DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. 1 Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne »preiema^o- 1 Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni pr »dal 122. . Ljubljana VII, Zadružni dom. i	izhaja vsako sredo in soboto. Narcržnina za državo 'SHS znaia mesečno 10 Din, za mo~ Temttvc mesečao 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen* delavstva ter nameščencev, atane vsaka .beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Ditt. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne irankiraio.
Štev. 50.	Sreda 19. junija 1929.	Lelo IV.
V barak«!
Ljubljana, 12. julija 1929.
Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta 'je sporočil gospod župan, da novi mestni proračun ni potrjen. Med razlogi, s katerimi se zavrnitev utemeljuje, je nekaj takih, ki smo jih sTisali že ob priliki proračunske debate iz ust tiste skupine občinskih! svetnikov, ki se je (proslavila s svojim' nastopom proti stanovanjski zašoifi in proti mestnemu delavstvu. Posebno nami je padel v oči pasus, dia je ministrstvo mnenja, da morajo biti stanarine v novih mestnih hišah tako drage, kakor v novih privatnih hišah. To se pravi, da mora stati stanovanje z eno šoto in ‘kuhinjo '800 Din, z dvema sobama' irJ kuhinjo p<a 1000 do 1500 Din. Tistim, ki stavijo take -zahteve, bo mendi zrnano. da zasluži 70 •odstotkov ljubljanskega delavstva mesečno manj, kakor 1500 Din in da znaša povprečna delavska plača manj, Kakor 1000 Efin.
-Pri tern Položaju še -nam: obeta, da bo tfiOr&l’ Tti tudi iz mestnih hiš marsikdo na cesto, ki je iskal do* sedaj pri mesta pomoči prosti objestnost 'hiSrrUi gosftodattev.
Stanarine v privatnih hišah “so v Ljubljani vpričo ukinitve stanovanjske zaščite In upriČo pomanjkanja »tanovani neverjetno poskočile. Po* Irebno bo zbrati tozadevno statistiko, Id bo težko znamenje časa in strašna obtožba vsoh tistih, ki -S® dekli -na Iso, da se .j e stanovanjska zaščita ukinit*, čeprav zato ijiso bili podani predpogoji. Med ffeifmi. M so to aahtevali, so tvorili glavni Teater brezobzirni špefažlaiffi s hišami, ki niso hoteli opustiti lepe prilike, da se okoristijo z 'ljudsko bedo. progi 'So v ‘tem; toka san*o plavali. V :krat-&em pa bodo videli vsi, 'kam so priplavali.
Za primer-, kako delavstvo danes playa% naj povemo tale slučaj:
Neki dtelavec stanuje v Zgornji Šiški v podstrešni sobi. Za1 to sobo je .pfeČeval do sedaj 300 D,in, pri zaslužku '1000 Din. Sedaj je moral podpisati izjavo, da :bo plačevali v bodoče 400 'Din. Ker tega ne Zmore, prosi sedaj1 pri mestni občini aa stanovanje. Seveda tudi mestna občina tu ne more pomagati. 'Stanovanja v starih hišah so zasedena, stanovanja v novah'hišah pa so že sedaj dražja, •kakor -anaša ves zaslužek tega delavca. A to je še ppomalo, ona bodo morala postati 'še dražja.
Ta delavec je uvidel, da ne bo druge rešitve, kakor da se izseli pod! •milo nebo in prosi sedaj za- kredit v iznosu par 1000 Din, da bi si mogdl
postaviti nad svojim .pohištvom skromno streho.
Tako si postavi«jo zadnji čas po Ljubljani dieložiranci ate, ki se težko •imenujejo barake. Takih barak so si postavili deložiranci že 28 na občinskem svetu pri Dolenjskem kolodvoru. Nekaj pa jih je raztresenih še po dtugih krajih. One imajo po večini enostavne stene, ki trraz’ čim-najlažje prepuščajo. Kljub temu jih je več, ki so prebili v teh barakah letošnjo hudo -zimo.
Sedad se izvrši 62 novih dieložacij: od teh jih gre 52 m prosto, odnosno v te nove od deložirancev samih -zgrajene te rake. Število deložiran-oev 'pa bo še večje. Znan nam je slučaj, da je vrgel en sam hišni gospodar 10 rodbin na cesto. Mestna Občina je preodkaaala za te nove barak ar je veliko' gramozno jamo ob Vodovodni oesti. Pričakovati je, dia se bo zbralo tam v najkrajšem času več kot -100 takih zasilnih barak novega tipa.
Ko ge 'Stavil na zadnji seji občinski svetnik France Miklošič na župana vprašanje, ali je županu vse to zn&sno m kaj misli občina v podporo t<8iek>žirancev »kreniti, je dobil odgovor, <da je »edina podpora, Jci jo more občina detožiranoem Še dlati — gramozna jama na Vodovodni cesti. Za kako drugo .pomoč ni budžetnih možnosti. Slišali smo medklice, da jetto-žailoStno. Tudi iz vrst tistih.gospodov, 4oi m SbHi žaa ukinjeaie ■'Stanovanjske zaščite in «a to. -da' za te stvari ni fkredttav, smo slišali .take medklice; >Kismo ipa vedeli, kako naj »medklice >pra&ilno oanačimio in tol-ifnačimo.
Prišlo pa bo Še hujše: -Mestni oblini je postavljeno za vzgled tisto 'gospodarjenje s 'hišami, »ki predka-«uje delavčem stanovanja v gra--'moznih .'jamah. Tudii Ona bo .postavljena v položaj, da bo morala ljudi tja pošiljati.
Tafco se 'nam obeta, da se bo razvila v gramozni jami na 'Vodovodni cesti 'ttova Ljubljana, kjer ibodo iiz-ignafnoi iz človeške družbe spolagoma umirah. — Vsekakor pa bo doseže-:m> to, da -ne bodo motili dmaih v 'udobnosti.
‘Da 'bodta raane zasluge za to wa* Vilno ovekovečene, naj se 'napravi pred vhodom' v to kolonijo napis: '
Ta kolonija je -bila zgrajena po zaslugi gospoda Frohlicha in vseh, ki so njegove Ideje y ljubljanskem 'občinskem svdtu ‘ih na 'vft.fih 'mestih podpirali, to je gospodov 'Dušana Serneca, Ivana Hribarja in tovarišev.
in meščanske vlade v mednarodnih aikdjaih.
Buržuazijia itaa torej strah in obenem zaupa v pretežno večino meščansko - kapitalističnih zastopnikov v angleškem parlamentu, 'kakor tudi v mednarodni politiki, kjer bodo glasovno prišli angleški izaistopniki vlade le minimalno v poštev.
Seveda je dejanski položaj po-vsemi drugačen. Socijalistič, zastopniki res nimajo večine v navedenih korporacijah; imajo pa1 glede sVojilh problemov svetovno javno mnenje za seboj, imajo na svoji strani ves svetovni socialistični pokret, ki je sila, duhovna stila, kakršne druge <ni na sviefcu. Vrhutega so zlasti problemi razorožitve, svetovnega miru, medtaa.-rodbega sporazuma; taki, dia so na njem interesiranj ne le »ocijalistt, ampak cela človeška dlmžba, zlasti tudi gospodarski krogi. Tu mora zmagali jatv.no mnenje tembolj, ker se u-Jjietna z interesi vsega človeštva.
Kako odločno misli deliavtska stranka postopati, dokazuje dejstvo, da je zastopnik angješke vlade, ki! se je prej upiral ratifikaciji vaširagttMi. konvelncij, izjavil na konferenci de-ia, dia bo Anglija ratificirala konvencijo o osemurnem delavniku.
Tudli mi vemo, dlai aingleškai delavska vlada ne bo mogla* delati čudežev, ker mora računati z mentaliteto angleškega prebivalstva, še bolj pa z reakcionarno bunžuaizijo na raznih miednatrodniih konferencah1. Anigleškia delavska vlada tiudi ne računa na svojo številčno moč, ker je nima, pač pa računat s itero, da so nje problemi tako vaižni, tako motgoični, ker so izraz svetovnega duihia, da se jim ne bo mogla docela upirati tudi najreakcijonaraejša mentaliteta državnikov.
V 'tem je moč angleške delavske stranke .in v tej smeri mora podpirati svetovna proletarijat to moč.
Preiskava pri članih Saveza žel« čarjev Jugoslavije v Mariboru.
V -soboto je izvršila mariborska poHcilja vieč hiitrih ipnUkuv ftri člani#* Savez« feifeziiifcai^e-v Jugoslavije, « icak^nim uspehom, o tam danes i>e m* marenm poročarti, laoJakor pa nant je znano, «o funkeijonarji Save-
Policija in žandarmeriia Nadaljujeta s hiSnimi preiskavami.
predlo&ilti oblastnim origanom tudi privatno korespondenco, ki se tiče ■ojihlovSih ilaimili^anaih
Delawceni patinoročamo, «|a mi '«* hcanijb letakov, ki to	^*
sa Mtzifosttm •§*>	'm
niikib pnoigaib m Id jjto (prinfejo sin* oa^oo /teke.
šttmibm	*
Po iWlBolča9ih, ki amo 0iptmj»U.šs Sul 4a Sednkie ob iEhmi, j« itairikajŠ-■jVf» iaatdsumeta^ mptnzrSto v :«oifa%-tfa>, dne 45. |uxnja števike hišne pre-isio&ve 'pri delavcih. S pnriaknrtr—j#e oačela žandarmcrijai že oh 5. tm nipo-teajmi <oin«k&'la sledofae dalavoe: Sdr-nada, 'C«ndra, Markeca, MomaA^mi-Abb>; Muhiča, Hahmiia, Mssmota, Žunka .Razgoma in Grajfonerja. .Mekate-ji nue dnjimj »o bili svoj čas idbaf So-cijalistiičine stranke Jugosbivije, dru-tgi zopet člani »Svobode« in strokov-n oorganiziram. Rezuhalt 'preiskatve je bil, kiakor srno poučeni, povsem .negativen.
natitai 1obkežil nei^l
|VeUca«e	flri	Jde-
železničarjih: Ipavca, Ternovšku, Majerju Fr-angešu itd.
Preiskave v ebtiMMi «Wia*h. Preiskovala pa je tudi sktdendka sžandarmerija! in karfetvinfkal V Krčevini so obiskali s, Ivanušu. V La|j-teršperku sc je -izvaStkti hišna pareis-2oava pri (predsedniku Zveze viničarjev .in poljskih delavcev s. Ulblu in ;pri s. Tieichmeistru. V slučaju sodr. tllblia gre tza očitno denuncijacijo ih je denuncijante iskati v klerikalnih vrstah. Kakor .je videti, KatoBfcka ■akcija deliuj«.
Nerodno .pfi vseh teh preiskavah .je aa dotične samo -to, ^ morajo
Neiskreno vznemirjenje.
'Delavska vlada aa Angleškem povzroča meščanskim listom skfbi.
VoliBni usipeh angleške Delavske j gram«, niiso samo sOcijalistične, mar-stnanke so meščanski 'listi prvotno ! več duševnai last vsega človeštva, beležile kot presenečenje. Tudi še, J Tem zahtevam in naiziranjem, 'ki jim iko je MacdonaDd .prevzel sestaivo vla- : je dal pravo žilavost socijalistični de, je meščansko časopilsle poročalo I 'pokret, se damies mešč&inskia in kap5-
s pesimizmom, češ, vsaj Delavska strartka nima1 večine v parlamentu. Zakaj v tem primeru je vsak korak delavske vlade odvisen ali od) klon-servativcev ali pa od liberalcev. Edi-no ta tolaižba jim je ostala.
Ni pal še štirinajst dni po volitvah in že se čuititudi v meščanski javnosti bo ja z eni, dai delavska vlada le u-tegne jako mnoigo vplivati na razvoj dogodkov. Hrepenenje po miru, hrepenenje po razorožitvi držav in zahteve po socijalnih reformah, ki jih ima. Delavska stranka v svotjem pro-
talistična javnost ne upa upirati; zato jemlje nastop angleške delavske vlad!e z navidezno dobrohotnostjo na znanje.
Z navidezno dobrohotnostjo, ptal-vimo, ker pri vseh svojih pohvalah lepih problemov Delavske stranke z lakoničnim sarkazmom -dostavlja, d'a bo Delavskai stranka šele sedlar) videla, koliko se dlanjo uresničiti v p,ralkisi tiste lepe naloge, ki jih zago-' varja socijalistični .pokret. Kontrol0. nald delom Delavske stranke bodo Vodile angleške meščanske stranke
V ;fra«Coski zbornici je socijalist Noalle interpeliral kolonijalnegai ministra glede ipsisilnie^ai dela pri gradnji želeesmee v •francoskem Kong(U. Pri ,gradlmjii ^eksznice je namreč pomrlo 201000 domačinov <aanw>r®ev. Dovršena je šele tretjina proge in1 je -iz bojazni ij»edl prisilnim deJom' u-bežalo 'več tisoč domaičih dlelaveev. 'Pred1 ndkapj meseci so se tidoikrvi-ia-koriščiani zamorci uprli. Upor pa> so zaidbšilli -z najbolj 'barbarskimi po-močtki. Tisoče zamorcev so pomorili in še danes se jih nahaja 50.000 v ujet-nišfcvu. Interpelant pratvi, da 'je prisilno delo za moderno državo nečastno, ker ni nič drugega' kakor prikrito suženstvo. Sramotno je, dia se demokratična Franicijja poslužuje 'istih metodi v kolonijah,, kakor so se jih iposluževali stari Egipčani pri graidlbi svojih' piramid.
fial v kolonfjafi.
Kolonijalni minister je skušal seveda interpelacijo omiliti.
Ob tej priliki je tudi socijalist Va-renne pojasnjeval, s kakšno veliko itežarvo «je v Indokim, kjer je bil ge-•nersthri guverner, odpravil pristno delo. Podjetnici so z^počeli hrupne [proteste Jproti njegovi odredbi zai ipri-i9iiltoo dalo. Končne pa so se le 'Vdaili, ker so uvideli, da ima(jio boljše gospodarske reztiltate ob svobodnih delovnih ,pogjodbah, 'kakor ob -prisilnem dei«.
Navedena slika naizmer v francoskih kolonijah je samo del velike mizerije v "francoskih kolonijah. Kolonije, v -katerih civilizirane države na podoben način izkoriščajo domačine, so pa jako velike.
Proletarci vseh delel, združite sel
Te besede je izrekel Marks, ute-, meljitelj socijalizma.
'Kaj je'mislil' Marks s tem izrekom?. MislM .je nedvomno, da se naj zedinijh v.si tisti, ki imajo interes tla secijaliznm in so z njim tudi, reci-
i mo, duhovno prežeti in prerojeni, j Marks ni mogel misliti, da naj se ' vse, kar navadno' označujemo Z besedo prolefarijat, nažene V mogočno čredo,, poteini pa nastane — socialistična družba. Tako mišljenje je na-
\
Od solnca zagorelo, zdravo koto
hočete pač imeti. Vdrgnite torej svoje telo z
NIVEA-CREME
/tUHiJUuA.
In potem ven na prosto, na zrak in solnce. NIVEA-CREMA ojači paleči učinek solnčnih žarkov in zmanjša nevarnost skeleče solnčarice Toda suho mora biti vaše telo! Nikdar ga ne smete mokrega izpostaviti solnčnim žarkom! In poprej ga vedno natreti!
Samo NIVEA-CREMA vsebuje kožo ^ negujoči Eucerit in v tem temelji njen učinek.
Poze po Din 3, 5, 10 in 22. Tube iz čistega kositra po 9 in 14 dinarjev.
ivno. Proletarijat se mora združiti, ali za združitev se mora pripravljati in vzgojiti po razmerah, v katerih živi, in po kulturriovzsrojnemi delovanju socijalizmia.
Zakaj naj se proletarijat združuje? Ali ne za to, da vodi socijalne boje proti svojim izkoriščevalcem; in njih priganjačem? Ali ne za to, da študira, da se nauči spoznati nauke Socijalizma? Ali ne bo proletarijat (socijalizemi) šele takrat močan, ko se bo proletarijat zavedal socijaliz-ma? Zato spada med! združeni proletarijat tisti, ki pozna ali vsaj hoče spoznati bistvo socijalizma, dialje le tisti, ki odklanja protekcijonizem iz osebnih ali družabnih motivov in InHai volijo braniti proletarske interese proti vsakomur, ki proletarijat izkorišča ali izkoriščanje zagovarja.
Združeni proletarijat mora torej, če hoče svoje interese braniti, biti
homogen v svojem naziranju, to Je, nihče, ki hoče ščititi koga, ki negira socijalizem in podpira kapitalistična načela, ne spada v vrste združenega proletarijata.
Toda to ni merodajno le za posamezne osebe, ampak tudi za politične. gospodarske in kulturne organizacije ter vse korporacije, ki služijo nasprotnim namenom.
Če razne cerkve, razne vere itd. vodijo boj proti socialističnemu naziranju, te ne morejo biti del1 združenega proletarijata. Pristaše; teh korporacij je treba šele pridobiti s primerno vzgojo, da se jih duhovno j pridbbi za združitev.
Tako je mislil1 Marks! Misliti namreč ni mogel — ker je bil filozof — da bi mogli biti v vrsti združenega proletarijata obenem' proletarci, ki se bore za pravice in1 proletarci, ki podpirajo krivice.
Dnevne novice.
»Enotna fronta« vlad in delodajalcev. Na mednarodni konferenci dela v Ženevi so delarvski zastopniki k vprašalni poli predlagali, dai naj ise dostavi vprašanje, ali me fbi Mio koristno za delavce v kolonijah, da seu-vedie namesto prisilnega delai svobodno sklepanje delbvnih pogodb, če se jim dar združevalna pravica (dorvoli organizacija). Predilog p& jie ■bil v komisiji ■zavrnjen z 2\ glassovi proti 12. Proti predlogu.so glasovali zastopniki vtad in deiod^jalei, kjea predlog pa delojemalski ^zastopniki- Ravnanje delodajalcev je razumljivo, ker je vedno lažje izkoriščati brezpravnega posameznika, ikiakor organizirano množico, če je tudi napol su-ž eniška.
Angleška vlada skliče v kratkem konferenco držav. »Daily Telegrlaiph« javlja, dla namerava angleška vlada sklicati konferenco držav, na kateri naj se konično uredi reparacijsko vprašanje in izpraznitev nemškega zasedenega ozemlja. Lniciijaitiva je senzacijomalna; zlasti se pa tiče
Francije, ki je gospodarsko inlteresi-ranaf na Saarskem ozemlju. Po 'tej konferenci namerava Miaicdomald obiskati Zeldirajene države ter oibravnavaiti Hooverjetm glede pomor sike ga oboroževanja, ki >je potem taijne pogodbe mied Francijo in Anglijo povzročilo toliko nejevolje v Zedinjenih državah. ‘Kakor je vidieti, ije Macdonald odločno zigrabil delo, 'ki bo temibolj uspelo, čimveč moralne opore bo imelo v svetovnem socijaJisitičrtem pokretu.	•.	•	>-'	-
Angleški liberalci, ki jih vodi Lloyd George, se nahajajo v jako neprijetnem položaju, ,ker ;ih ne mara ne Macdonaid ne Raidwin. Bald-winl pravi, da so mu odjedli mandate s 'kritiko prejšnje vlade, Macdonald trdi, dla so liberalci krivi, da nima albsoutne večine. Liberalci so odločilna stranka; kamor se obrnejo, 'tam je večina. Toda Angleži o v em oziru drugačni kakor Evropejci. Tisto stranka, ki ije najmočnejša, naj vlada; to je načelo angleškega parlamentarizma. Nobena stranka ne mara Iko-
lebati in se vezati erikrat na to enkrat na drugo tran, ker vsaka smatra politična načela za nekaj trdnega in značajnega. Angleži so pristaši sistema 'dveh strank kakor Zedinjene države, zato pa žele Delavska stranka in žele konzervativci, da je libe-alna stranka nepotrebna ter da naj izgine. Liberalci iso iskali stikov na obeh straneh brez uspeha. In Macdonald mora čuvati načelo neodvisnosti.
Macdonald je imel daljšo konferenco z ameriškim 'poslanikom Da-vesom. Razgovarjala sta se o sodelovanju Zedinjenih držav pri razorožitvi in ustanovitvi kompetenc 'za svetovni mir.
NemŠko-jugosIovanski dogovor o zavarovanju delavcev je nemški 'državni zbor ratificiral. Dogovor bazira na vzajemnosti v pamogah, ki se ga tiče.
Sladkorni mopol naimerava uvesti Jugoslavija. Načrt zakona je izdelan. Monopol ima predvsem namen fiskoliično podpreti državo.
Ne delo! Takazvani pridobitni krogi ima.o zlate čase. Kar zaporedoma prirejajo kongrese, 'konference in sklepajo načrte. Povsod nastopajo bahaško in vodijo »gospodarsko politiko«,. ki ima namen nositi čimveč dobičkal »gospodarskim« krogom, ne-glede na doibičike, oziroma zaslužke delavskih slojev, konsumientov. S teni nastopanjem dobivajo v državi politični 'vpliv; imajo pa svolbodo, ki je za vsak razvoj in razmah ne obhodno potrebna. Delavski »pridobitni« razred ali krog^ imamo tudi v državi. Ta ima še ve^'moralne pravice in dolžnosti, dla se briga za svoje interese. Zato tudi ta »gospodarski« 'kfog potrebuje voibodo 'da Ibo lahko delal za svojo in splošno dobrobit.
Nedeljske madžarske demonstracije v Budimpešti so zopet dokazale dvoje:	prvič,	'da	Madžarska	'hujska
proti miru in druigič, dal isto politiko ujganjajo predstavniki cerkve. Ta dan iso posvetii 700 novihl vitezov. Katoliški škof Štefan Htaad, evtangeljsikt škof, škof Szabo (reformist) in škidf Miklos (uniitarec): visi so poveličevali viiteštvo in zibaj ali nade na vstajanje itisočletne Madžarske, to ije imlperiija-lizem. Isitio je storil konično guverner Horthy 'ki je rdkel: država vam boi dala izemljo ,ki so je v 'krvjjo 'orosili vaši predniki.
Madžarska nadaljuje svojo borbo proti trianonski pogodbi. Z neverjetno drznostjo vodi habsburško na-vdlanjena Madžarska, ki je vzor političnega terorja ,(borbo proti trianonski pogodbi. V novojorški reviji »The i Nation« razpravlja sedaj Emery Deri i o krivicah, ki so se zgodile Madžarski s 'trianonsko pogodbo. Pritožuje se, kakšne krivice se gode Madžarom v Rumuniji, Čehoslovaiški itd. i Končno pa 'pravi, da večinia madžarskega naroda odklanja fašizem in na-
^	Razpečava	v kraljevini SHS ‘
Fran K*. Lešnik, Maribor, Cankarjeva uL 26.
cijonializem, želi le svoje prejšnje pokrajine. Kdor pozna MadžaHko iz predvojne dolbe in sedaj, bo že vede^ kakšna svoboda vlada na Madžarskem. Mislimo, da Amerika Madžare tudi pozna'.
Italija protestira, Macdonald je objavil članek, katerega vsebino citiramo na drugem mestu, v katerem obsoja italijansko nasilje nad narodnostnimi manpiniami ter zahteva, da se narodnim manjjšinam da pravica direktne pritožbe na Druištvo narodov, ki ije doslej niso imele. Tak protest Italije na neopravičen. Italijo zahteva od Sovanov in Nemcev oelo, da italijamizirajo svoja imena in raz-pustiil so vsa društva ali jih umetna okupirali, da zaitro podjarmljeni živelj. To ni svoboda manjšin. Nad pol milijona Slovanov in toliko Nemcev ima po zdravem razumu svobodoljubnega zemljana pooplno moralno pravico, da kulturno živi in se razvija s svojim narodom, če ta tudi ni v državi, v kateri živi manjšina. Državnost in 'kultura sta dva pojma. Dolber italijanski državljan, kakor iga zahteva Mussonili, je lahko Slovan ali Nemec, ki je kulturno del sfvojega naroda. Očitati Macdonaldu to načelu, !je 'zraaik, da Italija ne mara svobodnega razvoja' narodov. —Prepričani smo, da bo Macdonalld Italiji posebej odgovorili.
Ukinitev zavoda za slepce* Edini zavod za slepce v Soveniji moral vse odrasle slepce postaviti na cesto, ker so se ukinila sredstva za vzdrževanje teh siromakov! Kar ver? jeti ne moremo, da so take. stvari sploh miogče. Ta zavod ije prešel z ustanovitvijo oblastnih samouprav v upravo oblastnega odbora. Oblastni upravi se je p(a menda zaizdelo, da bo denarno propadla, če bo še naprej votirala ona skromna sredstva, ik so bila za nadaljno vzdrževanje teh pacijentov v kočevskem zavodu potrebna. Tako so morali slepci na cesto, v oslkrbo lastnim občinam ali že kamorkoli. Kako obsoditi tako nerazumljivo, nečloveško početje? Ali smo res gospodarsko že tako i propadli, da ne moremo vzdrževati nekaj slepcev v lastnem zavodu?
Bratko Kreft:
človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.
115
(V sabi tema. Tretji študent sedi brez suknje ni da-vamtu. Čez nekaj časa pniniese gospodinja daj in ga položi na mizo. Sasje so ji nazkustrami in iji vise preko rame<n.)
Gospodinja: Izpij čaj, ipoteim pojdi spati Lahko noč!
Prvi {po 'kraitlkem odmoru spije žaij. Naito gre h kovčku in vzafe ,počasi ter s premislekom iz njega samokres. Ogle-dinje iga, nato gTe k divanu im sede. Kakor iv sanjah. Ti nisi tako močan! (Obupan vstaive im nemirno hodi po sobi Kar se ustavi prd razpelom, poklekne im v strašni molitvi sklepa roke h križanemu.) O, 'Kriste, daj mi toliko moči, da pre-raaigam svojo nemoč! (Vstane, vzame samokres in ga počasi nameri na senoe.)
Gospodinja (se 'je že pri zaidtnijih ibesedah pojavila zapeit mied vratmi in ga smehljaje opaizuje. Ko ravmo nameri, iz-pre^ovori.) Ali zopet 'preizkušaš svojo moč? Ti norček!
Prvi (odmakne samokres in ves v jezi trepeče).
Gospodinja: Kaj pa deaš? Saj niti samemu sebi ne verjameš, da bi sd pognal kroglo v glaivo. Zakaij se tako igračkaš?
Prvi: Igračkam?
Gospodinja: Igračkaš, ker sanjaš!
Prvi: Ali mislite, da nisem ako močan, da se ubijem prej, preden me zgrabi to življenje?
Gospodinja: Nisi, življenje je močnejše!
Prvi: Močnejše? (Nameri nanjo.)
Gospodinja: Ali se sedaj hočeš igrati še z nvemioi? (Se smehlja.)
Prvi: Ti si tisto življenje, kv me ubija.
Gospodinja: Le meri, saij nimaš moči, da bi sprožit.
Prvi: Ali misliš, če nisem mogel sebe, da tebe tudi ne
Gospodinja: Ne, me moneš! Izproži, čakam!
Prvi: Ali ne morem?	.
Gospodinja (divje): Ne, ne moreš! Kai boš ubijal, ko še živel nisi in ne veš, kaj je življenje!	.
Prvi (se strese od njenega glasu, roka mu začne počasi
trepetati).
Gospodinja: No?	_	_____
p,rvi (roka mu ipočasi omahne in ves srdit vrze samokres po tleh ter se zruši mai divani
Gospodinja: Haiha! Vidiš! Igirača! Raivno sem mislila, da boš izprožil, ti pa omahneš. (Stopi k njemu.) Ne igračkaj J se več, kaij pa imaš od tega? Pomiri se lepo in pojdi spat. Juti ti naij ibo vse, kakor nelepe sanje. (Ga hoče božati.)
Prvi (jo sume vstran).
Gospodinja: Pojdem! Preveč si se razburil! Jutn me boš vedel ničesar o tem. Lahko noči Želim ti lepih samjl Jaz bom sanjala o lepem 'modrookem in ijumaškem (princu! (Odide.)	...
Prvi (strmi neikaj časa v terno, natio se spusti v strašna;
jok.)	..
Že ipri zaidnjih besedialh igospodiaje se zasliši pete iz ulice. Prvi iin drugi štuidleot iprihiajaita1 pijana domov in pojeta pesem »Tamo, daleko, dialekta ikralj mora«, čez nekaj čaisa S'e pojavita med vraihni, držeč se za roke. Drugi študent ima 'Steklenico vina seboj. Ko zajedata jokajočega študenta.) —
Prvi: Glej, bratec, glej!
Drulgii Haha! Saj vidiim, dežuje! Je že morala bit® nevihta!
Prvi: Revež je!
Orulgi: Res, sedaj se mi pa res smili! (se opoteče k
mizi).
Prvi (zapre vrata in se nasloni ma nje).
Drugi: Ti, si slišal! Kaj boš točil solze, poidi in napi) se pozabljenja! (Vzame iz žepa dve kupici in 'ji nalije.)
Tretji (vstane in mrko igleidia okrog sebe).
Drugi (s čašo v roki poje):
Zdaj veselo je živeti, dokler še mladost nam sveti.
Kri nam pleše in igr.a,
Tama1, nina, tima na! — Juhu! (Levstik.)
Tretji: (je medtem stopil bliže im prijel za čašo) Nalij! Drugi: Ho, živijo — Vivatl (maitolči.)
Tretji: (naglo izpije) Še, še! Piijmo ni življenje in ismirt! (izpije in sede.)	,
Druigi: Tako je prav, sedaj si mož, bratec! Pusti solze otrokom! (Prvemu, ki je žalosten prisedel) kaij pa ti kar ma-enrat tako klavetno izgledaš? Pij rajši!
Prvi: Nočem!	.
Druigi: Pa pusti, ibova že imliidva. Ti si se iga tako na-žehtaJ v gostilni. Milko, le ga! Le pod streho z njim!
Prvi: Milko, ne pij, za boga!
Tretji: Pusti me! Sedaj pijem na življenja in smrt! Haha!
Drugi: Haha! Na življenje in smirt! (izpijeta) Bratec, sedaj pa zapojva! (ga prime pod roko.)
Zdaj veselo :je živeti — (kaklor prej.)
Tretji (samo pregiblje ustnice. Vinjena! sie opotečeta in padeta na divam).
Prvi (se je sklonil na mizo in joče).
Zastor se počasi zagrne. Leo je ves zbit, utrujen in žalosten je. Delavec pri zastani je bil pijan pa je nekaj trenutkov prepolzno zagrnil oder. Leona to bol. Raizibil je občutje zadnjega trenutka in Leo holdJ od ikulilse do kulise, zai vročo glavo se prijemlje, koline delavca in tarna. Franček 'hodi za njim, lovi ga za roko. »Pojdi vendar pred zastor!« »Ne grem... Vse je vziel vrag. Nobenega priznanja ne potrebujem. To je samo trenotmo navdušenje, že jutri padejo po nas .. .« »Za 'božjo voljo, pojdi vendar! Ali nie slišiš, kako kličejo avtorja. Z nogami že cepetajo.« Tedlaj jie prišla gospodična Komanova: »Pojdite, greva skupaj!« Čutil se je dolžnika pred njo, ki mu je odigrate pravkar sijajno njegovo gospodinjo. Spomnil se je njene močne igre, ki jo Je ves čas pri vajah skrivala, nocoj pai je prišla na dlan z njo. Ciklamen ji je kupil. Že zaradi tega mora pred zastor, da ji ga izroče tam. In ona ga pelje. Kot v sanjah gre z njo. Sam skoraj nilti ne ve, da gre. Im ko prideta pred zastor se plosk podvoji, potroji. Gospodična' se lepo priklanja, Leo samo enkrat zgiblje z glavo hoteč reči: »Saj ni treba tega priznanja, ni treba ...« In hitro se umakne za zastor. Vpitja še ni konec. Dijaštvo je zaprlo izhod in prisililo vso gospodo, vse profesorje in visokoučene pedagoge, ki so jim, že fosforscirale pleše od zgražanja in jez« nad tako mladino, da je ostala v dvorani.
Z3UTPA3
ZVEČER
*<h
5
chic
vanj
ZENSKA HVALA	# TERPENTIN0V0 MILO
pa je pranje
Zasedanje Mednarodnega parlamenta dela
v Ženevi.
O nalogah sociialne politike.
Nagovor predsednika »Mednarodne konfe renče dela« ob priliki otvoritve konference.
31. maja 1.1. se je pričela v Ženevi XII. mednarodna konferenca dela. Na njej je zastopanih 50 držav. Število' udeležencev ■ znaša ca 400.
Za predsednika konference ie bil izvoljen večletni minister dela v Nemčiji. Ko je prevzel predsedniško mesto, je govoril o nalogah socijalne politike. Ta' govor je značilen, ker ne prihaja direktno iz delavskih vrst, torej iz srede, katero družba navadno taksira s sanjači proti državnimi elementi; o nalogah socijalne politike je govoril mož, katerega mora upoštevati tudi kapitalistični 'švet. Dr. Braunsje razvijal sledeče misli:
Človek je največje bogastvo.
Ideja socijalne politike ni nova. Vstaja tam, kamor je prodrl novi kapitalistični način produkcije in kjer se zbirajo množice v velikih centrih. Naloge socijalne. politike so se razširile zlasti po vojski, ker so se pridružili ročnim delavcem še duševni delavci in večji kontigenti iz srednjih stanov. <
Naloge socijalne politike so radi tega mnogovrstne in se morejo uspešno izvrševati le mednarodnim potom.
Socijalna politika vrši svojo nalogo v prvi vrsti s tem,- da skrbi za delavstvo za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti in smrti. Ona mora v prvi vrsti vsa ta zla preprečiti; iz tega razloga se neguje delav- j ska zaščita; katere nazvažnejši (ttit, je ureditev delovnega razmerja. Skrbeti pa mora tudi za varstvo otrok, mater, žena in mladoletnih. Cilj vse te zaščite pa je. dvfg"narodnega zdravja in kulture. Kajti pametno gospodarstvo z ljudmi je najboRše gospo-
lir/v	.w*	“
darstvo.
Vprašanje delovnega trga.
Po vojni se trudijo vse dršave, da pridejo okom veliki draginji, v katero potiska milijone., delavcev .način-, današnjega gospodarstva,"z ureditvijo delovnega trga. Skrb za to, da ne ostane delavec osamljen, brez eksistence, more imeti uspeh le pod okriljem socijalne politike.
Pravna enakost delavcev.
Zelo važno, odnosno najvažnejše delo socijalne politike je tudi v tem, da se odstrani pravna neenakost. Tako delo dviga ugled države v očeh delavcev in ustvarja predpogoje za sodelovanje delavskih mas
pri izvrševanju nalog, ki jih ima država. Tako sodelovanje je pa nujno za moderno demokracijo, ki počiva na samozavesti in samodgovornosti poedlnca.
Velik del prebivalstva stoji v odvisnem razmerju do drugega dela. Radi tega n L ta odvisni del v položaju, da vrši svoje državljanske dolžnosti, ako se ne uredi ta odnos na ta način, da mu to omogoči, to je, da se ustvari poleg lastninskega prava tudi delavsko pravo, ki bo varovalo delavčevo zdravje, njegovo delovno'silo ter preprečilo prav vsako izkoriščanje in zlorabljanje delavskega položaja.
Moderno socijalno pojmovanje zmaguje.
Boj za delavsko enakopravnost je že star. Toda nov je pa način, po katerem se ta ideja uveljavlja, to, so kolektivne delavske pogodbe.
Življenje je dokazalo, da ne nudijo osebne pogodbe pravične podlage za ureditev delovnega razmerja, ker je delavec kot poedinec v razmerju napram delodajalcu slabejši. Radi tega so edino kolektivni dogovori upravičeni. Pa tudi industrija sama zahteva take dogovore radi sVoje dovršenosti in radi izenačenja tempa in načina dela.
Značaj delavskih sindikatov.
Sicer pa eksistira ie tudi organ, ki skrbi za to, da so interesi delavstva kolektivno zašjitenl. Ta organ so delavske, strokovne organizacije.
Radi tega je samo ob sebi umljivo, da jih niso posamezne države v svojih ustavah le priznale, — ampak se jih poslužile kot podlago za ureditev delovnih odnošajev s tem, da so jih priznale za zakonlte*zastop-nice organiziranega delavstva.
In prav je tako. Nič ni namreč pravičneje, kakor to, da ima skupna volja kake organizacije prednost pred voljo poedincev, kadar so na dnevnenrn-edimrprašanja gospodarskih odnosov.	  —
Do kolektivnih pogodb je sicer že prej prišlo, toda razširile so se šele v zadnjem desetletju. Istotako so dobile zakonsko priznanje šele v zadnjem času.
Poedini delavci in nameščenci ne morejo več sami sklepati dogovorov, ampak so vezani na dogovore, ki jih sklenejo za nje njihove strokovne organizacije. Kakor mora biti organizacija poštena in zvesta, tako se
morajo odlikovati s temi lastnostmi tudi člani napram organizaciji. Zlasti se mora delavstvo zavedati, da ni le nujno, ampak, da je njegova socijalna dolžnost, da je organizirano.
Pravica in svoboda delavskega združevanja pa postaja eden najvažnejših in v sedanjem času eden najtežjih problemov socijalne! politike.
Vloga države v delavskih sporih in značaj razrednih organizalj.
Današnja država se ne sme samo zadovoljevati z mezdnimi pogodbami, ampak mora skrbeti, da pride do njih s tem, da izreka v sporih svoje razsodbe, ki so obvezne za obe strani.
Kakor hitro pa stavi država svojo moč v službo organiziranih grup delavev in podjetnikov, jih pritegne k sodelovanju, vsled česar postaja kolektivno delavsko pravo avtonomno. To dejstvo je velikega pomena. Delavsko avtonomno pravo je namreč tisto torišče, kjer se vrši državljanska izobrazba in vzgoja najširših plasti delovnih, sil.
V	splošnem vlada prepričanje, da mora biti delavsko pravo utemeljeno v ustavi.
Potom delavskega prava se razvija v podjetjih nov organ, ki urejuje razmerje med delavci n’podjetniki — obratni sosveti. Zal enkrat se razteza njihovo delovanje le na urejevanje delovnih pogojev, na posredovanje in zaščito delavcev, he pa tudi na upravo podjetja. Nesporno pa je, da pomenijo obratni sveti izhodno točko za demokratizacijo podjetij.
Racljonalizacija in delavstvo.
Temu problemu se mora tembolj posvetiti pažnja, ker ni dobilo delavstvo radi racionalizacije odgovarjajoči del — niti v pogledu mezde, niti z ozirom na znižane cene blaga. Racljonalizaci ja ima nasprotno za delavstvo težke posledice: Povečala se je brezposelnost, pospešil tempo dela, ki utruja delavca, dovršila se je mehanizacija dela in napravila delavca še v večji meri za avtomat, ki ubija duševno obzorje in jemlje vsako voselje.
Racionalizacija je pritirala do višine najžalostnejši in najbolj nevarni prollem naše dobe.
Ta projblejn se imenuje — duševna otopelost širokih'delovnih slojev.
Osemurni delovni čhs.
S tem pa ni rečeno, da se mora raeha-niziranje gospodarskega procesa potisniti nazaj. Toda delati se mora na to, da pridejo delavci v podjetju do čim večjega so-odločevanja, da se bodo v njem počutili
dobro in da bodo soudeleženi na dobičku. Delovni čas pa mora biti tak urejen, da bo imel delavec čas, da bo ostal telesno in duševno čil, nakar bo mogel izpolnjevati svoja dolžnosti, ki jih ima kot družinski poglavar in državljan.
V tem je moralni smisel in veličina osemurnega delovnega časa.
Stanovanjsko vprašanje.
Ako bi kdo hotel kratiti osemurni delovni čas, bi izrabljal delovno silo, ki mu ne pripada, kajti preko 100 milijonov ljudi, ki žive v odvisnem razmerju, hočejo po 8-urnem delu osvežiti svoje telo in svoj duh' v delu, ki jim prija. Poleg osemurnega dela nudi delavcu priliko za tako delo lastni dom s primernim zemjiščem. V mestih trpi delavstvo na stanovanjskih težavah radi ne-dostatkov iz predvojne dobe. Stanovanjsko vprašanje se mora rešiti v korist delavstva. Stanovanje je namreč podlaga narodnega zdravja in narodne klture. Brez rešitve stanovanjskega vprašanja, bo vsako socijalno delovanje skaženo.
Trdno je prepričan, da bo prišlo do tega, kajti socijalno politični problemi stopajo z nedosegljivo silo na dan in bodo morali biti izvedeni po vseh deželah in državah.
Kot noč in dan je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje,, ampak vzamete ZENSKO HVALO in SCHICH-TOVO TERPENTINovo MILO. — Poglejte naš današnji oglas!
Jasnosti manjka.
O socijalizmu. veri in cerkvi.
V obravnavanju verskega vprašanja vlada med našim delavstvom pač obupna tema. V članku »Vera in zgodovinski ma-terijalizem« je »Del. Pol.« v št. 45 v podkrepitev te žalostne trditve nagromadila razmeroma dovolj dokazov.
»Vera. je opij za narod.« Tako- citira Marks. Toda ne kot spoznafljsko-teoreti-čen zaključek, marveč kot prostaško klasifikacijo predmeta, ki notranječutno, torej idealno, onemogoča vsako kontrolo ter se javi šele zunaniečutno, materijalno, kadat je bil predmet (vera) sem prestavljen, ne glede na to, če se je sploh moglo prestavljanje izvršiti pravilno. Protistrupa pa članek ne omenja, dasi ga že sam. zgodovinski materijalizem vsebuje. Ne o veri, ne c zgodovinskem materijalizmu ne prinaša članek ničesar, kar bi bilo delavciv v pojasnilo dejanskih odnošajev.
Talpa:
Cerkvenikov „Greh“.
Centralna figura Cerkvenikovega »Oreha« je žena. Rasla je v naši propadajoči meščanski družbi, v njenem brezdušnem miljeju, ki je osredotočen v eno samo hrepenenje, v hrepenenje po čim udobnejšem življenja Sredstvo za tako življenje pa je denar, mnogo denarja. Vzgajala jo je VI tej smeri njena mati — kot vzgaja1 tisoče in tisoče meščanskih »dam.« svoje hčere. A Sonjino deblo je pognalo višje, kot so njeni vzgojitelji slutili, kajti ženska ni polovičar-ka: hrepenenje po bogastvu se je oblikovalo v njej v zavestno hotenje in velikemu cilju je podredila vse svoje delo in ves svoj pronicavi im-telekt. Drugi njen vzgojitelj je bil goslač Ljubimec. Ne gre za to, ali je demonska ali nedemonska narava,
—	orisan je kot tip modernega degeneriranca, kot jih srečujemo vsak dan po naših ulicah in kavarnah. Vzel ji je telo, vzbudil je v njej ženski nagon. In njen razbohoteni nagon ji je najučinkovitejše sredstvo za dosego velikega cilja. Pod vplivom brutalne okolice, ki je v njej rasla, je postala Sonja nič več in nič manj kot bur-žuazna vlačuga, vlačuga, »kot se spodobi«: model, ki je številno za-
stopan v »boljši« družbi, ki se mu morda vsak dan klanjamo, ki pa samo slučajno ne zdrči tako globoko, kot je padla Sonja.
Denar, bogastvo je Sonji najvišji postulat, ji je smisel življenja. Obdrži si sicer beraškega Ljubimca, na katerega jo veže skupnost strasti, a poroči se s Prvim' možem,, ki ji je govoril o bodoči slavi in bogastvu, ki ji pa ne more dati drugega kot okost-njaško telo in blodne privide in načrte jetičnika. Vračunala se je pri njem, razočaral jo je v njenem bistvu, zato rnui pomaga z vso rafi-niranostjo na drugi svet, zavedajoč se neuzakonjenega načela današnje družbe, da1 je zločin oblika, ne pa j vsebina. Ob zločinu je premerila ; prvič svojo moč in, kar ji je nudila j vzgoja, potencira do skrajnih mej i možnosti. Se ob živem možu ji uhaja i misel k njegovemu Prijatelju, bogatemu izumitelju, ki ji naj uteši hrepenenje po zlatu.
Dva meseca po smrti Prvega moža1 stojita žena in Prijatelj ob grobu umrlega. Žena ga je privedla sem, da ga prepriča prav na temi strašnem i mestu o — svoji nedolžnosti. Sledila i je še vedno svojemu zločinskemu j nagnjenju, a prav tu, ob grobu se ji j začne buditi neizprosna vest. »Ob , tisti uri dUhov na grobu rajnega I moža pa me je prevzelo vso: zdi se
mi, kakor da je rajnik vstal iz groba in vdihnil’ vame svojo dušo, da je spojil z mojo krvjo svoj mrtvaški okostnjak in svoje koščeno obličje. Nikdar več se nisem vrnila na njegov grob . . . Pribežala sem v naročje možu, kateremu je moj prvi mož zaupal svojo dušo.« Vzbujena vest je zanjo začetek Vstajenja, ki ga ji je pomagal dovršiti Drugi mož — ta silni značaj in globokoumni duh, ki mu je življenje zgolj umska kombinacija, ki je postavil proti običajni zmešanosti pojmov in vseobči hinavščini svoj lastni trezni nazor o življenju. Drugi mož jo je vso premagal, »njegova ljubezen je raztopila ves njen odpor, njen zločinski nagon«, a ne s »skrivnostnimi žarki«, temveč s svojo trezno im zdravo naravo, ki v svoji globini, ki je umska, sliči naravi Sonje. Ni pa mogel Drugi mož stopiti njenega zločina, ki raste za njo v čudovite dimenzije, ki izteza po njej svoje pošastne roke in1 ji grozi ugonobiti vso srečo ljubezni, ki jo je komaj našla in spoznala. Se živi priča njenih grehov, njen tovariš v zločinu: Ljubimec, ki grozi ugonobiti njeno mlado srečo, če mu odreče pomoč iz moževe blagajne. »Nikdar ni konca zločinov, ker prvi rodi drugega, iz1 drugega izhaja tretji . . . zločini vznika iz zločina, vsaka kazen je nov zločin, vsak zločin je ka-
zen za prejšnji greh . . .« Takrat pa, ko izgubi Ljubimec možnost nadalj-nega izrabljanja, zahteva od žene, da umori moža, drugače ji zagrozi, da bo z objavo pisem' uničil njeno srečo. Da bi obvarovala moža pred strašnim razočaranjem, ga skuša usmrtiti, a nakana se ji ne posreči. Med obema pride db razjasnjevanja in žena mu prizna vse. A kdo naj izlušči iz strašnega kaosa potvar, grehov — resnico? Ali je lagalal preje
—	laže li sedaj? Njen skok skozi okno mu razreši uganko.
V epilogu so zvezani v skupno življenje vsi trije. Ona — telesna razvalina, a z očiščeno dušo, njen nekdanji Ljubimec, ki se je spreobrnil ob pogledu na njeno razbito telo, in' njen mož. Poslednjega trpljenje se je pričelo tedaj, ko jo je prinesel napol mrtvo v sobo, in sedaj | trpi ob njej, kajti veriga greha, zločina, kazni in vstajenja je zvezala vse tri — za vedno.
Povsod drugod je navada, da pri analizi književnega dela nihče ne podaja njega vsebine. Pri nas bo to potrebno toliko časa, dokler se ne bodo g. kritiki »vodilnih« dnevnikov potrudili prečitati delo in ga vsaj skušali doumeti in v svojih »kritikah« pravilno raztolmačiti. (Konec prihodnjič.)
Alkohol in še marsikaj je tudi strup za narod. Točno se pa dvignjenje blagostanja takoj navaja kot protistrup, proMemdticnb sredstvo sicer, pa vendar nekaj. Dvignjeni« blagostanja bi bjlo tudi za verski strup dokaj učinkovit protiutež. ČepTav vsi vetrn* da je dosega blagostanja dolgotrajen proces, ki ga mora delavstvo šele izzvati in stopnjevati, toda če prigodom govora O verskem! strupu to pribijemo, je saj' nekaj ugotovljeno, kajti s«m suhi povdarek, da je vera strup, ne bo izzval delavčeve volji. Se bolj bo pa delavcu zaleglo, če mu pokažemo, kako je verske resnice dosledno razmisliti. Govoričenje o božji volji učinkuje za vse misleče kot strup in hinavščina, kadar se kot ponižani z revščino borijo, ko vendar božja volja ne bi prišla ob svojo veljavo ob ugodnejših gospodarskih odno-šajih. Strup je vera tedaj, kadar jo zlorabljajo, da napravijo iz pomanjkanja, v katerem žive reveži, čednost, med temi ko se življenje bogatašev označuje za pregrešno.
Človek sam pa zanaša v verstvo strup, ko pravi: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« pri tem pa misli, daj ga vsaj meni! Vera goji skupni interes, sodobnik pa goji živinski jaz-interes. (Shaw: Kakoršen je človek, takšen ie njegov bog.) Doklej in zakaj tako? '
Po tej poti — to izkušaml sam, da delavčev jaz-interes potem znanih mu verskih pojmov spremenim' v skupni interes — je treba zasejati razredno zavest.
Ravno socijalistično osvetljevanje Verskih resnic zanima delavca. On se resnično želi »opija« osvoboditi in vsako tozadevno spoznanje tvori svetlo točko njegovega bornega življenja.
Tisti pa, ki misli in želi to človekoljubnost izvrševati, mora verske resnice pravilno razumevati, povprečno delavsko dušo poznati , in vsaj vedeti, da možnost verskega doživljanja predpostavlja ljudi čisto določenega duševnega obzorja, med tem ko delavska stvar zajemi ljudi enotnega doživljanja, kjer Jte treba Vsega človeka, z duševnim in telesnim življenjem heroično zagrabiti, če ga hočemo pridobiti za socijalistično miselnost.
Po tej ekspertizi se vračam k članku, da Še ubranim namišljenih trti ztnot. "Članek mi vsiljuje trditev: da so boljševiki brezverci, šocijaldentokrati pa Verski ljudje. Tega nišem nikdar mogel trditi, ker poznam postanek in kolikor toliko zgodovino obojih. Ločim poVrh tbeiiem od religije, šem torej na -jasnem Zastrali idealistične fn fita-terijahstične religije. Poleg tega Vem, da je boljševhrem rde^Jistlčno modroslovje iz sVojega okvirja odpravil in umevam posle-
dice tega. Poznam Plehanova po njegovem j delu ^Grundprobleme des Marxismus«, vsled češSt ražumeth, zakaj da J® bštal Plehanov menjševik; ker mu boljševizem ni mogel, oziroma še danes ne more nikomur nuditi: svobodo Vesti. V tem je jedro.
Dočim vlada med socijaiisti ali kakbr jih »Del. PoL« imenuje socialdemokrati svoboda .vesti, kjer najdejo priznanje tako verni, kakor neverni (Plehanov), more biti boljševizem zatočišče zgolj nevernim (are-ligioznSirr, atneištom in pantheistom1 mate-rijalistične religije).
Nisem za dokaz navedel dveh imen, temveč sem jih navedel kot primer. Ker »Del. Pol.« o vernosti marksista Maksa Adlerja dvorot, navedem še kot primer religioznih marksistov Friedricha Adlerja in Ottona Bauer-ja, da tudi ta dva oceni, nakar mi bo mogoče se povzpeti do člankar-jeve miselnosti.
V	osporenem članku sem samo namignil odnošaj verstva do despotičnega soci-jalizma (komunizma ali boljševizma) ter demokratičnega socijalizma, danes po gorenjih ugotovitvah grem dalje. Lenin je vedel, v kako tesnih zvezah je verstvo z modroslovjem (prav nasprotno kakor član-kar v »Del. Pol.« trdi), zato se ni odkrižal samo pozitivnega, na osebnega, breztelesnega boga se opirajoča verstva, marveč se je moral odkrižati tudi njegovega izhodišča — vsega idealističnega modroslovja.
Pri Leninovih vernikih je nastopilo to, kar člankar o veri obče povdarja: verovati so morali to, o čemur niso smeli ali mogii premišljati, odnosno hišo smeli verovati tega, o čemer so po tradciji premišljevati mogli. Kajti pri Leninu kot) konsekventne-rnu materijalistu ni človeška družba samo-gibna ali samotvoma, marveč je to lastnost neskončne narave, katere končni del je družba. Zategadelj religiozen odnošaj člo-vejta do neskončnosti ali modrosloven pd-nolaj človeškega mišljenja k hčskončnl tšti-nitosti tudi Zanj kot marksista ne izhaja iz družbe, marveč »Z človeške vezanosti ali omejenosti (Begrenztheit).
Dokler bo čloVek in Z njim prostorno in časovno neskončna narava, Se njenemu vplivu na njegovo zavestno in ne^avestoo mišljenje m 'ravnanje ne bo mogel odteg-ftfiti. Na tej točki je Lenin sklenil, da mate-rijalistična religija ostane, idealistična pa da trtdra pasti: sVoboda '■vesti je nehala. Leninov socijaitzem je zato despOtičen in združen z nasiljem, dočim je ostali socijafi-zem demokratičen, socijalizem prepričanja, brez načelne VpOrabe nasilja.
Zadnjič iztažerto In dsporemp mišljenje: kar Znancfet he Zmore, htbra rešiti VetstVo,
proglaša člankar kot čudno mišljenje za marksista. .Rešena pač morajo biti vsa Vprašattja, kakor srno žgbrdj Videli; S6V8, če pravilno ali pomotno, to je nekaj, drugega. Če vtaknemo glavo v .poseki kakor ptič hoj, zadeva gotovo he bo boljša in tiifli boljši marksist zavoljo tega ne bo nobeden.
Radi marksizma imam bridke izkušnje. Največ onih, ki so bili mnenja, da je kul-minacija marksizma v brezverstvu in nasilju, si je izbralo konkretnejše malike, ko so videli, da njih teorija ne uspeva. Zadovoljen sem, ker sem' našel pri marksistu Pietzgen-u za to sledečo razlago: »Mit dem frivolen Atheismus (brezbožtvo), wie ihn die Aufklarer gebracht, ist es nicht genug. Diirre Gottesleugnung erzeugt immer wie-der einen Gotzendienst.« člankar tudi ne more umeti, kako nai razumen človek prepušča religiji, verstvu to, česar znanost do trenutka še ni razvozljala. To je enostavno, hočeš nočeš, vsekakor moraš, ker to ni odvisno od razumnikove volje, posebno tedaj ne, če je marksist, vsled tega ekonomski determinist, ki odvisnost od zunanjih odnošaj e v umeva in veruje.
Končno še priznam, da teološka vprašanja, ki se povsod ponujajo, rad spreminjam v posvetna1 in da korakam' od tradicije in znanega do novega. Tako sem prodrl do razumevanja Marksovega socijalizma. Smatram ga kot gibanje za osvoboditev človeka iz telesne duševne sužnosti po proletarijatu. Tu in tedaj bodo tudi član-karjevi brezverci našli svojo življensko pravico, če ne bodo mogli postati verni. Da bi ne hoteli postati verni, tega iz previdnosti ne trdim, da ne padem v nemilost pri »pravih« marksistih.	—t—
Kncert akademikov v Delavski zbornici v Ljubljani, V soboto, dne 22. junija ob
S. uri zvečer (priredi »Akademski pev-iki zbor« v dovoramj Delavske zbornice v Ljab-liani koncert <t& ljubljansko jo okoliško delavstvo ia mazne&deastvo. Zbor 50 <mkri!ih pevcev pori vodstvom .g. Franceta 'Marolta bo napelo 10 umetnih in 4 ljudske pesmi. 'Nastopita tudi solista gdč. Anka Mezeifcova (sopran) te if. Marjan Rus (bas). Prav v zad!-injem času fe jmiel zbor tri koncerte: v Celja, v Maribor in v Ljubljani. Š tenu svojimi nastopi je zbojr dokazal, dla mu pri nas ni noben drug Aor Ido*.' - Zato no prav, da se zlasti čkai Airiih pevskih dnrftev te<g*a koncerte 'gotovo udeleže. Študentje Wfi «t-recno 'hočejo, dla p>okažejo idejo, vsebino in izraz svoje pesmi našem« delavstvu.
Vstopnina tje ihalefekosErta, ker tfc«,	ar
Bjšklh iteŽkriV. ______________________
2 Din. Predprodaja vstappk: ,je v knjižnici Delavske atbornace tea MMdMtevi ce»ti in pri detevtskth oriSen&acijalt,
Maribor.
Katehet Rezman. 'Prebivalstvo Maribktlra, žJašfcJ pa starteži atrolki, ki jih poučuje kaltehet Rezsnan, se čudijo ter cagraža^o nad! tern, da omenjeni gospod še vedimo vriši Svojo katehetsko tonlccijo, če ravno je ibil obsojen kot sokrivec pri potvarjanju vtoai. Kjti jialsno je, da mora Ibiiiti vsaka vizijjofa mladim e sama kristalbo čista. Nikakor se ne moremo strinjati z načelom: »Ne glejte kaj delam, marveč poslušajte, kaj ulčiim!« Takšne osebe niso 'tedaj sposobne, 'da ibi vzgajale mladino. Opozarjamo tedaj v poštev prihajajoče oblasti, da pošto oa jo konsekventno, ako že nima cerkvena oblast toliko moralne sie, da 'bi sama ukrenila^ 'kar je potrebno. Opozarjamo na Dunaj! Niaj se ne vali nikar krivde na brezbožne sodru-ge, če bo cerkev imela' od tega kako škodo. Sicer pa e posebbfe- vprašanje, če je spl ob združljivo, da katehet, ki .je nekiak državni uradbik, še 'vedno funlgira pri »Zadrugi« kot vodilna moč, medtem ko minister saobračaja dr. Korošec svojim uslužbencem iz ozirom na finančni zakon za leto 1929-30 tega ne dovoljuje. Konično je tndi vprašanje, če je v rede, da gospod! Hrastelj še vedtto sedj v mariborske«* občinskem svetu. Kar velja za Petra to naj velja tudi isa Pavla. M nogi riaši sodrugi se bodo spominjali, kakor so klerikalci vedbo to povsodl iskali dlake v jajcu ter obla*-sti isijili, naj tega ia onega črtajo iz volilnih imenikov, ker je zamesil to to to malenkost, brbota v svojem o-*u pa ne vidijo.
fliteteo IcopalHče bo iprihiodnS teitea z ■ozirom na sneženje pametS* kotla: **p*#ov
■toteMMa
M\mm protialn mm
po izredno znitanih cenah, samo le do sohtofli, fuftlfa. Tvornlšha zaloga perila.
J. KADNtČNtK, davni tlb 11.
Vsakdo si'inora ogledati naše reklamne cene in halo zalogo.
PrNliaMlriilte narolnike
ta ..Delavsko PoMttko!“
■ :
Advdkat
Dr* Miloš
je otvoril advokatsko .pisarno ter jo pridružil 'pisdtni
Dr.	Hojnika
advokata v Mariboru
Aleksandrova £2
P. n.
•Cenjtenemu občinstvu nazhabjbm. da sem 15. jupija 1929, btVbrfl ba Ro-lovklcem trfla dav. i
gostilno Rotovž
Točil bom prvovrstna plriitna dalttta-tinska in štajerska vina kakor tudi pivo. Dnevno sveže morske rtfee na več načinov pripravljene. Topla
in mrzla jedila 'po bajnižjth cenah. Postrežba točna Z aob i lervoD i sk še pri poročam,
ion* POVODfHK.
v imm
toplopriporočacenj.odlemalcem svoje prvorazredne 'izdelke ras-ličnih najfin. čokolad In bonbonov
AH ste te krili f
5vo|«e potrebe v tiskovinah ■
o
Ddbavljdmo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi inpb hajnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica it. 20
I. M ARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA K. Z. Z O. Z.
Usun. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderoo in higljeiuko uro jena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno mamko D. P.
Se jamaailMte JtoiumAMA 1= sOFTIVnC ISfilreliC
za mline, žagfe in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta !13.
Produktivna zadruga nilzarskm mojstrov
r. i. z o. z.
Maribor, 'Votrlnjaka ulica 18.
MlAtoittltt t.as'na izdelava vseh vrst pohiitva od navadne do najfinejSe Izdelave, iz mehkega, trdega kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znlzanlh cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno teto garancije. Mamo pri I*i<»cluUtl»i|t drugi mlzarakih mojštrov, Mari VctrtnjHlca ulica 18.
z«.
bor,
Tvornica Štampiljk
In prodaja v to stroko spsdaločlh potrebščin
T. foklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
Važno za vse!
Vsakovrstna popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in mbtomih koles čez zimo, Vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica
iJUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14.
Clektrotelinlžna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 6.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkušeValnfca, 'točna in ku-Jantna postrežba, zmerne cene, nakup m prodaja porabljenih motorjev Ih Uitnamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta. t- i. za‘čas od ■I. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnniscnes Lexmon. Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni aborienti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV.. in 1 S (šiling) za pošto in znvojnino.
Kovteki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Maribor«, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru, — Za konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.