Si. 25.
Maribor, dne 6. junija 1911.
Tečaj XLY
Ust ljudstvu v. pouk in zabavo.
i poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavsiri)«!» tisStele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, ¡—i List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol,
Jgisaja vsak četrtek in velja s Seštelo 6 K. Kdor hodi sam ¡^kovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi stanejo 10 vin« >— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, —. Eokopisi se ne' vračajo, cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopae petitvrsie za enkrat IS sisa sa dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj do srede zjutraj,
zaprte reklamacije sq poštnine proste,
Upravništvo:. KoroSka
Ne
w
Se teden dni.
Samo Še teden dni nas loči od 13.. junija. Termin je že zelo kratek in treba je, da izpolni vsak naš somišljenik v polni meri svojo dolžnost, da bo znaga na celi črti častna in sijajna. Razpoloženje za naše kandidate je v vseh okrajih izborno. Poročila iz vseh shodov so ugodna in pravijo o velikem navdušenju. Treba je samo, da poskrbimo za mnogoštevilno udeležbo na dan volitve. Zaupniki in zavedni somišljeniki, agitirajte od moža do moža, razdelite si vasi po hišah in poskrbite, da bodo šli vsi mlačneži na volišče., Obračamo se tudi do našega ženslva, ki naj nam pomaga. Žene in dekleta, povejte svojim brezbrižnim možem, očetom in bratom, za kaj se gre. Poskrbimo, -da nihče ne ostane doma, in potem bo zmaga naša in popolna.
Zavedajmo se, da moramo z našimi nasprotniki za vedno obračunati. Nobeden zaveden kmet in mladenič naj nikar ne pozabi, da so ljudje, ki se sedaj smukajo okrog nas, in lovijo naše glasove, zavezniki ljudi, ki so imenovali slovenske kmečke fante — svinje. Ne pozabimo, dasonajožefovo 1907. liberalci, ki se sedaj tako prilizujejo našemu kmetu, pljuvali na sloven-skekmeteinjihorikladalizbrezsram-n i m i priimki. Proč s takimi ljudmi!
Roblekovo krščanstvo.
1. Dne 25, novembra 1906 je govoril dr. Kuko-vec na liberalnem shodu v Rajhentourgu sledeče besede: „Upam si naše nasprotnike pri /„jSlov. Gospodarju" javno obdolžiti, da proti svojemu prepričanju bobnajo v svet, da ima vera v nas kakega nasprotnika." .(Glej „Nar. List" 1906, Štev. 6, 2. stran.)
Mi pa danes povemo dr. Kukovcu in proti-verskemu Robleku javno v obraz, da proti svojemu prepričanju bobnata vi svet, da nista nasprotnika sv. katoliške vere. Pobožni Roblek, blagovolite nas pazljivo poslušati:;
Sv. pismo uči: Brez vere ni mogoče Bogu do-pasti (Heb, 116,) in veliki katekizem pravi: Vera je k zveličanju neobhodno ,potrebna (vprašanje 21). G. Roblek, naj Vam politikujoča učiteljica Ahtig poišče dotična vprašanja katekizma, ki jih v tej razpravi navajamo. Človek more spoznati svoj večni namen samo po veri in ga doseči edino tedaj, Če živi, kakor ga vera uči (vprašanje 22). „Kdor pa ne vjeruje, bo pogubljen." Tako pravi Bog, naš sodnik. (Markus 16,, 16.)
Kaj pa uči Roblekova Narodna stranka?
„Narodni Dnevnik" štev 249 z dne 30, oMobra 1909i sramoti sveto vero, da je „/strup" iz Judeje. In strup je zelo nevaren in škodljiv. Torej je sv. vera po nauku Roblekovega evangelija Škodljiva in nevarna. Tu ga imaš! Bog uči: vera ije neobhodno potrebna, Roblekova stranka pa se drzne bogoskrun-sko po svojem glasilu govoriti: Vera je strup, je Škodljiva. Sedaj razumemo, zakaj |je Roblek 1. 1907 na nekem shodu v, Savinjski dolini jalvno rekel: „Prijatelj duhovnikov nikoli nisem bil, pa tudi ne bom!" Roblek je nasprotnik vere, torej umevno, da je tudi nasprotnik duhovnikov.
2. Pri mestu Cesareja Filipi je siv. Peter na ^Jezusovo vprašanje: Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov, odgovoril: „Ti si Krifetus, sin živega Boga." Jezus je odgovoril: „Meso in kri ti tega nista razodela., ampak moj Oče, ki je v nebesih." (Mat. 16.)( Glejmo zopet! Nebeški Oče uči po sv. Petru: Krisjtus je sin živega Boga, torej Bog. Katekizem, vprašanje 109, tudi uči: Kristus je edini sin Boga Očeta, Bog in Človek skupaj, naš Gospod.
RobleV, Kukovec in drugi nafodni strankarji pa učijo: „Narodni Dnevnik" od dne 30. oktobra 1909, da je nauk o Kristusovem božanstvu zmota. Zmota |}e torej u&iti, da je Kristus Bog. Vprašamo ¡Vas, gosp-Roblek, ali ste krščanski človek, če učite v pobra-timstvu z Vašimi naprednimi bogotajci po Vaših glasilih, da Kristus ni bil Bog. Vaša stranka in z njo posredno tudi Vi tajite božanstvo Kristusovo in Vi hočete duhovnike in naše odločno verne može prisiliti po divji in surovi bandi, da Vfcs priporočamo In ¡volimo za poslanoal	.se&srs (<&«*&
3,	Jezus je postavil sedem svetih zakrajknentov. Zakramenti nas posvečujejo, (Katekizem 528.) Posebej podeljuje zakrament svete pokore posvečujočo milost 'božjo in mir vesti. Tako uči v božjem imenu sv. cerkev, (Katekizem 638.) Slišimo pa, kaj uči Roblekova stranka: ,,'Spovednica je naredba, ki že tisočletja iz-mozguje in pohujšuje naše ljudstvo." Tjako „Narodni List" dne 4, marca 1909. In dne 9. novembra 1909 v istem listu na drugi strarai očitno zasmehuje spoved in sveto odvezo. Dne 28. marca 1907 pa je isti list pisal, da po misijonih (kjer se spoveduje) padajo ljudje v versko blaznost in da se po spovednicah. vliva strup v srca kmečkiih deklet.
Gospod Roblek, ali bodete v očigled teh proti-iverskih napadov na svete zakramente trdili, da ste Vi in Vaša Narodna stranka krščanski? Kristusove svete zakramente s tem, da pomagate izdajati protiverski evangelij Vaše stranke, zašramujete, na (vse zadnje pa se še pustite nazivati: vzorni katoliški mož! O ironija!.
*
. .
4.	Katoliški kristjani častijo in na pomoč kličejo Marijo. Zakaj, to najdete., gospod Roblek, y odgovoru katekizma na vprašanje 377.
Poglejmo, kakšno stališče pa zavzame Roblekova stranka napram češčenju Marijinemu. V svojem glasilu Štev. 29 iz leta 1907 so Roblekijanci pisali: da je najizlobnejše izrabljanje vert&epa čuta ljudstva, če se ljudje vabijo na romanje v Lurd, in dne 21. maja 1908 so pisali Roblekovci: da je ¡verska zaslepljenost, ker je romalo nad 600 Slovencev v Lurd počastit Marijo. — Savinjčani, ki romate tudi radi k Mariji v Petrovče in k Mariji Pomagaj, ali ste slišali, kako vas zato psuje Roblekova stranka. „Zaslep-ljence" Vas imenuje, Ne, gospod Roblek, Vi, ki indi-rektno sodelujete pri tiskanju takih žaljivih psovk na Častilce Marijine, Vi ne smete biti poslanec ljudstva, ki po večini vneto časti Marijo. Povemo Vam, da kr-ŠSafnstvo moža, ld gre roko v roki s sovražniki Marijinimi, ni piSkavega oreha vredno, ker je izrazito protikršlčanstvo. Vedite pa tudi, da je ljudstvo, čigar poštena dekleta Vaši žalski agitatorji po shodih imenujejo „zamaknjene Marijine devičice", V$Še po liberalnih letakih toliko hvalisano ¡„¡vzorno krščanstvo"
že sodilo. Prazna zunanjost!
*
* »
5,	Jezus uči po sveti cerkvi, da so Škofi, ki so s papežem v zvezi, pravi naslednifld apostolov. (Katekizem vprašanja 203.) Papeža in Škofe imenujemo skupaj učečo cerkev.
Kaj pa pravi k temu Roblekova stranka? JŠko-fi so lopovi (lumpi), ki tirajo v svoji neumnosti ljudstvo v moralno pogubo. („Narodni List" dne 18. nov. 1909). Stranka, ki tako predrzno sramoti cerkvene kneze, je očtividno proticerkvena in kdor Robleka voli, je istotako nasprotnik svete cerkve.
*
. »
6.	Roblek je na javnem shodu z besedo in dejanjem pokazal, da je nasprotnik duhovščine.
Kdor je nasprotnik duhovščine, je tudi nasprotnik vere in cerkve. Kakor ne more obstati kmetijstvo brez kmetov, tako tudi cerkev ne brez duhovnikov. Zato pravi sveto pismo: Boga se mora^ bati in njegove duhovnike spoštovati.
Kaj pa piše Roblekova stranka o duhovnikih: :„Nikjer ni toliko lenuhov, pravih trotov, kakor med duhovnika. („Narodni Dnevnik" od dne 6. jul. 1910.)
Narodni List" pa imenuje duhovnike: črne ljudske zapeljivce. ),^Nar. List" dne 30. junija 1909,) K$or duhovnikom-učenikom veruje, o njem pravijo Roblekovci („Nar. List" dne 15. septembra 1910), da ima otročje verujočo kmečko dušo. Tako ostudno napada Roblekovo glasilo katoliške duhovnike. In vendar so ravno duhovniki vedno stali na braniku za pravico slovenskega naroda, tako da je sam ^Slovenski Narod" dne 6. maja .1905 zapisal besede: .„Največji zaščitniki slovenskega jezika so pač slovenski duhovniki." Da, tako je v resnici. Duhovniki so branitelji verskih in narodih svetinj in skrajna hudobija je, Če uganja nemčursTra Nafodna stranka orgije sovraštva proti slovenski duhovščini, Duhovščina, ki živi v najtesneji zvezi z ljudstvom, ljubi to ljudstvo. Verno ljudstvo pa ljubi svoje duhovnike in se bojuje z njimi proti verskim sovražnikom. Takšen verski sovražnik je v Savinjski dolini kandidat Nar. stranke: Roblek»
RoMek se je postavil v vrsto strastnih verskih nasprotnikov. On koraka ž njimi v boju, katerega so narodni strankarji napovedali katoliški cerkvi meseca maja 1909 v rajnem „Nar. Dnevniku", rekoč: „Začeli smo velikanski boj zoper sto- in tisočletne tradicije." Roblek je, kialkor sledi iz gornjih dokazov, protiverski kandidat. Le tako je tudi mogoče, da je tožil žalskega gospoda župnika, naj da 20.000 K, 'katere je Roblek iz žalske posojilnice za zidanje nove cerkve podaril, nazaj. Dr. KarlovŠek je vzel proces v roke, a opravil ni ničesar. Roblekj je tožil na kn.-šk.. ordinarijat, pa tudi ni opravil nič. Slobodno mu je pa, da proda iz cerkvenih sten za 20.000 K materi-jala, in — zrušena bo cerkev, katero so vsi žalski iarani in ne Roblek postavili.
Savinjčani so Roblekovo nekrščanstvo spoznali.. Ce je pisal „Narodni Dnevnik" dne 6. julija 1910 na prvi strani v tretji koloni: „¡D evetin devetdeset odstotkov vernosti je plod nezadostne izobrazbe", mu povemo, da se je zmotil.
Savinjčani imajo poleg vere že toliko izobirazbe, da so spoznali v Robleku zastopnika nelkrščanstva in mnogi, ki bi sicer ne šli volit, pravijo: Sedanji politični boj je verski boj in zavoljo vere pa gremo volit.
Savinjčani, ki ste Še zvesti sinovi vaš.e matere sv. cerkve, dne 13. junija na volišče!
Odlični duhovnik dr. Anton Korošec je kandidat krščansko-vernih mož.
Dejanski nasprotnik svete vere pa je vsak, ke-dor zapiše na volilni listek Roblekovo ime. Zmagati mora dr. Anton Korošec in z njim zmaga v Savinjski dolini vera.
Ražne~novice.
„Slovenski Gospodar" od dne 29, maja ima tu- 1 di prilogo kakor „Straža" ofd tistega dne, samo „Gospodarjeva" priloga se drži „¡Gospodarskih Novic", ker je tiskana na tisti poli.
C. kr. Pivko, znan po Sloveniji kot železni obroč pravice, je imel te dni shode po ptujskem okraju, na katerih je na nečuven način napadal kmečkega kandidata BrenČiČa,. Čeprav sam kmečkega rodu, ne mara ta obroč več za poštene kmete, ampak za gosposke škrice. Kmetje, pazite na železni obroč pravice!,
Zavedna občina. Občina Sv. Jakob v Slov. goricah je v seji občinskega odbora dne 5. t. m. slde-nila na predlog gospoda KejfiŠa slovensko uradovar nje. Zivio!
Pomota. Na zadnjem dr. KorošiČevem letaku se je vrinila neljubla pomota. Ko se omenja znano Roblekovo glasovanje od dne 28. nov. 1907, M bi naj u-ničilo našega živinorejca,, je tiskarski škrat napravil iz letnice 1907 - 1911.
Za „Slov. Stražo" je daroval gospod Ketiš lepo Število obrabljenih poštnih znamk.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Celje, Vransko je:
Or. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor.
Shodi dr. Korošca. Dne 2. junija je imel dr. Korošec volilni sestanek v L p t u š u v vrlo narodni hiši gospoda Zvjajgarja, po domače KolŠeka. Ko je gospod kandidat razvil svoj program, je Še vspodbud-rie besede govoril gospod Zvajgar, Letuš stoji zvesto ob strani katolijško-narodne stranke. — Dne 4. junija je imel dr. Korošec shod na Vranskem, ki se je mirno in dostojno izvršjl. Predsedoval je g. Lukman, govorila sta gospod kandidat in gospod RanČigaj. Popoldan istega dne je bil shod Slovenske kmečke zveze na P o I z e 1 i, na katerem se je predstavil g, kandidat svojim volilcem. Predsedovala sta gospoda deželni poslanec Terglav in župan Jelen. Govorili so gospodje kandidat dr. Korošec, RanČigaj, Cremošinik*. Kolšek in .poslanec Terglav. Navduš/enje je bilo veliko. — Dne 5. junija zjutraj je imel dr. Korošec vo-Jilni shod v V o j n i k u pod predsedstvom domačega gospoda župnika Potovšeka. Shod je izvrstno izpadel, posebno ker so liberalci skrbeli, da smo lahko na licu mesta videli liberalni neredek. TMi dr. Hrašov-Čev koncipient dr,- Koderman je zunaj zborovališča parkrat brezplačno odprl svoja usta, potem pa sta jo s ciril-metodarskim Prekoršekom odkurila in liberalne zabave je bilo konec. Navdušenje za kandidata g4 dr. Korošca je vsepovsod veliko*
Celje. Volilni shod, ki ga je včeraj pri nas priredila Slovenska kmečka zveza;, se je sijajno obnesel. Udeležba je bila ogromna. Mnogobrojna množica je z največjim zanimanjem poslušala govore, katere so govorili dr. Leskovar, dr» Hohnjec in vikar Gorišek. Predsedovlpla sta temu prelepo uspelemu shodu župana .Glinšek iz celjske okolice in Koren iz Petrovč. Zborovanje je zopet dokazalo, da je celjska okolica, v kolikor je narodna, ob enem tudi odločno katoliško-narodna in da se nafti vrli in pošteni kmetje ne dajo zastrupiti od tistega strupa, ki ga grdobna liberalna žrela bljuvajo v celjsko okolico in po celem Spodnjem Štajerskem. /Tisto sveže in veliko navdušenje, ki se je na bimtoŠtni pondeljek pojavilo na celjskem shodu za kandidata S. K. Z., nam je porok, da bodo vsi kmetje v zvezi s poltenimi krščanskimi delavci volih dr. Korošca, ki bo imel v celjski, okolici velikansko večino!
Roblek in nemškutarji. Iz Polzele se nam piše: Med Narodno stranko in nemišfloitarji se je sklenila zveza. Liberalci ne bodo več nasprptovali šulverein-ski šoli, za to bodo nemškutarji volili Robleka. Na Roblekovem zborovanju so bili že nemškutarji, ki pošiljajo svoje otroke v šulvereinsko šolo, vsi navzoči in so glasovali za Robleka. ¡Tftidi ¡ta nemškutarska zveza ne bo Robleku pomagala do zmage, ker je pokazala liberalno stranko v vsej njeni grdobL
Celje. Tukaj se govori, da so liberalci v obup-nosti sklenili za Savtlnjsko dolino kompromis z nemškutarji. Grdo dovolj, toda tudi to jih' ne reši. Istih 120 nemškutarsikih glasov, ki jih je zadnjič dobil Vo-dopivc, bomo s tem bolj intenzivno agitacijo za dr. Korošca še. tudi odvagali s poštenimi slovenskimi glasovi. Liberalcem teče voda v grlo, za to pa na delo, da bo zmaga sijajna!
Braslovče. Od nas so se udeležili Roblekovega shoda na Polzeli vsi oni, ki pošiljajo tje v Šulvereinsko šolo tudi svoje otroke. Naši narodni kmetje so o-gorčeni nad najnovejšim prijateljstvom Robleka z vsemi nemškutarji. Tukaj se bije boj proti prodirajo-Čemu nemškutarstvu na Polzeli, a Roblek hdii semkaj,, sklepa ž njimi zveze in jim deli svoj — blagoslov!
Žalec. Vsi od znanega Ježovnika,, po domaČe Fervega, odvisni nemškutarji so dobili migljaj, naj volijo Robleka, Nemškutarija cele Savinjske doline se zbira, dai nastopi za Robleka. Tudi iz Polzele prihar jajjo slični glasovih Kaj je Roblek nemškutarjem za to uslugo obljubil? Vsi Slovenci imajo tem večjo dolžnost, da delujejo za izvolitev slovenskega kandidata dr. Korošca. Savinjska dolina ne sme imeti poslanca, ki sklepa zveze z nemškutarji, Kukovec z Mosconom, Roblek z Fervego in Verdnik naravnost s Sudmarko. ¡To je lepa liberalna stranka!
Teharje. V nedeljo dne 11. junija po rani sveti maši priredi Šentjurska kmetijska podružnica živinorejsko predavanje v Šoli na Tieharjih, h kateremu pride gospod živinorejski nadzornik Jelovšek, Živinorejci, pojdimo poslušajt!
Dramlje. V nedeljo dne 11. junija po večerni-ca|i priredi Šentjurska kmetijska podružnica živinorejsko predavanje v novi šoli v Dramljah, h kateremu pride gospod živinorejski nadzornik Jelovšek. Živinorejci, marsikaj koristnega boste slišali, pridite torej v obilnem Številu!
Žalec. Liberalci so v svoji skrbi za Robleka začeli politične pogovore s 41etnimi otroci. Saj tudi pisarja njihovih listov to jasno dokazuje. V Žajcu so otroka tajnika Zupanca vpletli v važen političen pogovor in iz njega izvedeli, kfckor ve poročati lažnjivi „Narodni List", da „so gospod kaplan Schreiner obljubili mleko zaistonfl v farovžu" očetu, če bodo pridni. Da je vse skupaj čenčanje, ni treba dokazovati. Pri liberalcih mora biti straišna praznota tam, kjer imajo drugi ljudje možganec da so primorani polniti svoje liste s takimi budalostmi. Pa Žalčani hočejo biti na vsak način prvi v naprednosti in v neumnosti. Sicer bi pa moral biti tudi naš gospod kaplan strašno mogočen, če bi meni nič tebi nič farovlšlko mleko obljubljal ljudem zastonj. Vidi se pač, da so liberalni (lop i suni v Žalcu Še precej mlečnozobl, ker hočejo z mlekom dokazati zmožnost Roblekoivo za poslanca. Namen cele čenčarije je pa ta, da hočefio liberalci zopet strašiti s povišanjem 'duhovniških plač. :To podlo in neumno sredlstvo so liberalci rabili že večkrat, a vsakokrat bili tepeni pri volitvah^ In tako bo tudi sedaj. Roblek pa je lahko vesel svojih ljudi.
Žalec. „Nar. List" pravi, da je Žalec gospodu Zupancu „oče." Saj res! Pri naravnost beraški plači je vestno opravljal težavni posel žalskega občinskega tajnika, dokler ga niso odpravili za to, ker ni hotel piskati po shofdih. Komaj je prišel bivši trgovec Mikuš na njegovo mesto, je bila tajnikova plača povišana ravno za polivico. Ce bi imel gospod Zupane za očeta Žalec, bi moral lakote umreti! Tako ¡je nič drugače! Kar pa zadeva žalsko, „očetovstvo", bodo morebiti liberalci v Žalcu poznali star pregovor, ki pravi: Kdor se z ŽalČani brat'a nima kje orat! Ce Še ne razumete liberalčki, bodemo Še bolj jasno govorili. Ce se Roblek teh ljudi ne sramuje, je to njegova stvar, a ugled njegov pada v isti meri, kakor ugled žalskih liberalcev.
Roblekovi shodi. Na Teharjih je Roblek zboroval na binkoštni pondelijek pri posilinemšjkem Jo-Štu. Na shod so prišli nemškutarji, katerim je Roblek zatrjeval, da bo vsem narodnostim pravičen. Slovenski kandidat obeta nemškutarjem pravičnost. Na Opo-fci je bil Roblekov shod Še bolj klavern. Nekaj časa je bil samo en naš pristaš navzoč, potem Še le je pri-
šlo kakih osem socialdemokratov, ki so obljubili, da mu bodo pomagali v boju proti „Črnim." Tako bi torej bila gotova socialdemokraškarnemfekutarska-libe-ralna zveza, Heil Roblek!
FarJL Vsi govorniki krščanskega. Robleka imenujejo duhovnike v javnih govorih edino le farje. G,. Roblek jih čuje, a, njegovo krščanstvo molči.
Drami je. Dne 15, maja, ko je imiel Roblek pri nas preimeniten shod, so se prigodile našim liberalcem velike nesreče. Eden je izgubil „cigaršpic", drugi verigo od ure, gospod 'Jamovič si je p(o$kd!doval grlo, da se je moral še tisti dan peljati k zdravniku v St. Jurij, nekemu Četrtemu se ni drugega prigodi-lo, kakor da mu je koza poginila. Že dva dni poprej sta se oba z ženo pripravljala za Roblekotv shod. V velikih skrbeh sta pozabila na svojo kozo, ki jima je-v tem Sašu poginila. Velika Škoda; lahko bi jo bili porabili ter pogostili razbijajočo bando. Upamo, da bodo drameljski liberalci ponesrečenemu kozjemu po-sesltniku pomagali, da bo prišel kmalu do druge koze.
Vijolica, mirna in duhteča, bi naj Roblek bil po mnenju .„Narodnega Lista." Seveda, zakaj pa ne, če bi ne bil tako velik. Ce že on ne, pa vpaj njegovi priganjaČi, in vsi rogovileži, ki hodijo muzicirat po Savinjski dolini. Mirni in duhteci so res ti ljudje, tako duhteči, da se je njih duh razširil po celi dolini. In vse to se imenuje naprednost! Pa če že jemljete primere iz rastlinstva, da se dokaže Roblekova zmožnost in delavnost, sezite rajši po tistih' rastlinah, ki ste jih v St. Petru tako grdo poteptali in to so — koprive! ,„|Se'd!ijp" tudi mirno v kotu, kakor — vijolice!
Roblek in županski stol v Žalcu. Ko se je v predzadnji dobi gospod Širca, sramežljivo bjranil prevzeti Čaist župana žalske občine, se je predlagal Roblek za to mesto. ¡Ta pa se je branil z vsemi Štirimi, Češ, da je bolan,, da ima preveč dela s posestvom in hmeljsko kupčijo in da je pripravljen plačati rajše postavno globo, kakor pa prevzeti županjo čast. Na to je postal župan zopet gospod Sirca. Torej takrat je Roblek imel spoznanje, da niti poslov župana mag-hne občine ne more prevzeti, sedaj pa hoče biti sposoben celo za — poslanca!
Edo bo govoril? Po shodih govorijo sedaj za Robleka različni Lukači, Mahneti, Staheli, Apat, Mikuši, Piklni, dr. Kalani in dragi enaki dični ljudje, ker Roblek ne zna sam govoriti. Kdo pa bi na Dunaju za Robleka govoril ? Nihče, za to bi zopet 6 let molčal.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: P tu}, Ormož je Hihael Brenčič, kmet, spuhija.
Shodi M. Rrenčiča: Cim bolj se bližajo volitve, tem večje navdušenje vlada za kmečkega kandidata. Ne denar, ne grožnje, ne morejo premotiti zavednih volilcev. Plojevi agitatorji si brusijo pete po celem o-kraju, zlasti Študenti, kateri so vsi zapustili mesta in se podali na agitacijo za Ploja, A ravno ti študentje največ škodujejo Ploju, ker se zavedni volilci ne puste komandirati od mlečnozobih fantkov. Včeraj so se vršili shodi v Halozah, ki so nad vse pričakovanje krasno uspeli. Slede poročila: L e s k o v e c. Po rani službi božji se je zbralo vse ljudstvo, ki je bilo pri službi božji, v cerkveni hiši, kjer se je vršil pod predsedstvom č. g, O. Skamleca volilni shod. Kandidat M. Brenčič je razvil svoj program, kateri je napravil na udeležence najboljši utis. Drugi govornik g. VI. Pušenjak govori o delu naših poslancev in razkrinka laži štajercijancev, Soglasno se je sprejela Brenčičeva kandidaturat proti ni na večkratni poziv predsednika nikdo glasoval. V naši župniji bo dobil kandidat ljudstva, Mihael Brenčič, veliko veČino. — S v, A n a v Halozah. Po pozni službi božji se je vršil pri nas veličasten shod S, K. Z. Prihitelo je na shod okrog 800 mož in mladeničev iz župnij Sv. Barbara. in ZavrČ, Manjkati seveda niso smeli znani „politiki" od Sv. Marjete, kateri s strahom pričakujejo konec volilne dobe, ker bo takrat tudi konec — gratis pijače,. Ti junaki pa niso imeli toliko korajže, da bi povedali svoje mnenje, temveč so najeli par nezrelih pobičev-nevolilcev, ki so zunaj pred zborovalnim prostorom parkrat čivknili „Živio Ploj!" Shodu je predsedoval Č. g. župnik A. Vogrin, ki je podal besedo kandidatu M. Brenčiču. Kandidat razvije svoj program; njegova izvajanja so našla navdušen odmev. Drugi govornik g. VI. Pušenjak' se peča z nasprotnimi strankami in osvetli pisavo „,Sloge". BrenČiČevo kandidaturo so sprejeli soglasno volilci iz župnij Sv. Barbara in ZavrČ, proti sta glasovala le dva Marje-Čana. Ves , napor naših učiteljev bo brezuspešen. Kmečkemu kandidatu M. Brenčiču je zasigurana velika veČina,
Vurberg. „Sloga" pridno zahaja v našo občino. Da bi nas lažje preslepila, prinesla fie v 21> Števili z dne 24. maja 1911 med svojimi kandidati tudi naša kandidata Roškarja in Pišeka, čeravno ju je pred kratkim ostro napadala, Ko se je dne 7. maja vršil v Ptuju shod, se je dr. Sernec med drugim izrazil: „Kakih Roškarjev in Pišekov mi ne potrebujemo, 'da bi na Dunaju za deset goMdnarjev samo kimali, takih kimovcev mi ne potrebujemo." Sedaj pa, ko niso mogli vloviti nobenega protikandidata, sta našla milost v njihovih očeh'. Ni pa čudno, da se toliko kmečkih mladeničev odtuji kmečkemu delu in stanu, da gredo raje v mesto in tujino, Ser nas že na javnih shodih taki olikani gospodje imenujejo „stan kimovcev", Čeravno je podlaga vsem drugim stanovom. Samo tam smo dobri, kjer Je treba pjtaSati, čteset goldi-
narjev pa sme samo doktor služiti na dan, če potem koristi kaj ali ne. Mi pa smo skozi Štiri leta pazljivo sledili delovanju Roškarja in Pišeka in smo spoziuli, plačila. Zato pa jima bodemo v odškodnino za priza-da je tudi kmet izvrsten poslanec, ter vreden svojega deto sramoto dne 13. junija izvolili krepkega in neustrašenega kmeta tovari&a Mihaela Brenčiča, da bodo tem uspešnejše in z združenimi močmi zagovarjali naše stanovske koristi. Da pa ne bode kriv tega „Štev, Gospodar", ali pa „JStraža", .slli pa da se ne bo reklo, da jve to spisal kak urednik, bodi vam jasno, da prihajajo dopisi iz sredine slovenskega kmečkega ljudstva.
Sv. Trojica v Halozah. Sprejmi svet žalostno* poročilo o shodu, katerega je priredil do sita znani Linhart za Štajerčijance prvokrat v trojički iari v pondeljek dne 29. maja v prostorih še ne dolgo tukaj, naseljenega gostilničarja gospoda Jakoba Tieguša alL po domaČe „poštnega Jakeca." Noben naših občespo-Štovanih gostilničarjev ni hotel prej nikdar dati strehe zborovalcem „Štajerca", ta se je našel prvi. Značilno je tudi, da se je zadnjič v „¡Štajercu" na podel način in popolnoma do pičice brez hčerke božje, resnice, napadlo našega taiko priljubljenega in delavnega gospoda župnika. Mislil je Jaka, da si bo s tem., da je dal prostore za Ornikov volilni sh'od, ljudstvo, pridobil in novce pomnožil. Zdaj pa že bnidko toži, kaj bodo meni naši ljudje rekli. Odslej bodo že vedeli, kakega ptiča gostilna Stoji ob veliki cesti, ne sme več „Stajerc" k tebi, priti, Ce dragi Jaka ta češ biti, Slovenec bodi, vskok pa ne, s'eer idi v prajzovske gore..
Zakaj se jim gre! Neki liberalni veljak je po dokončanem shodu dne 7, maja v Ptuju proti neki o-setoi izrekel te besede: „iNi se bati, da bi vsled Plo-jeve kandidature prišel, Ornig na površje, ampak nam je samo za to, da ne bo dobil v,aŠ kandidat tako Častnega števila glasov." To je znamenje sloge in pa edinosti ter ljubezni do kmeta. Kdo tedaj bije bratomorni boj?
Glasovnice! V ptujskem okraju se razdelujejo na primer v Hajjdini glasovni,ce brez uradnega pečata. Zahtevajte takoj druge! Preglejte glasovnic« in legitimacije!
Podvinci pri Ptuju. V četrtek zvečer, to je dne 1. junija, se je zbralo mnogo uglednih kmetov iz Pod-vinc, Kieara in Žabjaka v Kurežovi gostilni k volilnemu shodu. Predsednikom izvoljeni kmet Brus je pozdravil navzoče in dal besedo, kandidatu gospodu M. Brenčiču. ki je v prajv jedrnatih in krepkih besedah, v eno uro trajajočem govoru razložil kmečki program: in spretno pobijal ugovore in laži svojih nasprotnikov. Žel je zato občno pohvalo in navdušence. Govot-rila sta Še: L. Selinšek in Franc Brenčič. H krasu» uspelem shodu je mnogo pripomogel Štajerčijanec Ou-ček, ki je s svojimi duhovitimi medklici vzbudil veliko ogorčenja med zborovalci in proti koncu pa s svojim fotografiranjem tudi dosti smeha, dokler se ni od prenapornega dela podal k počitku, katerega je bil bolj potreben, kakor pa svoje blamaiže, ki bo cslala gotovo vsem volilcem v neizbrisnem spominu. Pri glasovanju so se dvignile vse roke za naš,ega kandidata, proti ni glasoval nihče. Konečno še pripomnimo, da je bil to tretji sh'od v naši razsežni okoliški župniji, katerega je priredil naš izvanredno delavni kandidat, ki se je lahko prepričal, da stoje okoliški kmetje v ogromni večini v taboru naše Slovenske kmečke zveze.
Sv. Bolfenk pri Središču. Ljudje pravijo, da sem jaz napisal članek o Čaistitih gospodih misijonarjih v „Narodnem Listu", ker stoji tam: „Veselo so sa smehljali, ko sem jih vozij . . ,, Ker jih nihče drugi' ni vozil, kakor jaz, zato sem prisiljen, da si ljudje ne bodo kaj slabega mislili o meni, javno izjaviti, da jaz nisem pisal v „Narodni List." Jate nisem pri tistih liberalcih, ki cele noče zapravljajo, potem se pa nazadnje še zbijejo in si suknje trgajo. ¡Jaz sem bjil do-sedaj še vedno pošten človek in sem tudi član naše krščansko-socialne mladeniške organizacije ter z našimi liberalci nočem imeti mnogo opravka. Nočem še priti v slabo tovarišijo, kakor so žalibog že nekateri zašli, da je potem doma žalost in jok. Ce je pa tisti liberalec, ki je pisal v ¡„Narofdthi List", pošten in resnicoljuben, zakaj se ni podpisal, kakor se podpišem jaz? — Bolfenk Gregorinčič, kmečki sin v Jastrebcih.
Pfuj. Plojevi agitatorji in prijatelji pripovedujejo vsakemu, da je dal Ploj 10.000 K za volilno agitacijo. Ne vemo, ali je to res. Toliko pa je res, da že sedaj teče vino in pivo in ljudje, ki vpijejo na naših shodih, dobe dobre nagrade, za svoje „politično" delo. Večina denarja pa se bo na dan volitve dala raznim gostilničarjem na razpolago, da bodo z brezplačno pijačo vplivali na voliloe. Mi opozarjamo na določbe volilne postave in bomo brez pardona javili oblasti vse one, ki bodo prezplačno napajali na dan volitve volilce. Upamo, da noben za "eden volilec ne bo poskusil Plojeve pijače, liberalcem in štajercijancem pa naj dobro tekne!
Plnj. Delavnost naših liberalcev. Pri nas je neko politično društvo „Pozor", katero bi moralo res delovati za obrambo naših narodih pravio, a se oživi še-Ie cb času volitev, ko treba agit-v « za liberalce. Za volitve v okrajni zastop, za boj prot. divu „Štajerca" bojkotno gibanje štajercijancev itd. nima to društvo časa. Govori se, da to društvo deli denar ta Plojevo agitacijo; denar je baje po ovinkih po dr. Jurteli dal dr. Ploj na razpolago. Dr. Fermevc; Vi si mialite: Y \ nam mar koristi naroda, zadosti je, da delamo zga in oviramo združenje spodnje-štajerskih Slovencev.
--»'Mli O...	■> -t it-i
Ptuj. Neki Ornigov agitator na Ptuju se je izrazil proti našemu somišljeniku: „iTako vemo, da Ornig ne bo izvoljen. Pa v ožjo volitev hočemo spraviti Brenčiča, in potem bomo glasovali za pibja!" iTako je. SlogaŠi, liberalci in štajerčijafici se že kar očitno družijo! Da ožje volitve ne bo trebia, za to toplo priporočamo vsem našim ljudem, da gredo do zadnjega vsi na volišče. Agitatorji, storite svojo dolžnost!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistric», Konjice je:
Franc Pišek, kmet, Orehova vas.
Pišekovi shodi. Na binkoštni pondeljek so se v Dravinjski dolini vsi Pišekovi shodi izborno obnesli.
V	P o 1 j č a n a h se je takoj po rani službi božji v gostilni pri Boču vršil krasen shod. Predsedoval je domaČi gospod župan. Prvi je govoril deželni poslanec gospod Peter Novak, ter natafČno razložil, kaj je obštrukcija in zakaj so naši deželni poslanci ob-Štruirali, Kandidat Pišek je poročal o delovanju v državnem zboru. Vsi zborovalci so izrekli svojo popolno zaupanje poslancem S. K. Z. in vsi obljubili, da dne 13. junija volijo Pišeka. — Po poznem sv, o-pravilu se je vršil v S t u d e n i ,c a h' v gostilni gospoda Koropeca lep shod. Predsedoval je župan gospod Prešern. Gospod Peter Novak jte govoril o delovanju v deželnem zboru. Kandidat Piišek je govoril o raznih nam Škodljivih postavah, katere so pomagali delati poprejšnji liberalci, in poročal o delovanju
V	državnem zboru. Zborovalci so soglasno izrekli zaupanje dosedanjim poslancem in sklenili, da volijo dne 13. t, m. Pišeka. — Po večernicah se je vršil v M a k o 1 a h velikanski shod. Predsedoval je gospod župan, Kandidat Pišek je 154 uro govoril o državnem zboru, o raznih gospodarskih zadevah in razkrinkal ŠtajerČijance, ¡Tudi nasprotniki, bilo jih je kakih 10, so bili mirni in so se s programom kandidata Pišeka strinjali. Izrekla se je poslancem S. K. Z. soglasno zaupnica in vsi so izjavili, da volijo dne 13. junija Pišeka. Konečno |je še gospod Novak govoril o važnosti volitve.
Hoče. Čudimo se, da* se shod Š,tajerčija|nskega Kresnika ni vršil pri glavnem zastopniku Ihočkih ^Nemcev", pri Johannu Stanitzu, ampak pri Rottner-ju. Ze iz hvaležnosti bi morali posilinemci pri Stanitzu imeti svoj shod, saj on v „Štajercu" naznanja, da prodaja lepo posestvo v Zgornji Kungoti, na katerega |je dosedaj bil tako ponosen. Ali je že tako daleč prišlo ? Pa bo šlo Še dalje! Südmarka se konečno tudi naveliča.
Iz Tezna pri Mariboru. Naš novi najiučitelj g. Löschnigg se hoče prikupiti nemškemu Schulvereinu in Südmarki, Tezenskim otrokom, ki so po veČini slovenskih starišev, je dal strog ukaz, da morajo tudi doma pri stariših moliti samo nemško. Vprašamo, ali ima res šulfereinski učitelj pravico komandirati, kako naj otroci doma molijo. Tu se zopet vidi, kaiko drzni so ti Šulfereinski agitatorji. Tako vmešavanje v domače verske vaje otrok si odločno prepovemo. Tudi zdaj pri volitvah je Lešnik jajko priden. On pravd Tezenčanom: „Ne volite Ršteka. Ce bodete njega volili, ne dobi več naša Šola podpore od nemškega Šul-lereina. Mi vam pa pravimo: TezenČani, imejte pamet ! Cim več glasov bo za Pišeka, tem več bo dal nemški šulferein podpore za vašo Šolo. Ce pa Pišek ne dobi nič glasov, bo rekel nemški šulferein: Tezn-čani so že vsi nemškutarji, zdalj |jim ni trebia več dajati podpore. Torej, imejmo pamet! NapiŠimo na volilni listek: Franc Pišek, kmet v Orehovi vasi*
Sv. Marjeta na Dravskem polju. Dne 1. junija je večni kandidat Kresnik sklical pri nas vol. shod ob 6. uri zvečer. Volilcev se ga je udeležijo lepo število, samo to je bila smola, da so bili večinoma za Pišeka, Seboj je pripeljal pair štajerčijancev. Predsedovala sta shodu Ahič, nadučitelj, in Celofiga, po domaČe Nudlek, nobeden kmet. Kresnik se je prišel bahat, kaj je on za en mož, kakšne zasluge ima, da je najbog^lejš.i kmet v Crešnjevcu, da. je v Šolo hodil, da je bil vojak, in Čujte, kaj Šie — celo na Dunaju je bil in je cesarja videl. Za Kresnika so se zavzemali razni ptički: žnidarji, šoštarji in par Šnop-sarjev, ki so strašno („praktiŠ", pa prave modrosti ne najdemo na njih. Kresnik se lahko zahvali kmetom, da so potolažili vročo kri fantov, kajteri so ga hoteli postaviti iz hiše na sveži zrak da bi si bil oddahnil od jeze, katero ima na slovenske poslance,, zlasti na gospoda dr, Korošca in gospoda Pišeka. Shod se je vršil v gostilni gospoda Finžgerja, kar je žalostno za njegovo hišo. Končal se je shod s klici: „JZiviuo naš k'aiiididat Pišek!" — Udeleženec shoda.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Marenberg, Slovenj gradeč, Šoštanj, Gornjigrad je:
Dr. Kari VerstovŠek,
deželni poslanec, Maribor.
Zaupniki S. K. Z. v vseh občinah! Dobivamo poročila, da delajo liberalci od moža do moža tajno in tiho za Werdniga. Stajercijanstvo je dalo že parolo in povelje svojim zaupnikom, da gredo vsi štajerci-janci na volišče za svojega brata Werdniga. Nekateri
socialni demokratje so se izrazili, da bodo Šli takoj volit Werdniga, Zatorej na delo! Za vsak glas je škoda. Vsi morajo na volišče dne 13. junija, da porazimo enkrat za vselej vse nasprotnike in klevetnike, ki se vedno združujejo proti S, K. Z. Ne držati križem rok! Ne se zanašati drug na drugega! Vsi na krov! Zmaga dr. K, VerstovŠeka mora biti veličastna!
Slovenski volilci! Ali bodete vi podpirali kandidaturo združenih liberalcev in Štajercijancev ? Narodna stranka deluje izdajalsko. Veže se po Werdni-gu z našimi najhujšimi nasprotniki, nemškutarji. Nobeno sredstvo jim ni preslabo! V Gradišču je govoril neki Celjan, Govord je nemški; da bi pridobil nemške glasove, je udrihal po dr, K. Verstovšeku, češ, da ta drugega ni storil, kakor da je hudo napadal radi slovenskih uradnikov zaslužna nemška poslanca Malika in Marckhla, Tako so pravili nemški kmetje sami, ki pa kot katoličani dobro poznajo liberalce in govorniku niso vferjeli, in ker ne verjamejo ne Maliku ne Marckhlu. Te celjske izdajice slovenskega naroda si bomo zapomnili!
Marenberški okraj. Najbolj Čudno se nam zdi, da liberalci tako vpijejo; „Kmet naj kmeta voli!" Pred leti so pa postavili sami pri nas za kandidata advokata dr. Božiča; zdaj so nastavili v breškem o-kraju advokata dr. Kukovca, in v ptujskem priporočajo senatnega predsednika dr. Ploja. Napadajo pa na nesramni način kmete Roškarja, Pišeka in Brenčiča, ker kandidirajo na programu S. K. Z. Zato jim mi ne verjamemo več; poznamo pa tudi Werdniga, da on ni kmet, ampak lesni mešetar, ki bi rad imel, da bi ne bili „pauri" brilitni, da lažje dela „kšefte". Proč s takimi kandidati, proč z lažnjivo ^Narodno stranko. Naš kandidat je: dr, K. VerstovŠek.
Soštanjski okraj. ,.Narodni List", kakor pretirava vedno ob volitvah, trobi v svet, da bode dobil dr. VerstovŠek pri nas le komaj veČino. Izid volitev bode zopet pokazal, kako je to lažnjivo. VšoŠtanjskem okraju bode k večjemu v eni občini, reci eni, dobil Werdnig večino. Vse druge občine bodo dale le pičlo glasov za Werdniga. Mi gremo z S. K. Z, in imamo zaupanje v kandidata dr. K,. VerstovŠeka, katerega bodemo tudi volili.
Iz Slov. Gradca. V boj proti liberalnim sleparjem! Ni več pošteno orožje, s katerim delujejo nasprotniki proti dr, K. Verstovšeku. Zjdaj lažejo v svet, da je on pomagal nalagati davke. Povejte kedaj in ob kaki priliki, vi lažnjivci! Pravijo tudi, da je dr. VerstovŠek za večji davsk pa sladkor. Kje imate dokaze za to? Ali se je on o tem le enkrat tako izrazil? Ali je kedaj sploh v takem smislu nastopal? Ven z dokazi! Vi obrekovalci! Fej takim lažnjivcem!
Stranka tolovajev.
V liberalni stranki so se zbrali tudi vsi tolovaji ter delajo po svoje za strankino zmago. Dobili smo ravnokar to-le brzojavko: Iz Rečice, Dr. VerstovŠeka včeraj dejanski napadli n a-
hujskani najeti možje, * *
•
Mozirje. Gospod Rudolf Pevec nam poroča, da dotični Puncer, ki je prišel na shdde v St. Peter in na Polzelo zgago delat, ni več pri njem v službi.
Marenberg. Dne 18, junija bomo imeli pri podružnici sv. Janeza lepo nedeljo in z RemŠnika pride ta dan procesija. Popoldne ob dveh1 pa bo priredila naša dekliška zveza v mežnaniji veselico s petjem, govori in deklamacijami ter bodo tudi naše marljive mlajdenke predstavljale gledališko igro: )„(Kukavica, modra tica, ali boj za doto." Ce bo mogoče, bomo poskrbeli za dobitke, ki jih bomo licitirali. Potrudite se torej dne 18. junija na veselico k Sv. Janezu'domačini v mnogem številu! Pričakujemo obilno udeležencev tujdi iz sosednih župnij, da nas s svojo navzočnostjo navdušijo za naialnje delo. Pride tudi govornik jz Maribora in morebiti tudi kakšen navdušfen govornik ali pa navdušena govornica iz kakega drugega kraja obširne slovenske domovine. Kličemo pa: „Vsi dobrodošli!"
Vuhred. Čudna je pamet liberalnih možganov! Neki tukajšnji krčmar s cesarskim imenom kaj rad gostom ponavlja, ako dvomi o njih liberalnem duhu: *,Vemo, da ne zmaga naš, pa volili ga le bomo" (najbrž, da farje vjezimo). Taka beseda spominja na muhastega RibniČana: vem, da je moja kobila v oni dolini — iskat pa jo grem le v toto!
Remšnik. Na sejmski dan (dne 9. maja) smo zamudili nekateri sejmarji vlak. To priliko je porabil liberalni „Freigeist", da nas je pri vinu na kolodvoru v Spodnjem Dravograttu navduševal za svojo izvolitev, Pa jih je skupil. Moral jih je slišati pikre od navadnih hribovskih kmetov (katerih ne ceni razun ob volitvi in kadar po ceni od njih les trži), kakor n. pr. očitanje, 'da ni niti pravi kristjan, da ga Čisto gotovo volili ne bodo tisti, ki ga od blizu poznajo, itd. Ne vem, Če je tisto noč sladko spal. Na RemŠniku bolje cenimo dr. Kari VerstovŠeka: to hočemo dokazati na Antonovo.
Šoštanj. Ko smo imeli lansko leto volitve v državni zbor, je naš gospod župan KoŠan vsem svojim pristaSem razdelil legitimacije in glasovnice, naših pa se je mnogo izpustilo; zato je tudi marsikateri naš pristaš izostal od volitve. Tudi letos bo najbrže tako, kajti liberalna stranka se ne bo v&trašila nobenega sredstva, da doseže svoj cilj; to je že dosedaj dovolj pokazala. Ne bomo tako hitro pozabili shoda pri Raj-Šterju; precej že poznamo lilberaloe, da pa znajo tako tuliti 5n zmerjati, Še nismo vedeli. Nekaterim od navzočih DružmirČanov Še to ni bilo dosti, morali so
tudi z liberalnim kandidatom v Zavodnje, TopolŠico in PleŠivec, da tudi tam pokažejo, kaj znajjo in nadomestijo domaČe poslušalce. Mi pa prosimo slavno u-redniŠtvo „Slovenskega Gospodarja ali pa „,¡Straže", naj nam v eni prihodnjih številk priobči navodilo, kako se nam je ravnati, ako nam okoliški župan ne bo dostavil legitimacij. Obračamo se pa tem potom tudi javno na c. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjgr^dcu s prošnjo, da nekaj ukrene, da se bodo volilci vsi brez ovire mogli posluževati svoje volilne pravice!
Šoštanj. Sklicujoč se na točko XIX. tiskovnega zakona se blagovoli v Vašem listu št. 21 od 26. maja 1911 natisjena dopisa pod obema naslovoma „Šoštanjprinesti v prihodnji četrtkovi številki 23 ravno na istem mestu in pod istim naslovom dobesedno sledeči popravek: 1. Ni res, da so šli na dr. Verstovšokov shod pri Rajsterju njegovi nasprotniki pod mojim vodstvom. Res pa je, da se jaz za njegov shod nisem prav nič zanimal. 2. Ni res, da sem delal jaz in drugi pod mojim vodstvom med dr. Verstov-šekovim govorom medklice. Res pa je, da sem bil jaz med istim časom, ko je imel dr. VerstovŠek shod pri Rajšterju, v cerkvi pri sv. maši in po maši doma in nikjer v bližni zborovanja. Priče na razpolago !
Šoštanj, dne 28. majnika 1911.
Miloš Tajnik, učitelj.
Legen. SmeŠnica v zadnji Številki „Narodnega Lista" se nam je jako dopadla. Z navdušenjem vprašuje dopisnik, Če naj pustimo neumorno delavnega domačina Werdniga na cedilu. Mi ga kot takega ne poznamo; celi slovenjegraški okraj pozna Werdniga, kakšen človek da je. Zato smo ga vrgli iz okrajnega zastopa, Volilci iz vseh drugih okrajev, iz tega pač lahko uvidite, da nima Werdnig pri nas nobenega u-gleda. Zato bodemo v slovenjegraškem okraju volili • vsi kandidata S, K, Z., dr. Karol VerstovŠeka,
Rečica ob Savinji. V zadnjem „Nar. Listu" št. 23 z dne 26. maja 1911 piše nekdo iz Dretje pri Gor-njemgradu namišljen dopis, ki je poln neresnic in bi ravno tisto pogodil, kakor če bji ga iz Meksike naslovil. Vidi se pač, da to izvira iz Dretije in dotični-ku voda že v grlo teče, tako da so mu možgani že docela zvodeneli. Razvidno ni ali hoče gospod dopisnik na zaupni shod dne 17. aprila ali volilni shod dne 7, maja 1911 reagirati. Zaupni shod se je vršil že pred sedmimi tedni v navzočnosti 50 volilcev in je bil naš gospod dr, Kari VerstovŠek z navdušenjem proglašen skupnim kandidatom, tako da Šie danes hrib in dol odmeva, Orglanja iz podružnice Brezje pri Mozirju ni nikdo slišal, ker ni bilo povoda ¿n je vsaka beseda zlagana. Ker je protikandidat Johann Werdnig Še le v poznejši dobi kot novi komet nastopil, se ima v mislih mogoče veliki volilni shod z 280 navzočimi volilci v nedeljo dne 7. majja 1911 zjutraj v prostorih gospoda Franca Stiglica, na katerem sta občo veselost napravila dva volilca flosarja zaradi dogodka na železnici Celje—Gorenje, kjer je gospod Podržan z rožnim vencem nastopal in javno mnenje fabriciral, ter nameraval na ta način že roženvensko pobožnost predčasno opravljali. Pustimo mu vsaj to veselje, ker v mesecu oktobru bo mu ta neodkritost že sama od sebe prešla. Gospod dopisnik se je moral gotovo tudi že le pobožnosti nalezli, ko vidi zaradi znajne zgovornosti gospoda Antona Tiurn^eka kandidata gospoda dr. Kari VerstovŠeka že celo v drugih, ja celo v devetih nebesih, kamor pač on nikdar prišel ne bo. Obžalujemo pobožne bralce „,Nar. Lista", da morajo take dopise požirati, ki so podobni kometu brez repa, ter |jako slabo vplivajo na istinitost drugih dopasov. Glas trobente dne 13, junija razprši vse oblake in izbistri političen položaj v prilog S. K. Z. Živel gospod dr. Karol VerstovŠek, naš prihodnji državni poslanec!
Rečica ob Savinji. V nedeljo dne 28. majnika 1911 nudila je Rečica vsakemu gostu svoj duševni u-žitek z veseloigro „Občinski tepček", katero je priredilo naše izobraževalno društvo. Da ne posežemo preveč v osebnosti, izreče se skupna javna zahvala vsem igralcem, kmečkim vrlim sinovom, ki so skoraj prvikrat na odru pač jasno pokazali, kaj premore samozavest in trdna volja, ter da je na Rečici mnogo res zdravili talentov, ki silijo z vso silo na dan in javno kažejo, da v zdravem telesu Savinjčanov tudi zdrava duša prostor ima. Igra ima vse polno Šaljivih nastopov, v katerih ulogah so se fantje kakor v domači hiši „iza pečjo" znašli in njih kretanje bilo je neprisiljeno, kakor bi vs^k bil pjrimoran to storiti, kar velele so mu izborne moči v osebah gospoda šepetalca m gospojta reditelja, katera prosimo njihov morebitni prosti čas Še nadalje darovati v pirobujo in izobrazbo nkaželjne odrasle mladine s tem, da nam še to leto več iger preskrbita. Znano nam je, da pri vajini ljubezni do naroda na£a želja ne bode zaman, ker vkljub temu, da je delo za javnost in blagor bližnjemu dostikrat nehvaležna sestra, so vzvišeni smotri tisti sirenski glasovi, ki vse prebole in premagajo. Občna želja se izraža, da bi se nedeljska igra že meseca junija Še enkrat ponovila in dala sedaj doma podržafnim vsaj prihodnjič priliko k udeležbi, ker sedaj so bili itak vsi prostori v obširnem Prijslanovem kozolcu natlačeno polni, Gospod predsednik Fr. Pfei-fer je omienjal v pozdravnem lepem govoru Častno u-deležbo iz Mozirja, Nazarja, Go: ice, Sv. Frančiška, za kar jim je izrekel srčno zal ¡o. Med in pri Igri udarjali so tamburaši bratskega društva iz Mozirja neumorno, ter jim gre za utrudljivi, požrtvovalni po-set Čast in hvpla. Originelno jo je .pihnila posebna godba na odru pod vodstvom vse dobro vnetega gospoda Križeja. Mešani zbo iSkih pevcev zapel nam je marsikatero mično	in tudi šaljiva po-
Šta pridobila je splošno pozornost s tem. da je marsikateri v nemalo zadrego prišel, ko mu bo nagajivi dopisnik za tvečno tajen ostal. Ker imaj igra sama na sebi zelo poučno smer, poslovili smo se od mične Rečice, ki stoji vedno mirno in zvesto kakor skala v morju nasproti strastem drugod razburkanega valov-ja volilnih bojev, Še le ob z-rjsvitu brezštevilnih zvezdnih skupin v nadi, da se kmalu zopet snidemo;, — Glasovi iz občinstva.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni ckraj Laško, Sevnica, Brežice je:
Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
Shodi v dr. Benkovičevem okraju. Brežice. Izobraževalno društvo je s pomočjo S. K. S. Z. priredilo na Binkošti velik ženski shod. Obravnavalo se je o ženi ter vzgoji in napredku naroda, o novi društveni postavi ter o nalogah žene v javnem življenju. Govorili so g. Zebot kot odposlanec S. K. S, Z>, pod-podpredsednica Zveze slovenskih deklet, gdč, Marija Drev iz PetrovČ, kaplan Spindler ter članice brežiške „Bogomile" in društveni tajnik Šetinc. Uspehi shoda so že zdaj lepi in se bodo še pokazali tem bolj v bodočnosti. — NaCrnempri Brežicah se je vršil v nedeljo shod zaupnikov in agitatorjev S. K. Z. Govoril je g. Zebot iz Marioora ter domaČi g. kaplan. Eden izmed navzočih treh rudečkarjev, ki pa so smatrali to ime kot žaljivo, je hotel pobiti nekaj „neresnic", pa se je grozno osmešil, ko je moral slišati, kako je od „Rdečega Prapora" in od 40 shodov, na katerih je baje že bil, zapeljan, in da ne pozna najtemeljnejših naukov socialističnih voditeljev. — R a z b o r pri Zidanem mostu. Visoko vrh planin stoji Razbor.. Tam se je zbralo na binkoštno nedeljo ob 11. uri na prostem okrog cerkvice na stotine ljudi. Vršil se je volilni shod. Predsednikom shoda je bil izvoljen posestnik in vrl naš pristaš g. Jug. Župnik Č. g. Casl je pobijal laži nasprotnikov o našem kandidatu, g, Zebot iz Maribora pa je govoril o gospodarskem programu. Kandidatura dr, Benkoviča je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Nekaj socijev iz Zidanega mosta in Trbovelj je hotelo motiti zborovanje, a" so jo morali odkU-riti. Dr, Benkovič bo dobil na Razboru ogromno veČino glasov. — L o K a pri Zidanem mostu. Na binkoštno nedeljo smo se zbrali možje in fantje po prvjem o-pravilu v našem Izobraževalnem društvu, kjer je bil razgovor o volitvah. Vsi bomo Šli dne 13. junija v boj za dr.. Benkoviča. Dan 13, junija bo naš praznik. 2i-vio dr. Benkovjč! — Volilna shoda dr. Benkoviča v ,T r b p v 1 j a h in na Dolu pri Hrastniku sta se vršila na bjnkoštni ponedeljek. Na Dolu se je pri Pustu in na cesti okrog hiše nabralo ogromno volilcev; sociji so zasedli prostore v gostilni. Četudi je bil sklican društveni shod, je vendar dovolil dr. Benkovič, 'da se vrši javni volilni shod; sociji so s krikom dosegli, da je bil njih glava Malovrh iz Hrastnika izvoljen predsednikom, naši pa so želeli podžupana Babi-Ča. Ker je obljubil Malovrh pod Častno besedo, da dobi kandidat prvi besedo in da bo skrbel za mir, zato je ostalo pri javnem shoda; dr. Benkovič je v več kot enoumnem govoru razkril soc.-demokraŠko in liberalno hinavščipo, kar je izzvalo mestoma glasno odobravanje naših, in deloma tudi odpor nasprotnikov. Kandidat je nemoteno dokončal svoj govor in potem odšel v. Trbovlje; sociji so pred praznimi mizami naprej zborovali, Naši so se zelo utrdili; zlasti samolastno postopanje rudečkarjev jih je podžgalo, da so sveto obljubili, napeti vse moči za kandidata S. K. Z. — Popoldne se je vršil volilni shod v Trbovljah v prostorni dvorani Društvenega doma, ki je bila nabito polna. Predsedovala sta gg. Pečnak in Zupan sen. Govorili so med, velikanskim navdušenjem kandidat dr, BenkoviČ, župnik Casl s St. Lenarta, Zupan sen., Zupan ml, neki bivši socialni demokrat itd. Kandidatura se je med velikanskim navdušenjem soglasno sprejela. Sociji so prišli v par gručah mimo po cesti in skušali vdreti v Društveni Dom, pa kordon orožnikov jim je skalil to veselje. Prvotni nemir radi izzivajoČe-ga nastopanja socijev se jc hitro polegel, potem se je vršilo zborovanje cele tri ure v najlepšem redu. Navzoči nasprotniki socialni demokrati in liberalci niso nič nasprotovali. To je bilo že tretje večje zborovat nje S, L. S. za časa volilnega gibanja. Naša organizacija pridobiva vedno novih tal in se od dne do dne krepi. — Volilna shoda v Rajhenburgu in ArtiČah, kjer je govoril dr. Benkovič na binkoštno nedeljo, sta se sijajno obnesla, — Dr. KukovČevi shodi v Artičah na Globokem in v Sromljah so popolnoma padli v vodo.
Rajhenhurg. Tiskovni škrat je bil pri zadnjem dopisu iz Rajhenburga zelo nagaljiv. Glasiti bi se bil moral dotični stavek": „Naši pametni tržani so izpre-videli, da liberalizem nima obstanka in da je bolje držati z zavednim kmečkim ljudstvom" itd. Nevedno kmečko ljudstvo se namreč vseda povsod drugod kakor tudi pri nas na lažnjive liberalne in socjLaldemo-kraške limanice. — Resnicoljub.
Dr. Vekoslav Kukovec in Rajhenburžani. Dr. Kukovec nikdar ne laže, on se utegne samo motiti. Tako je zatrjeval g. dr. sam na shodu pri nas v Rajhenburgu. Zato se ga drznemo vprašati: Volecenjeni gospod doktor! Ali ste se res samo motili, ko ste trdili v nedeljo, dne '28. t. m., da so na Dunaju ponujali z vso vnemo Slovanom 5 (reci pet) ministrskih sedežev, med temi enega Slovencem, in da je bilo določeno, da dobe tudi Nemci samo 5 (beri pet) ministrov, ker izmed vseh 12 ministrov bi ne smela biti dva no-
bene stranke, pa so to lojalno ponudbo naši klerikalni poslanci kratkomalo odklonili, seveda v neizmerno škodo vsega Slovanstva v Avstriji, zlasti v Škodo za državnozborske volilce v Posavju? Ali ste se, gosp. doktor, res samo zmotili, ko ste trdili, da so naši poslanci na Dunaju dovoljevali samo vladi davke in „so bili domov nagnam"? Ali ste se g. doktor res samo zmotili, ko ste zatrjevali, da ni bilo v Štajerskem deželnem zboru poprej nikdar obstrukcije, dokler je niso začeli ti preklicani sedanji klerikalni poslanci, ki ne znajo drugega, kakor razbijati tam gori v deželni hiši? Ali je bila res samo zmota, g. doktor, ko ste nam pripovedovali, da je odpoved brezobrestnega posojila vinogradnikom posledica obštrukcije, ko so vendar naši poslanci ravno radi tega začeli obštruirati, ker so črtali Nemci v proračunu brezobrestna posojila našim vinogradnikom na Spodnjem Štajerskem? A-li je bila samo zmota, g. doktor, ko ste zatrjevali, da so bili naši poslanci pripravljeni, opustiti obstrukci-jo v deželnem zboru, ako se jim da le enega zastopnika v, deželnem šolskem svet« in da niso zahtevali popolnoma nič drugega? Ali se je g.,doktor samo zmotil, ko je trdil, da je g. dr, Benkovič in njegova stranka kriva, da so bili sejmi zaprti, ko vendar vsakdo ve, da je bila temu kriva kužna bolezen pri živini, in da imajo o tem odločevati gg. živinozdravniki, ne pa gg. poslanci. Ali se je g. Kukovec res samo motil, ko je izjavljal, da se niso naši poslanci niti zmenili za to, da bi se sejmi odprli, obratno, da so bili celo nasprotni odprtju sejmov, ko je vendar danes jasno ko beli dan, da so se odprli sejmi le na prošpjo in prizadevanje poslancev Slov, kmečke zveze, zlasti na prizadevanje dr. Benkoviča. Ne, lagati niste hoteli, g. doktor, ampak samo zmotili ste se, kaj ne da, ko .ste tako živahno pripovedovali, da se je vodja V. L. S., g. dr. SusteršiČ, tako toplo zavzel za zatiranega bosenskega kmeta, kar mu Vi po svojih izvajanjih celo zamerite, a za ubogo slovensko paro pa nima nobenega srca? Itd., itd. — Dobro, g. doktor! Naj velja Vaša! Vi ste se samo motili, A to vedite, da Človeka, ki se v vseh teh rečeh tudi samo moti, Rajhenburžani dne 13, junija ne bodemo volili, ker bi se s tem ludi sami pošteno zmotili, in potem bi bilo preveč zmote. Da, mi ostanemo enega duha in enega srca in bodemo volili brez vsake zmote dr., Benkoviča,
Pazite na izkaznice in glasovnice!
Trbovlje. V nedeljo dne 21. maja so priredili naši krepki Orli krasno igro „Domen", ki jo je izdal Ljudski oder v. Ljubljani. Da je igra krasne vsebine, ve vsak, ki je isto Čital. Povedano bodi v čast našim požrtvovalnim Orlom, da je biila igra izborno u-prizorjena. V prvi vrsti gre zahvala seveda režiserju bratu V. GevejŠeku, ki je pokazal, da se ne vstra-Ši spraviti na dan tudi težavnih iger. Da gre zahvala tudi igralcem, ki so svojo uloge častno izvršili, je umevno. Vse vloge so bile v pravih rokah. Občinstvo je svojo zadovoljnost pokazalo s tem, da ni;' Štedilo z aplavzom. Marsikatero oko je bilo rosno in veliko src je bilo žalostnih nad nesrečo Domna. Najmarkantnej-Ša prikazen je bil berač Urh' (brat D. Koleno), ki je vzbudil mnogo smeha in tako igro, ki je sama na sebi žalostne vsebine, oživil. Odveč bi bilo naštevati imena posameznih igralcev, ker gre vsem zahvala. Me|d< odmori in pri prosti zabavi smo poslušali čiste glasove tamburic Kola* pod vodstvom gospoda Pavli-ča. Bodi jim izrečeno na tem mejstu priznanje. Orel, bodi ponosen na svoj, vspeh in kmalu zopet kaj sliČ-nega! Da te občinstvo Čisla, ti je dokaz to, 'da so bili obširni prostori Društvenega doma nabito polni. In stavbinska zadruga pa ti je tudi hvaležna, ker je imela s to tvojo prireditvijo lep dobiček v prid Društvenega doma, Na zdarl
Za mestno-tržko skupino Gornja Radgona, Sv. Lenart v Slov. gor., Pcberž, Raz vanje, Ptuj, Breg pri Ptuju itd. je kandidat Slov.
kmečke zveze: dr. Josip Leskovar, Odvetnik v Mariboru
Sv. Lenart v Slov. gor. Volilni boj med Mali-kom in Rauterjem je razločil tudi naše „Nemce" v, dve stranki. Vsi, kar jih je še količkaj poštenih, njim na čelu župan Sollagg, voMli bodo Rauterja, in teh je velika veČina, vsi drugi pa, le malo je njih Število, ki stoji še pod nelepo komando dr. Zirngasta, in zato Še vedno zažigajo Češkemu „Maliku" kadilo. Sploh' jih je na Zirngastovi strani za Malika le nekaj možakarjev, med njimi sevtida tudi nemški učitelji, raz-un njih Sedminek in Schiffko (Zivko). Ni jih namreč mnogo v trgu, ki bi občevali z Zirngastom, in da se bode njegovemu Maliku pri Sv. Lenartu oltar podrl, sme biti gotov. Tudi po dunajskih ulicah nabrani otroci mu ga ne bodo več postavili»
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje je: Dr. Franc Jankovič, Zdravnik, Kozje.
Shodi dr. ÏÏankoviSa. Vsled neke pomote se shod v Kozjem ni pravilno razglasil in se je vsled tega preložil na dan 12. junija. Shod se bo vršil v gostilni g. Gučeka ob 6. uri zvečer. Dne 11. junija bode shod po rani maši v Dobjem v hiši g. Teržana, po poznem opravilu pri Sy., Vidu pri Planin in pop. ob 8. uri v gostilni g, Janeza Gubpnšeka v LesiČni pri PilŠt&nju.
Iz rogaškega okraja. Pred nekaj dnevi prida neki trgovec, ki ni našo narodnosti, k drugemu trgovcu v Ptuju, da bi pri njem nakupil blaga. Ta mu takoj ponudi „(Stajerca", katerega je ležal cel kup v trgovini: ¡„Vzemite kakih 100 iztisov in jih razdelite med ljudi!" Naš trgovec iz dežele vzame eno številko, jo vtakne v žep in vpraša, koliko Še znaša njegov dolg za naročeno blago od zajrfrijega tedna in odide, ne da bi tam kaj več kupil. Cerajvno ga ije ptujski posilinemški trgovec klical nazaj, vse nič ni pomagalo. Mislil si je, pri takem človeku, ki, hoče s svojim „Staljercem" na kmetih delati samo zgago in sovraštvo, ne kupim nič več in je Šel naravnost k slovenskemu veletržcu F, Senčarju, ter je sklenil od sedaj samo tam kupovati,
Žetale. Volitve so. Po vsej državi so boji in vrvenje ; pri nas v rogaško-šmarsko-kozjanskem okraju pa je, hvala Bogu, vse mirno. Za volitve se ljudje nič kaj dosti ne menijo; posebno maloštevilni liberalci in ŠtajerČijanci so molčeči. Vendar je treba opozoriti zaupnike Slovenske kmečke zveze, naj vkljub temu storijo popolnoma svojo dolžnost. Govori se namreč med liberalci in štajerčijanci, da nameravajo ti še v zadnjem času nastaviti tudi v tem volilnem o-kraju dr. Jankoviču nasprotnika. Najprej je baje mislil v tem okraju kandidirati urednik Vekoslav Spindler iz Celja, potem je gaberški nadučitelg pri Rogatcu hotel imeti za kandidata veleposestnika Mikuša. Prvemu je bilo grozdje preldslo, drugi pa ima drugega, zanj pametnejšega in koristnejšega dela, kakor pa kandidirati. Sedaj se pa govori, da bodo liberalci v zadnjem Času razglasili kandidaturo liberalnega dra-meljskega trgdvca Jarnoviča, da bi vsaj z imeni delali zgago. Tudi ptujski š.tajerčijanci grozijo, da nastavijo v zadnjem času svojega kandidaita,, Ali zna-biti tudi 'Jarnoviča? Bomo videli, kako vozita skupaj liberalna in ŠtajerČijanska stranka pri nas. Drugod so že to navajeni. Mi vsi pa bomo seveda volili samo našega kandidata gosp, dr. Fr. JankoviČa, zdravnika v Kozjem!
Kandidat obeh slovenskih strank za mestno skupino Celje
Ormož, Sevnioa, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenji Gradec, Slov, Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, 7gor. Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina ZdraviŠČe, Studenec, Sv, Lovrenc nad Mariborom, Vojnik, Konjice, Vitanje trg.
Ivan Refoek,
ključavničar v Celju.
Zgornja Vižinga. Volilci, ne dajte se zmotiti od tržanov, ampak vsi volite dne 13. junija Ivana Rebe-ka, ključavničarskega mojstra v Celju. Kaj pa imate dobrega od tržkih bogatinov? Ali nosijo tržani k vam svoje groše in ne vi k njim? Da, obogateli so z v;a-šim denarjem, zdaj pa Še prosjačijo pri vas ob volitvah, da bi glasovali za njihovega kandidata, ki bode delal samo za nje, vam se bo pa smejal, da ste tako ubogljivi napram tržkim mogočnežem. V zahvalo, če jim bodete pomagali voliti pjihoviega kandidata, bo vam to, da bodo naprosili svojega poslanca, naj dela tako politiko, da bodo tržani po ceni lahko pokupili vsa kmečka posestva v okolici. Pozor torej, volilci! Tudij gospoda „Bürgermeistra" PeČalerja ne ubogajte, da bi morali na njegovo besedo biti Volilci „einstimmig." Njega seveda vleče srce za njegovimi vse-nemškimi bratci. Naj voli sam s tržkimi bogatini,, pai bo tudi „jeinstimmig." Druge pa naj pusti pri miru. Pokažimo, da nočemo biti priveszk tržanom. Vsi na volišče, in volimo: Ivana Rebeka!
POZOR» Svoji k svojim! POZO**
Edina in prva slovenska trgovina na Muti priporoča svoje letniško sveže blago, zelo po nizki ceni. Dobi se tudi dobro vino na debelo in drobno. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča
Anton PriverSek, trgovec
494	na Muti.
Svarilo!
Zvedeli smo, da ponujajo in prodajajo agentje neke nemške opekarne po vaseh opeko, trdeč, da so zastopniki slovenske kmečke „Križevsk.e opekarne".
Podpisano načelstvo javlja, da je naša opekarna pred kratkim res sprejela potovalca, in sicer gospoda N. Muhiča, ki je obenem tudi zastopnik tvrdke« Ježek, Naš potovalni zastopnik se zamore legitimirati z listinami, pisanimi v slovenščini ter podpisanimi po naši tvrdki.
Naroča se pa lahko usmeno ah pa pismeno na* ravnost in neposredno pri „Križevski opekarni", re gistr. društvu z omejenim poroštvom v Križevcih.
Drugim nepoklicanim agentom pa, ki se z naši mi listinami ne izkažejo, ponujajo in prodajajo pa ob činstvu pod imenom naše tvrdke, naj pokažejo vrata
Naše ljudstvo pa se naj ravna po geslu: „Sva. ji k svojim!"
Križevska opekarna v Križevcih, Štajerska
Izdajatelj' in založnik : Katoliško tiskovno drultTO.
Odgovorni uradnik: L Kaaiperl«.
Tisk tiskarn« «v