.— Smučarske hlače, la loden, vel. III.........................60.- športne srajce iz flanele, črtkaste in kariraste . . . 27.50 la flanelaste srajce, športne, pisano kariraste.................32.90 F'rancoske srajce, enobarvne . . 26,— Spodnje hlačke, podloženi triko, dolge ....................25.40 Mako-spodnje srajčke .... 14.60 Telovadne hlače.................... 9.90 Ripp-nogavicc, vel. II ... . 4.50 Športne nogavice, vel. IV . . . 9.50 Rokavice brez prstov, getvalkl . 7.50 Šali, pisano karirasti .... 9.— Cepke z rožički .................. 12.50 Baretke.............................24.70 Smučarske čepice, pletene . . 20.80 pranpihia dekoracija Za dom: Molino, 80 cm šir............ Molino, 140 cm šir. . . Molino, 148 cm šir. . . . Tkanina, debelo tkana, 80 cm šir.................. Posteljna tkanina, 120 cm Posteljna tkanina, 130 cm . Posteljna tkanina, 140 cm Rjuhe, 150 cm 24.70, 22.30 Blago za kapne, 180 cm . . Blago za kapne, rožast, plav, 135 cm..................... Posteljnina, tkana, 80 cm Posteljnina, rožasta, 80 cm . Posteljnina, tkana, 120 cm . Posteljnina, rožasta, 120 cm . Posteljnina, rožasta. 130 cm . Posteljnina, ‘karirasta, Rhom- berg la ................... Crtkasti damasti, 80 cm širok Crtkasti damasti, 120 cm . . Rožasti damast, 120 cm šir. . Inlet, 80 cm ................ Inlet, barvast, 80 cm . . . Gradi za modrocc, črtkast . Gradi za modrocc, rožast, . Blago za pregrinjala, 80 cm Blago za pregrinjala, rožasto, 120 cm ..................... Dekoracijsko blago, rožasto, 130 cm....................... Store-blago Marquisette, 150 cm Store-mrežasto blago, 150 cm . . Blago za prte, 130 cm . . Blago za prte, rdeče, plavo, 140 cm ...................... Namizni prti, beli, 130x130 Namizni prti, barvasti, 140x140 Prti, rožasti, pravo platno, 140x140 .............. Namizni prti, čisto platno, ročno tkani, 130x130 . Rjuhe iz flanele, surove z robom, 140x220 ... Flanelaste rjuhe, barvaste, 130x190 ............. Flanelaste rjuhe, barvaste, 130x220 ........... . Rhomberg flanelaste rjuhe, bar vastc z robom, 130x220 Brisače iz čistega bombaža, 58 cm .................. Kuhinjske brisače . . . 9.90 Brisače iz damasta . . Brisače za posodo 10.50, 8.80 Frotirke, 90x45 cm, čisti bombaž .................... la frotirke, 100x50 cm 26.—, .................... 21.6(1 Volnene odeje, 140x190 Volnene odeje la 150x190 Prešite odeje, šlager . . . Prešite odeje iz klota . . . Prešite odeje iz brokata . . Nylon-blago za prte, 90 cm šh Obloge za tla po različnih cenah. Modroci, tridelni 468.—, 445.—, 5.30 13.80 15.40 8.80 17.80 18.20 19.60 19.60 27.80 23.80 8.90 12.40 15.60 17.90 19.50 24.10 14.60 21.80 29.90 15.40 19.90 25.70 29.90 12.60 19.80 24.10 11.90 18.60 24.50 21.60 33.- 29.- 39.- 39.- 39.- 42.- 49.- 56.- 7.50 7.90 11.80 4.50 13.50 18.30 98.- 139.90 98,- 175.- 265.- 14.90 310.- QL(il praznimi spored: (Hazstaim k oh di onimi do 6.12. ResS,ar v"ih dmgT p o nudto 5. decembra 1952 pride sv. Miklavž na športno igrišče pri St. Martinu Od 29. 11. do IS. 12. razpis nagrad za otroke v pasaži. Nagrada v vrednosti preko lOOO,- šilingov 10. decembra 1952 Božiček za potrebne pri „HoIwirtu" 17. decembra 1952 tradicionalno obdarovanje v Nikolaisaal 18. 12. Wai-muthova oddaja ob 19.15 radijska postaja Celovec tegovska Mia D I ETN A R W A R M U T H & C O. Iktiak-MittacU, Maufiiptaiz ZZ t Mmammsst* List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Vikiringcr Ring 26. - Naročnina mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje letno. - Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družite sv. Mohorja, vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69.795-