Acrocephalus 21 (98-99): 31 – 34, 2000
Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah
A contribution to the knowledge of the diet of Barn Owl Tyto alba at Ljubljansko barje and Se~ovlje Salina
Ksenja Sedmak
Ilirija 37, SI-6276 Pobegi
The article discusses the Barn Owl’s feeding habits at Ljubljansko barje (C Slovenia) and Se~ovelje Salina (SE Slovenia) investigated with the method of pellet analysis. In pellets from Ljubljansko barje shrews were prevalent, while in respect of biomass common vole played an important role, too. The most preyed species by number and by biomass at Se~ovlje Salina was Apodemus sylvaticus. Since owl is an opportunistic predator, results reflect differences in the environmental conditions in the hunting grounds at the two localities. The pellets found at Ljubljansko barje were on average larger than the ones found at Se~ovlje Salina and also contained more prey units.
Klju~ne besede: Pegasta sova, Tyto alba, prehrana, Ljubljansko barje, Se~oveljske
soline
Key words: Barn Owl, Tyto alba, diet, Ljubljansko barje, Se~ovlje Salina
1. Uvod
Pegasta sova Tyto alba je vrsta s cirkumpolarnim arealom. V Evropi `ivi od [kotske do Sredozemlja. Ni je le v goratem pasu, ki se razteza od Alp prek Dinarskega gorstva do Gr~ije. Ta pas hkrati ponazarja tudi ju`ni del lo~nice med podvrsto Tyto alba alba, ki `ivi v zahodni Evropi, in T. a. gutata z raz{irjenostjo v vzhodni Evropi (Mikkola 1983).
Namen dela je predstaviti razlike v prehrani pegaste sove na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah.
2. Material in metode
Prehrano pegaste sove sem ugotavljala na podlagi preiskovanja sve`ih izbljuvkov. V rezultatih sem upo{tevala material, nabran v Se~oveljskih solinah (Solinarski muzej) v februarju 1997, in material, nabran na Ljubljanskem barju, ^rna vas (Ple~nikova cerkev) v aprilu 1998.
Male sesalce sem dolo~ala po ostankih lobanj in spodnjih ~eljustnic ob pomo~i klju~a (Kry{tufek 1991). Plazilcev in ptic zaradi zanemarljivega dele`a v prehrani nisem dolo~evala do ni`jih taksonomskih kategorij. [tevilo malih sesalcev v izbljuvku sem dolo~ala po {tevilu lobanj s pripadajo~imi spodnjimi
~eljustnicami. [tevilo ptic in plazilcev sem dolo~ala po lobanjah.
Biomaso plena sem izra~unavala iz povpre~nih mas uplenjenih vrst, ki sem jih povzela po literaturi (Kova~i~ 1984, Tome 1992) in podatkov iz Prirodo-slovnega muzeja Slovenije.
Ovalnost izbljuvkov sem ra~unala po formuli (Tome 1992), pri ~emer se vrednosti indeksa ovalnosti gibljejo med 0,33 in 1. Ena (1) pomeni povsem okrogel, 0,33 pa teoreti~no povsem podolgovat izbljuvek.
3. Rezultati
Izbljuvki pegaste sove, nabrani na Ljubljanskem barju, so merili v povpre~ju 45 Χ 26 Χ 21 mm (tabela 1). Vsebovali so od 1 do 7 enot plena, v povpre~ju 4,8 (slika 1). Povpre~na biomasa plena na izbljuvek je bila 49,7 g, povpre~na masa uplenjenih `ivali 13,4 g (tabela 2).
V 26 izmerjenih izbljuvkih in razsutem materialu sem na{la 127 enot plena. Od tega je bilo 126 (99,2%) malih sesalcev in 1 (0,8%) ptica. Med malimi sesalci je 107 (84,3%) lobanj pripadalo rovkam (Soricidae) in 19 (15%) voluharicam (Arvicolidae). Najbolj plenjena vrsta je bila povodna rovka Neomys fodiens (tabela 2).
31
K. Sedmak: Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah
število plena na izbljuvek/ number of pray per pellet
D Seθoveljske soline    ¦ Ljubljansko barje
Slika 1: [tevilo plena na izbljuvek na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah
Figure 1: No. of prey per pellet at Ljubljansko barje and Se~ovlje Salina
Izbljuvki iz Se~oveljskih solin so merili v povpre~ju 36 Χ 20 Χ 17 mm (tabela 1).Vsebovali so od 1 do 6 enot plena, v povpre~ju 2,8. Povpre~na biomasa plena na izbljuvek je bila 46,2 g, povpre~na masa uplenjene `ivali 17,1 g (tabela 3).
V 24 izmerjenih izbljuvkih in razsutem materialu sem na{la 68 enot plena. Od tega je bilo 63 (92,6%) malih sesalcev, 3 (4,4%) ptice in 2 (2,9%) plazilca. Med malimi sesalci je 38 (56%) lobanj pripadalo mi{im (Muridae), 18 (26,5%) rovkam (Soricidae) in 7 (10,3%) voluharicam (Arvicolidae). Najbolj plenjena vrsta je bila navadna belonoga mi{ Apodemus sylvaticus (tabela 3)
4. Razprava
Pegasta sova se tako na Ljubljanskem barju kot v Se~oveljskih solinah prehranjuje skoraj izklju~no z malimi sesalci, katerih povpre~ne mase se gibljejo med 3 in 70 grami. Dele`i posamezne vrste pa se glede na lokaliteto mo~no razlikujejo. V izbljuvkih, nabranih na Ljubljanskem barju, sestavljajo najve~ji dele` plena (84,2%) rovke, najve~ji dele` biomase pa poljska voluharica (25,4%). V Se~oveljskih solinah pripada najve~ji dele` plena mi{im (54,4%), najve~ji dele` biomase pa belonogi mi{i (26,2%). Izbljuvki iz Se~oveljskih solin so bistveno manj{i od izbljuvkov z Ljubljanskega barja. Vzrokov za razli~no velikost izbljuvkov je ve~. Nekateri raziskovalci (Bunn et al. 1982, Lovari et al. 1976: v Gjerke{ & Lipej 1994) so ugotovili, da izbljuva pegasta sova v {tiriindvajsetih urah dva izbljuvka; manj{ega na no~nem in ve~jega na dnevnem po~ivali{~u. Po tej trditvi bi lahko izbljuvki iz Se~oveljskih solin pripadali no~nemu, tisti z Ljubljanskega barja pa dnevnemu po~ivali{~u. Velikost izbljuvkov je odvisna tudi od vrstne sestave plena. Visoki dele` rovk v prehrani sove na Ljubljanskem barju je vzrok za ve~je povpre~no {tevilo plena na izbljuvek v primerjavi s podatki iz Se~oveljskih solin. Glede na to, da imajo rovke manj{o maso kot mi{i, je morala sova na dan upleniti ve~je {tevilo `ivali. Razli~en vrstni sestav plena obeh podro~ij ka`e na oportunisti~ni na~in prehranjevanja, in zaradi tega se v prehrani pegaste sove do neke mere zrcali favna dolo~enega obmo~ja.
Zahvala: Za pomo~ pri terenskem delu se zahvaljujem A. Vrezcu. Posebno zahvalo pa sem dol`na dr. Davorinu Tometu za kriti~ne pripombe pri prebiranju rokopisa.
Tabela 1: Velikost izbljuvkov v mm (Min – najmanj{a vrednost, Max – najve~ja vrednost, x – povpre~je, SD – standardna deviacija)
Table 1: Size of pellets in mm (Min – minimum, Max – maksimum, x – average, SD – standard deviation)
		Ljubljansko barje				Se~oveljske soline		
	min	max	x	SD	min	max	x	SD
dol`ina/length	3,1	6,4	45,2	10,6	21	55	36	8,5
{irina/width	21	33	26,3	2,7	13	30	20,7	4,9
vi{ina/height	15	28	21,1	2,9	10	21	17,2	2,9
ovalnost/oblongness	0,59	0,87	0,7	0,075	0,59	0,94	0,71	0,077
32
Acrocephalus 21 (98-99): 31 – 34, 2000
Tabela 2: Prehrana pegaste sove na Ljubljanskem barju na podlagi preiskave izbljuvkov v aprilu leta 1998 (T – povpre~na te`a plena v gramih, N – {tevilo plena, PN – dele` plena, B – biomasa plena v gramih, PB – dele` biomase)
Table 2: Barn Owl's diet at Ljubljansko barje on the basis of pellet analysis in April 1998 (T – avg. weight in grams, N – No. of prey, PN – proportion of prey, B – biomass of prey in grams, PB – biomass proportion)
Species	vrsta	T	N	PN (%)	B	PB (%)
Sorex araneus	Gozdna rovka	9	10	7,9	90	5,3
Sorex sp.		8	3	2,4	24	1,4
Soricidae*		10	24	18,9	240	14,1
Neomys fodiens	Povodna rovka	13	30	23,6	390	23,0
Neomys anomalus	Mo~virska rovka	13	12	9,4	156	9,2
Neomys sp.		13	8	6,3	104	6,1
Crocidura suaveolens	Vrtna rovka	9	4	3,1	36	2,1
Crocidura leucodon	Poljska rovka	11	16	12,6	176	10,4
Microtus arvalis	Poljska voluharica	24	18	14,2	432	25,4
Microtus sp.		29	1	0,8	29	1,7
Aves		20	1	0,8	20	1,2
Skupno/Total			127	100,0	1.697	100,0
*zaradi po{kodovanosti lobanje  nisem mogla dolo~iti rodu (Sorex ali Neomis) * due to the damaged skull, the genus could not be identified (Sorex or Neomis)
Tabela 3: Prehrana pegaste sove na Se~oveljskih solinah na podlagi preiskave izbljuvkov v februarju leta 1997 (T – povpre~na te`a plena v gramih, N – {tevilo plena, PN – dele` plena, B – biomasa plena v gramih, PB – dele` biomase)
Table 3: Barn Owl's diet at Se~ovlje Salina on the basis od pellet analysis in February 1997 (T – avg. weight in grams, N – No. of prey, PN – prey proportion, B – biomass of prey in grams, PB – biomass proportion)
Species	vrsta	T	N	PN	B (%)	PB (%)
Crocidura suaveolens	Vrtna rovka	9	9	13,2	81	7
Crocidura leucodon	Poljska rovka	11	3	4,4	33	2,8
Crocidura sp.		10	2	2,9	20	1,7
Pitymis liechtensteini	Ilirska voluharica	20	7	10,3	140	12,1
Apodemus flavicolis	Rumenogrla mi{	20	6	8,8	120	10,3
Apodemus sylvaticus	Belonoga mi{	19	16	23,5	304	26,2
Apodemus agrarius	Dimasta mi{	20	9	13,2	180	15,5
Apodemus sp.		20	4	5,9	80	6,9
Rattus rattus	^rna podgana	70	1	1,5	70	6
Suncus etruscus	Etru{~anska rovka	3	4	5,9	12	1
Mus musculus	Hi{na mi{	20	1	1,5	20	1,7
Muridae*		20	1	1,5	20	1,7
Aves		20	3	4,4	60	5,2
Reptilia		10	2	2,9	20	1,7
Skupno/Total			68	100,0	1.160	100,0
*zaradi po{kodovanosti lobanje nisem mogla natan~no dolo~iti rodu (Apodemus ali Mus) * due to the damaged skull, the genus could not be positively identified (Apodemus or Mus)
33
K. Sedmak: Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah
5. Povzetek
Avtorica je preu~evala prehrano pegaste sove na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah z metodo preiskovanja izbljuvkov. Na barju so po {tevilu prevladovale rovke, po biomasi pa je velik dele` pripadal tudi poljski voluharici. V solinah je po {tevilu in biomasi prevladovala belonoga mi{ Apodemus sylvaticus. Ker pegasta sova pleni oportunisti~no, je vrstna sestava plena z obeh lokalitet verjetno posledica razli~nih razmer v njenem lovnem habitatu. Izbljuvki sov na Ljubljanskem barju so bili v povpre~ju ve~ji od izbljuvkov iz solin, v njih je bilo tudi ve~ enot plena.
6. Literatura
Gjerke{, M & Lipej, L. (1994): Prehranjevalna ekologija
pegaste sove (Tyto alba Scop. 1769) v dolini reke Mirne
(Istra, Hrva{ka). Annales 4: 71-77. Kova~i~, D. (1984): Ishrana kukuvije drijemavice (Tyto
alba Scop. 1769) v okolici Rovinja. Bilten Dru{tva
ekologa BiH, Sarajevo. Kry{tufek, B.  (1991):  Sesalci  Slovenije.  Prirodoslovni
muzej Slovenije, Ljubljana. Mikkola, M. (1983): Owls Of Europe. T & A D Poyser
Ltd. Staffordshire, England. Tome, D. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na
Ljubljanskem barju. Acrocephalus 8 (51): 33-39.
Prispelo / Arrived: 17.10.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000
34